m * GLAS list slovenskih delav^v v Ameriki. WKLKTOV PISAEN1: 4687 COKTLANDT. tU IMS. al tM Port 11» it Vcv Točk, E T, S, ltTV. rovroi nsABin: ost ooetuletdt. HO. 121. — ŠTEV. 121. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 23, »17. — SREDA, 23. MAJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. M Vojaške zadeve. Izmed registriranih bo določen za vojaško službo ruk dvajseti — Razširjenje starostne meje. Vojne priprave *e lie omejujejo us priprave za izborno novačenje, ampak so tudi neposredno zvišanje moštva redne armade in Narodnih milic ter orgmirzaoijo devetih polkov inžiuirjev. ki bodo ali v Francijo, glo iz vršiti v petih dneh, kot se misli sedaj. Ce bo pa vse gotovo v desetih dnevih po 5. juniju, je dežela lahko zadovoljna. Medtem pa je treba vršiti naprej rekrutiranje za redno arma do s Še večjo ctieržijo kot se je godilo to dosedaj. Novinci za to alužbo vedo sedaj, da je služba v inozemstvu zagotovljena. Če se ne bo končala vojna prej kot se domneva, bomo imeli v poletju 1918 lia franctmkih bojiščih nekak milijon vojakov; redna armada se bo nahajala v prvi vrsti. Razširjenje starostne meje za ta oddelek <«1 35 na 40 let jc bila kaj pametna odredba. Velika korenja-škili mož je v starosti med 35. in 40. letmn. ki no sposobni za vojaško službo ter nimajo doma nikogar. bi bi bil od njih odvisen glede živijeftj«* Te bodo pritegnili v službo, katera bo omejena na čat-vo.fne. Veliko ljudi mora biti, ki sit <-akali, da se pridružijo armad) Rootoevelta in ki bodo prišli sedaj na dan ter *e vpisali v ret 1 no armado. Vsled tega je upati, da bo do 1. julija doseženo dovoljeno število novincev za redno armado. Pri razširjenju Narodnih milic bo pa več težkoč. Kot zvezne sila niso bile dižavne milice nikdar na pravi podlagi. Ni preveč infante ruskih polkov, kajti bilo bi jili lahko še več. a število infanterije je izven VHakcga razmerja s številom artilerije, pionirjev in signalnih čet. Ta panoge službe je treba nanovo organizirati ter dobiti zanje može. ki so Ktrokovno sposobni za tako službovanje. Priglaševanje je zadovoljivo. poj»ebno v državi New York, kjer pa še vedno potrebujejo 30.00C mož. Izkazalo pa se bo. da bo najtežja naloga izmed vseh spraviti Narodne milice na zahtevano višino 400,000 mož in to posebno radi kratkega časa. ki ie odmerjen za vse vojaške priprave. Na tem mestu je navdušenje najbolj na mestu m tudi potrebno. Preklic nevtralnosti. Rio de Janeiro, 22. maja. — Predsednik Braz je v svoji poslanici na kongres priporočal, da Brazilija prekliče nevtralnost, katero je izjavila v vojni Združenih držav z Nemčijo, ker ie brazilski narod po večini na strani Zdr držav in ker se je brazilska politika vedno vodila v smislu Združenih držav. Stavka na Ogrskem. Stokholm, 22. maja. — Iz ogr skih virov se je izvedelo, da vlada splošna stavka že od 1. maja v vseh municijskih tovarnah na Ogrskem. Zmrznjene ribe za zavetnike. Boston, 22. maja. — Nek par-nik bo odpeljal v Evropo več tisoč zmrznjenih rib. To bo prva pošilja tev angleškega in francoskega naročila za 14 miljonov t umov rib. dobite knjiži-oo: Navodilo kako se posta- Prohibicija. Trije največji problemi kongresa. Velike debate. — Troje predlog. — Kaj misli predsednik Wilson? Washington. I). C., 22. maja. — Finance, pijača in hrana so trije največji problemi, s katerimi se peča kongres. Vsi trije piroblemi so nerazvoorljivo spojeni z zakonodajo kot so že v vsakdanjem življenju. vendar pa z eno veliko razliko: — Pijača ponavadi izprazni človeku žep. vendar pa veliko pripomore, da se napolni vladne blagajne. Na drugi strani pa širi siromaž-nost med družinami ter zmanjšuje zalogo živil. To je velike važnosti posebno seda i. ko je treba vsakega bušlja žita, da se uspešne dokonča vojno. Zagovorniki prohibicije si na vse načine prizadevajo, da bi se pri-klopilo prohibicijske amendmente k predlogo za ohranjene živil. Senator Simmons, načelnik fi nučnega komiteja, ki je sam zagovornik prihibicije, je izjavil, nai se tozadevne predloge predloži njegovemu komiteju, kar predmet omejitve produkcije alkohola direktno spada v finančne odredbe. Finančnemu komiteju bo nemogoče poročati o dohodninski ali d a večni predlogi, dokler ne ve, če bo alktiol še nadalje podvržen ob-dačeuju. Zvezna vlada dobiva sedaj 35C mfljonov dolarjev na leto v davkih za opojne pijače in gla-som določb finančaie predloge, o kateri se razpravlja sedaj, bodo to svoto še iz-t lat no po večali. Dosedaj so bile vložene tri predloge. tikajoče se tega predmeta in ena teh bo gotovo sprejeta. Te predloge so: 1. Webb-predloga, ki radikaino prepoveduje uporabo živil za produkcijo vsake vrste opojnih pijač 2. Lever-predloga. ki predlaga naj se da predsedniku omejeno moč reguliranja produkcije teh pijač, soglasno z vojnimi potrebami 3. W ad-s worth -predi oga. ki prepoveduje izdelovanje žganih pijač a dovoljuje lahka vina in pivo. Značilno je, da ni dobiti iz Bele hiše niti enega znaka glette stališča ki ga zavzema predsednik Wilson glede prohibit* i jskega vprašanja. Nenavadna postava. Prisilno delo za vse postopače. — Vsakdo mora delati najmanj po štiri dni na teden. Nobene izjeme. Suhači na delu. . Senat države Wisconsin je sprejel Evjue predlogo s 21 proti 11 gla?sovi. — Nižja žarnica jo je sprejela že pred nekaj tedni. Evjue iwedloga namreč določa, da bo šlo na splošno glasovanje vprašanje. ali naj postane Wisconsin suh, o če>m bi se volilo pri prihodnjih spomladnih volitvah 1918. — A ko se izreče prebivalstvo za to bo država suha leta 1920. V kongresu Zdruežnih držav pa bo skoraj gotovo določeno, da se ne bo smelo kuhati nobenega piva ali žganja več iz nobenega žita. da se s tem prihrani žito za živila. Iz Londona se poroča, da bo angleška viada prevzela pivovarne ter bo sama varila pivo. Torej na Angleškem bodo kuhali pivo in sicer iz amernškega ječmena, toda v Ameriki bi naj bilo to prepovedano. da se bodo prihranila živila. V resnici pa je to le uspešen trik prohibicinistov. katerim gredo na limanice še taisti, ki so do seda i kazali, da še vsaj nekoliko rešpektrrajo svobodo. Atentat na ministru Kerenskija. Poročevalec judovskega dnevnika "Forward" v New Yorku je sporočil, da je bil izvršen na vojnega in mornariškega ministra Kerenskija atentat, ki pa ni uspel Vsi vdeležniki so bili aretirani. Govori se. da je atentat delo stare vlade. Danske ladje. __ London, 22. maja. — Poročilo iz Kodanja pravi, da je Danska izgubila od začetka vojne ,150 ladij: postale so žrtve podmorskih čolnov ali pa min. Vtonfto je tudi 'MO danskih po- Če je resnica, da je mogoče iz kazenskega zakona vsake države sklepati z gotovostjo na zločine, katerim je narod dSotiene države najbolj podvržen, potem je skoro nemogoče.izogniti se sklepu, da je splošno utrujenost ali boljše rečeno v polni meri lenoba razširjena po West Virginiji. Ta država je edina, ki je čutila dosedaj potrebo sprejeti postavo v kateri se določa, da je vsak do rasli m zdravi možki v starosti od 16 do 40 let. ki ne dela iz svojega lastnega nagiba vsaki teden najmanj po štiri dni in osem ur, podvržen kazni prisilnega dela ali zaposlenja od strani okraja ali občine. To je popolnoma nov in presenetljiv kos zakonodaje. Kot kaže, je mogoče uporabljati postavo tako pri belcih kot pri črncih ter si stavi j a z njo bogate in revne na isto stališče ter jim nalaga iste obveznosti. V kolikor je bilo mogoče izvedeti dosedaj. se še ne ve, če skuša ta postava določiti težavni pojem "dela" ter pokazati, kaj se v West Virginiji razume pod to besedo Besieda "delo" ima številno pomenov in skoro je ni besede, glede katere bi bila mnenia ljudi tako različna. Kar smatra en človek za delo, se adi drugemu človeku hul-še kot trošenje časa in večina na*-vseh je izkusila, da je najhujša vrsta dela ta, če se sploh nima nobenega dela. Na vsak način pa povzroča popolno lenarenje zelo muč-uo obliko utrujenosti in utrujenost m pottaVftdi vendar smatra za posledico dela! Kot vse kaže ima West Virgini-ja namen iztrebiti iz notranjosti svojih meja postopača te rnastopi-ti proti njemu z Vso ostrostjo, če ie imenovani naslov zanj primeren ali ne. Stališča Rusije. Zapadna fronta. Nemci upajo stteniti* Rusijo se Vroči spopadi ob celi z&padni fron paraten mir. — Finci kočejo popol- ti — Francoske čete so vjele nad no svobodo. — Vojaki in delavci. tisoč nemških vojakov. iz Francije. Govor francoskega ministrskega predsednik Ribota. Mirovni predlog ruske vlade zavrnjen. Petrogntd, Rusija. 22. maja. — Sedan ie rusko ministrstvo sc ne strinja popolnoma z .»vojnimi cilji' London, Današnje Anglija, 22. maja. — popoldansko poročilo zaveznikov. Tozadevna pogajanja so se baje že začela. . Zunanji minister Tereštenko se je posvetoval tč dni -z zastopniki zaveznikov in iim povedal. «'a m naznanja, da so zavezniki vprizo- miru toda da vs< raja. pri zahtevi da fe mra revidirati pogodbi, ki so jo sk caili zavezniki s taro vln- Hindenburg se ne strinja z aršav nim kanclerjem. — Hindenburg je na strani Vsenemcev. Kodanj. Dansko, 22. maja. — V Nemčiji se jo zopet začela gmja preti nemSkcmu državnemu kanclerju dr. Bethmannu-Hollwegu. Vodja te agitacije je časopis "Lokalamzeiger", ki je zaJtJnji čas popolnoma izpremenil svoje stališče. V včerajšnji številki ga je ostro napadel glavni urednik Zimmer-maun. Kancler je pred kratkim izjavil v rajhstagu, da vlada glede vjnih ciljev popolen sporazum med njim in vojaškim poveljstvom. — Zimmermann pravi, da to ni resnica. — Da, — pravi Zimmermann — sporazum obstoji samo v vojaških in strategičnih ciljih, za katere sta odgovorna feldmaršal Hindenburg in generalni kvartirni mojster. Ta dva generala se pa nika-k t ne strinjata z gospodarskimi in političnimi cilji držaw*.ega kanclerja. Bethmann-Hollweg ne bo mo gel dolgo časa ostati v svoji službi Pri prvi prihodnji priliki mu \ i dtna nezaupnica. Hhidenburg je Vseneme«*. in bo 'strajal do konca na tem stališču. Tudi med ostalimi vodilnimi nemškimi generali in državnim kanclerjem ni posebnega prijateljstva. rili več uspešnih napadov ps*i Len-su in Bullecourtu in južno od ceste Arras-Cambrai. Angleži so razdejali veliko nemško municijsko skla , „ dišče severovzhodno od Queantfl ski narod meetnoče separatnega Bks?plazija ^ bila tako silna da so jo občutili še daleč za angleško fronto. Pariz, Francija. 22. maja. — Danes popoldne so vjeli Francozi nad tisoč nemških vojakov in zaplenili veliko vojnega materiala -Med jetniki se nahaja tudi osemindvajset častnikov. Artilerijska bitka, ki se .1e vneJa na Bauclerc planoti, še ni končana. — Berlin, Nemčija, 22. maja. — h današnjega poročila nemškega generalnega štaba je razvidno, da sc odbili Nemci na več mestih vroče sovražniške napade. Pri neki priliki so vjeli Nemci 150 Francozov. Boji se za Nemce še precej u-godno razvijajo. V njih se najbolj odlikujejo virtemberški polki, (jo. V kratkem bo sklicanj kon.V-renca /m.-, t o pni kov Rusije in za vozniških držav. 14. junija se bo začelo zborovanje delegatov ruske vojaške in delavske stranke. Finci zahtevajo popolno svobodo in popolno ločitev Finske od Rusije. Finsko ljudstvo ie baje kulturno in politično na dovolj visoki stomnji, da se zamore samr vladati. Kodanj, Dansko, 22. man. — Nemško časopisje i>oroča. da bo Rusija kmalo sklenila :: Nemčijo separaten mir. V slučaju sklenitve) separatnega miru, bo Nemčija Rusijo finan-eielno podpirala. i Berlin, Nemčija, 22. maja. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da sta se Avstrija in Nemčija ppolnoma sporazumeli za stran Poljske. Danes se je vrnil iz nemškega glavnega stana na Dunaj avstrijski zunanji minister grof Czernin Kaka da se ubranimo pljučnice. Pljučnica je zimska bolezen in Laško bojišče. Rim, Italija, 22. maja. — Avstrijske čete, ki so napadle naše pozicije pri Garskem jezeru, so se morale s silnimi izgubami umakniti. Na soški fronti je položaj neiz-premenjen. Sofija, Bolgarsko. 22. maja. — Trinajst, sovražnih bojnih ladij je Pariz, Framcija, 22. maja. — Pri otvoritvi francoskega parlamenta je rekel francoski ministrski predsednik Ribot: Sele po tem, ko bo Rusija začela z ofenzivo, se bomo menili o miru. Ta pogajanja ne bodo nejasna, pač pa javna in določna. Oe Nemci nočejo skleniti miru, jih bomo prisilili, da ga bodo sklenili. Trditev, da zavezniki ne bodo zahtevali vojne odškodnine, ni pravilna. Belgija, Srbija, Črnagora in Rumunska morajo biti popolnoma odSkodovane. Francija noče zatirati nobenega sovražnika, ampak hoče samo pravico in trajni mir. Če bi nemški narod razumel te naše zahteve, bi bil mir lahko že zdavnaj sklenjen. Podmorski čolni noso več take nevarno rožje kot so bili v začetku. Da bomo popolnoma zavstavili njihovo delovanje, moramo seveda poseči po energičnih in odločnih sredstvih. Wilson o vojni. , < Predsedniku Združenih držav ni preostajalo ničesar drugega kot napovedati Nemčiji vojno. pride iz prehlajenja. Ako kdoulan^obstreI;jevalf> bolgarsko pri ... _ _ • f 41 «>im n rtrt U n«rol a IPnninn ^ ■ 2T1. n pride iz gorke sobe na mrzli zrak in ni dobro oblečen, kaj lahko dobi pljučnico. Ako se komu vname ta obe sira ni pljuč, potem je sjkoro gotovo da umrje. Upanjem da okreva ima tedaj le oni. komur se je vnela samo eno stran pljuč. Ponavadi se prične z močnim prelil a jen jem ■ človeka strese mrzlica, glava močno boli, ves život je nekam težak. Zelo hitro se človek prehladi, aiko nastane hitra izprememba temperature; v takem slučaju stanišče Kavalo. Povzročeno škoda ni posebna. Bojne ladje so se po kratkem obstreljevanju umaknile. V Macedoniji se ni pripetilo ničesar posebnega. Skandinavske države. London, 22. maja. — Vse kaže da se bodeta Švedska in Norve-se ška pridružila zavezn^om protti naglo prehladimo, če smo še tako dobro oblečeni. Mnogokrat pa je tudi vzrok pljučnice omaganje, ako smo preveč delali, da smo izčrpali svoje moči. Pogosto zboli zdravnik, ko je po noči dolgo pri bolniku. Bolezen mnogo lažje prenesejo mladi kpt pa stari ljudje. Da se obvarujemo pljučnice moramo zmerno jesti in piti, pred vsem pa mora človek imeti dovolj spanca in se ne sme preobložiti z delom. Tornowski v Rotterdamu. Rotterdam, 22. maja. — Avstrijski poslanik v Združenih dr-žvah, grof Tarnowsdri, je na svojem potu iz Amerike prišel v Rotterdam. Jutri zjutraj se bo s posebnim vlakom odpeljal na Dunaj Draginja v Parizu. Pariz, 22. maja. — V Parizu so vpeljali dva dni brez mesa. Funt govedine stane en dolar. Sočivje in ribe so poskočile v isti meri. Mesnice so bile polne kupcev in plačali so vsko ceno. katero sc zahtevali mesarji. To je bil povod, da so cene mesa tako poskočile. Največji podmorski čoln. Simon Lake, iznajditelj torned-nega čolna, je formiral družbo * kapitalom 10 miljonov dolarjev in bo gradil največje trgovske podmorske čonle na svetu. Gradili jih bodo po vzgledu nemškega čolna '' Deutschland-a'' in bodo imeli prostornine ^ do 10 tisoč ton. Podmorski čolni bode dolgi po 500 Čevljev. Avstrija ponuja mir. Amsterdam, Nizozemsko, 22 Nek nemški poročevalec lista 1 Ti jd' je trotova. Chattanooga, Tenn., 22. maja. — Gremo, da zmagamo, o tem nI vprašanja, toda ne bre* velike ee-ne. — je rekel general Leonard velikem Zborovanju Nemčiji. Švedski narod je ogorčen, ker so nemški podmorski čolni potopili tri švedske parnike, ki so vozili žito. Tudi Nemčiji naklonjeni listi pravijo, da tako postopanje ponižuje in ogroža narodno življenje skandinavskih držav. Norveška je še bolj ugrožena ker so podmorski čolni potopili štirje norveške p?~"'ke na prostoru. ki se ne nahaja v vojni zoni. Norveška je ---testirala in zahtevala, da naj nemška vlada pove, kje se nahaja mOč+vo s potopljenih parni!-—- Nemčija je na kratko odgovorila, da ne ve, ka; se je ž njim zgodilo. Kaže, kot da bi hotela Nemčija izzivati skandinavske države, da bo imela povod vdr»*: - - Dansko kjer je mnogo živeža in živi^®. Iz Danske bi rada napravila drugo 6elfirijo. Danska se sicer skuša ogniti spora, toda to se bo določilo šele na skupni konferenci Danske Syedske in Norveške, ki so 1916 se pogodile, da bodo zsledovale skupno politiko. Danska bo naj-brže. ker se boji invazije, z 'dovoljenjem drugih dveh držav Odstopila od doigovora in Švedska in Norveška bodo šle v boj, med tem ko bo Danska ostala nevtralna. Prisana služba protiustavna. San Francisco, CaL. 22. maja. — Nekateri tukajšnji uradniki smatrajo prisilno vojaško Službo kot protiustavno. Z registracijo je ba-piše, da namerava avstrijski cesar, j© prekršen 13. amendment k zvezni ustavi, ki prepoveduje prisilno delo. ponuditi Rusiji velikodušen mir. Avstrija bi jamčila, da «e v stanovi svobodna Poljska, da bodo odprte Darda&ele in Rusiji se bc dalo posojilo. : O tem sta razpravljala avstrijski zunanji minister grof Czernin i nemški kancler Bedunann Holl- Bolgari proti aneksiji Stockholm, Švedsko, 22. maja. Pri neki konferenci socialističnega odbora, ki se je dane« tukag vršil, so ae izjavili xntovnflu za mir bres anekiije Ces&f odlikuje D umbo. Bazel, Švica. 22. maja. — Avstrijski cetear je imenoval za člana gosposke zbornice prejšnjega avstrijskega poslanika v W:;>lr.Dg-tonu Konstantina Teodora Dura-bo, ki je bil zaradi intrig na zahtevo ameriške vlade odpoklican Ruska misija. Nova ruska vlada je poslala v Združene države vojaško komisijo v kateri so Vladimir Ilijaščenko Nikola Pekekov in poročnik Lev Kgernikov. Prišli so včeraj v neko ameriško pristanišče. Nemiri v Lizboni. Madrid, Španija, 22. maja. zadnjih nemirih v Lizboni na Por-tuglskem je bilo 10 oseb ubitih in 50 ranjenih. Demontrantje so na-skčili trgovine z živili, toda uemiri niso bili revolucjonarni. Živilski diktator za Canado. Ottawa, Canada, 22. maja. — Zdaj je gotovo, da bo imenovan za Canado živilski diktator, ki bo deloval v soglasju z Združenimi državami. Eksplozija v Avstriji Z Dunaja prihajajo poročila, da je pred kratkim nekje v Avstriji šla neka municijska tovarna t zrak. Devet oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Eksploziia. Koncem pomola Fort Brady v Salt Ste. Marie se je dogddila raz-strelba. ki je ubila šest oseb, mnogo jih je pa ranila. Večino™* so postali žrtve delavci. Sodijo, da je eksplodiral dinamit, shranjen pod dokom. Oficirji, ki sestavljajo seznam ponesrečenih, pravijo, da je bilo mogoče nekaj oseb vrženih rudi v reko. ali da so bile razstrgane na kose. 0 mnogih osebah, ki so bile ob času ek^lozije na pomolu, niso našli sledu. Novi ruski poslanik na Angleškem. London. Anglija. 22. maja. — Reuterjevo poročilo pravi, da je bil M. Levolski imenovan za ruskega poslanika v Londonu namesto Sergija Sazonova, ki je bil ravno na potu iz Petrograda v London ko ga je nek uradnik zunanjega ministrstva vstavil in ga prosil naj odloži svoje potovanje. Najbr-že bodo ponudili kako mesto pri novi vladi. Washington, D. C., 22. maja. — Predsednik Wilson je pisal kon-gresnilku Heflinu iz Ala. pismo, v katerem mu je še enkrat pojasnil svoje stališče. Pismo ima sledečo vsebino: Dragi gospod Heflin: — Naravnost nerazumljivo mi je, kako more do dvomiti o stališču, ki sem ga zavzel napram sedanji vojni."Jaz sem že ponovno opisal, kako nesramno je nemška vlada kršila pravice človečanstva in mednarodnega prava, kako je ovirala našo trgovino in nošo paroplovbo. Noben narod, ki ima v sebi količkaj zavesti, in pripozna pravice človečanstva, bi ne mogel teh krivic dalje prenašati. Naši načrti morajo biti jasni vsakemu. Vse to sem že pojasnil v svojem govoru, ki sem ga imel v senatu dne 22. februarja. Noben mir, ki ne prrpozna principa. da mora vsaka vlada črpati svojo moč iz privoljenja vlad an ih. ne more biti stalen. Morje je last vseh narodov. Po vseh morjih morajo pluti neovirano laJdje te ali one države. Na koncu pisma omenja predsednik, da se mora oboroževanje omejiti. _ _ ! Bankirjevo truplo. Cumberland, Md., 22. maja. — Danes so našli v tukajšnjem prekopu truplo bankirja Marcusa A. Patricka. Pogrešali so ga že dolgo časa. Najbrže si je sam vzel življenje. Gozdni požar. Včeraj je začel pri Masticu na Long Island na treh krajih goreti gozd. K sreči je nastal dež in pogasil ogenj. Požar je uničil kakih dvesto akrov gozida. Angleška komisija. Washington, D. C.t 22. maja. — J. A. Balfour je svojo pot v Chicago, ker ga je državni department naprosil, da - " ostane še v Washingtonu. kjer se bodeta vršili dve zelo v**v konferenci. Prihodnji teden gre v Canado. Rusija vzrok zavezniških izgub. Petrograd, Rusija, 22. maja. — Francoski municijski minister Albert Thomas je v Moskvi pri zborovanju delavskih in vojaških delegatov rekel, da mrjo tisoči angleških in francoskih vojakov, ker čakajo, da bo Rusija pričela z bojevanjem. Ruska nedelavnost na fronti je enaka premirju. Ameriški zastopniki socj. kongresa. Chicago, III., 22. maja. — Izvrševala i odbor ameriške socjalistič-ne stranke je imenoval za zastpp-nike na socjalistionem kongresu v Stockholm u Morrisa Hill quit iz New Yorka, Viktor Bergerja iz Milwaukee in Algernona Lee-ja iz New Yorka. ; Preiskava v Hastings u. Thomas Bradley, mrllgki oglednik za okraj Las Animas, je pričel s preiskavo o vzrokih za eksplozijo v rudniku Hastings, štv. 2. Mrliški oglednik je povabil 145 prič. da dožene vzroke, ki so povzročili strašno tragedijo. Ali bodo pravi krivci kaznovani? — Pošiljateljem denarja« Kakor ie znano, ne sprejemamo nič več denag za Izplačila X A^ •triji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno ie izpoaljujemo izplačila vojnim ujet« nikom in dragim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki eo aaedeni polaški armadi Kadar pofljoto denar, priložite tudi dopisnleo ali pismo £ojneg4 ujetnika ker nam a taca pomagate sestaviti pravilni nsalov« I«* Za« H, % V" »<■ ■>. ■ ''S?;' - GLAS NARODA, 23. MAJA 1917 aLAS NARODA (Slovenian Daily.) € wrod and published by tke PUBLISHING (a corporation.) rBANK 3AKSER. President. LOUIS BUSED IK, Treasurer. 8L0VENIC COMPANY Place of Businettg of Che corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y. Za celo leto velja list xa Ameriko in Canado....................$3.50 7m pol leta .................... 200 Za Četrt leta .................. 1.00 Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta za mestu New York 1.50 Za inozemstvo za celo leto......6.00 "OLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzema nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") OMsued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly «3.50. Advertisement on Fri 1 »opisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčnjejo. l>enar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order, spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nsm tudi prej&nje bivaližfe _ naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ Dopisom in poftiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St. New York City. Telefon: -WK7 Cortlandt. Nemška politika. Y«Vraj smo priobčili v našem listu obširno i>oroeilo o željah, ciljih in naprtili Nemčije. Nemčija je nameravala razdeliti Evropo v dve polovici. Vsa zveza med polovicama bi šla skozi — nemško ozemlje. Wnt< ija bi bila potemtakem posredovalka med Zapa-dno Kvrojn* ter vzhodno Evropo in Azijo. Takim i»osredovaleem se ]>oiiavadi ne j^odi slabo, in delo. ki ua opravljajo, jim nese silne dobičke. Toda kot kaže, se ji načrt ne bo posrečil. Preveč se je zanesla na svojo moč in preveč je zaupala vase. Porok za to so velikanske zavezniške armade; porok za to je vsak človek, ki živi v tej ali oni svobodni državi, jx>rok za to je vse, kar še ni pod umskim in avstrijskim jarmom. Nemči ja je imela velike načrte. Vse, od češke meje naprej proti jugovzhodu do Male Azije se mora ukloniti nemškemu uplivu. Ta načrt je bil us]>ešen. Avstrija je postala njena ponižna služabnica, za njo Turčija in slednjič Bolgarska. Kar se ni uklonilo njeni oblasti, je brezvestno poteptala in uničila. I'niče ne so Srbija, Craagora in Rmnuuska. Že zdaj sega nemški j>ot od Baltika do Dardanel. Toda narodi, ki prebivajo vzhodno in zapadno od tega pasu, bodo poskrbeli, da se bo neprestano ožil, da se bo začel trgati in da bo te zveze kmalo konec. Nemčija je gradila -svojo stavbo na pesek, ne da bi vpoštevala viharja, ki lahko pride s strani. Vihar postaja vedno močnejši, in stavba, zgrajena na pesek, se — maje... -ooo- Dr. Adler obsojen. -o- Dr. Friderik Adler, ki je na Dunaju vstrelil 21. oktobra 1. 1. avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stuerkgha, je bil obsojen na — smrt. Kaj drugega se tudi ni pričakovalo. Ako so se sodniki prepričali, da je Adler izvršil deja-jenje pri |K>|>oliii zavesti in s prevdarkom, jim ni preosta-jalo drugega, kot izreči smrtno obsodbo. Sodniki, ki se držijo paragrafov, razsodijo, kakor je pisano v postavi; drugi razlogi ne pridejo vpoštev. Drugače pa bi bilo, ako bi o tem odločevali ]>orotni-ki, ki bi bili izvoljeni iz ljudstva. Vpoštevali bi vse okol-nosti, ki so do ved le do atentata. Porotniki bi vzeli vpoštev to, da je bil Stuerkgh oni mož, ki je zastopal avstrijski absolutizem in ki se je ravnal po njem. Pomislili bi, da je Stuergkh preprečil sklicanje avstrijskega državnega zbora in to v času, ko je bil ljudstvu bolj potreben kot kedaj v zgodovini Avstrije. Gotovo bi bili prišli do prepričanja, da ne more odpor proti absolutizmu priti le od spodaj; prepričali bi se, da absolutizem povzroča atentate in njih tudi opravičuje. In ko bi ljudski porotniki odločevali Adlerjevo usodo, potem bi izrekli drugačen pravorek kot pa sodniki, ki so se zagrizli v paragrafe. Porotniki bi bili Adlerja oprostili. Ako bi v Avstriji bilo le še nekoliko pravice, potem bi dr. Adler imel porotno sodbo. Toda v Avstriji ni — pravice. Opazujmo razsodbo v luči sledečih dejstev: 16. marca 1914 je grof Stuergkh razpustil avstrijski državni zbor in razglasil vlado po paragrafu 14. Ta paragraf je posebna avstrijska iznajdba in vpeljana je z namenom, da vlada ukrepa vse državne zadeve brez ljudskega zastopstva. Izdajajo se postave in zopet odpravljajo, ne da bi kak ljudski zastopnik imel k temu kaj reči. Davke in naklade razpišejo ministri svojevoljno in 14. paragraf je grof Stuerghk zlorabil tako, kot ni bil še nikdar zlorabljen. < ' ** Vzela so se posojila, ne da bi bila za to kaka postav- zločine, katere je napravil grof Stuerghk na podlagi tega paragrafa. Omeniti moramo samo še nekaj. Na podlagi paragrafa 14. je Stuerghk ovrgel ves sodni j ski ustroj. 25. julija 1914, toraj je pred izbruhom sedanje vojne, ki se je pričela 28. julija z napovedjo vojne Srbiji, je v nasprotju z ustavo odpravil porotna sodišča in vsi sodnijski slučaji so bili dani popolni oblasti sodnikov. To je bil vzrok, zakaj Adler ni prišel pred porotno sodišče. Obtoženec je v svojem zagovoru utemeljeval, da so bila porotna sodišča nepostanim potom odpravljena in da je proces proti njemu formelno nepostaven, kajti njegov slučaj bi morali odločiti samo porotniki. Njegov zagovornik je izjavil, da sodišče ni kompe-tentno. Toda bilo je zastonj. V sodnikih poosebljeni paragraf ni poznal pravice in sodniki so opravili svojo službo in — obsodili so ga smrt... na Dveletnica. Danes je minilo dvoje let. od ka v ie napovedala Italfja Avstriji vojno. Dotedaj so močili Slovenci f svojo krvjo srbsko, rusko in gali-ško ozemlje, takrat so jo pa začeli prelivati na svojih rojstnih tleh na povelje avstrijske vlade za svojo ožjo domovino proti staremu zagrizenemu sovražniku. Koliko jih je padlo v tem kla nju se bo izvedelo šele po vojni ali pa nikoli. Nepregledne procesi ie goriških beguncev so prišle na Kranjsko in v druge slovenske kležele. Bratje so jih sprejeli kot brate toda razen besed in sočutja jim niso mogli ničesar dati. Pravijo, da še stoji ob Soči močan in nepremagljiv zid slovenskih in hrvaških fantov. Zid je mogoče še, toda nepremagljiv ni več. Ita lijan se vedno bolj zajeda v naši-zemljo, in ne bo počival prej, pred no ne zavzame Trsta. Odtam bo pa začel segati s svo jimi poželjivimi rokami po Krasu Slovenci so v nebeškolepih kra jih, katerim morda ni para na sve tu. — Žal. d se nahajamo med d vem? državama, ki se bosta toliko časa sovražili, da bo konec prve al dTttge. Usoda Slovencev v sedanji vojn' se da primerjati z usodo vseh oni! narodov, ki so med dvema močni ma. nasprotnima si elementima. Belgija leži med Francijo ir Nemčijo, Poljska med Nemčijo ir Rusijo, Srbija je nekak prehod med Vzhodom in Zapadom. In ravno te dežele je zadel naj hujši udarec. Naj bo že kakorkoli, eno je in ostane: Edino plačilo, ki so ga sprejel: Slovenci od avstrijske vlakTe z? silne napore in trpljenja na sošk" fronti, je. da se na povelje avstrij ske vlade ne sme pogovoriti Slo venec z državnim ali deželnim u radnikom v slovenskem, ampak edinole v nemškem jeziku. To je odredilo Njegovo Veličan stvo, cesar Karol, v posebni pro-klamaciji. Živela Avstrija! —k. 0 možnostih razvoja ameriškega poljedelstva. Skozi celo to vojno ®e je poklicalo može, ki so zmožni storiti kaj velikega, na prva mesta, — to je nenavaidne može, o katerih mislimo, da S3 po previdnosti poklicani pomagati nam v vsaki narodni krizi. Edison stoji na čelu skupine iz-najditeljev, kojih naloga je odstraniti nevarnost, pretečo nam vsled delovanja podmorskih čolnov. Hoover-ja se je naprosilo naj dobro straži vrata, skozi katera bi morda hotel vlomiti volk lakote. Jn Luther Burbank, ta vstrajni, ženijalni samouk, ki ne zna le proizvesti dveh bilk, kjer je uspevala prej ena sama, temveč več bilk, kjer ni bilo prej nobene. je prepričan, da se bo dobilo dola tudi zanj. Mi moramo dobiti is zemlje več hrane, to je živil. Prejšnji governer Pardee iz Calif orni je pravi, da eo ddbiti državljani C al if orni je Več premoženja na podlagi načina obdelovanja zemlje, izumljenega od Burbanka. kot se je kedaj izkopalo zlata v tej državi. Poljedelski department Združenih držav ceni, da je prinesla vrsta krompirja, katero je vzgqjil Burbank pred 50. leti, ameriškim farmer-jem v tem (asa $17,000,000. Tudi i X-* ^ L . u» -ml * *i*di, da prinaia nik pridelek aku UTEotelTnavešli vse živil, Utent** n sfesn t d:\idende Burbankovega petdesetletnega dela. dasiraivno ne ve za to pridelovalec sam. To pa je storil Burbank z eivolucijo in iz boljšanjem navadnih sadežev. V dnevih obilice je vzbujala pozornost občinstva bolj novost kot pa koristnost Buibankovih iz-boljšanj in stvaritev. Mi vidimo več novolarenja kot pa koristnosti. če pridela Burbaaik krompir na trsteh paradižnika; če proizvede bele črne jagode ali koruzo z nalik mavrici pisanimi listi. Videli smo, kako se je uspešno igral z obsegom, barvo in duhom navadnih cvetlic ter smo se bolj nagibali k misli, da je "čarovnik", ne pa največji znanstveni poljedelec. Burbank pa sovraži irdste-rijaznost in izjavlja, da nima ni bank v stanu izvesti naprimer tna-slednge naročilo, tikajoče se graha : — Proizvedite za. nas novo vrsto vrtnega graha, pri kateri bo posamezen grah majhen, a enoličen v obliki in številu v po ramezuih strokih; ohrani naj sladkost in sveži okns tudi po kuhanju ; obilen maj bo glede strokov, ki morajo biti zreli vsi ot istem času. kajti pridelek se bo spravilo s pomočjo strojev, kot seno. in tudi stroke razresailo ter izluščilo potom strojev. — Burbank je študiral naročilo in kot lekarnar izbral primerne ko-remke in rastline. Soglasno z zakoni izbora jih je zmešal in produkt je bil prav tako kot ga je zahtevala dotična tvotrnica Proizvedel je pol ducata novih vrst graha, ki so se radikalno razlikovale druga oa je čas navesti praktične itvari, katere je Burbank izvedel. — Dahko čakam. — je bilo ge- vrst so delavne posebno bučele Burbank je proizvedel neštevil ne nove variaeije ali vrste čebule. Nekatere imajo sadež izvab- ilo starejšega Rothschilds, v nje- rednega obsega ter so rožnate jovem dolgem boju za priznanje barve. Proizvedel je nove vrste od strani Angleške banke. Uspe- artičok, veliko večje kot so bile Iri Burbanka so bili istotako po- prvotne, sledica let vstrajnosti in eksperimentiranja, — pazljivega čaka lja ob semenskih gredicah vsakega deteta njegovih umnih možganov. Tako se je zgodilo, da je dales 05 odstotkov vseh sliv iz Cali- fornije, — na milje železniških j pisali povest o velikanski zimski vozov, — proizvod Burbanka. Z,rastlini, takozvani "rhubarb", katero je razvil Burbank iz neke Med rastlinami, ki imajo veliko važnost razvoja, se nahajajo pe-teršilj, razne vrste gorčica, zelja in poper. Manjka nam prostora, da bi na /strajnostjo, ki je vredna velikega cilja, je proizvedel slive ali 'ešpije brez kamena ali semena. \'a sličen način jo križal slivo z iprikojeiii ter proizvedel tako-rvani "plumeot". Vse te stvari so sedaj daleč za ljim, obenem z dragocenimi kre-;ovi, katere je bil napravil iz zavrženih dreves brez semena iu Trmieevja. Vsa ta drevesa so tvo-ila njegove ponesrečene iznajdbe. * * • Cele knjige v javnih knjižnicah pripovedujejo o uspehih in delu Burbanka. Pri tem ne pridejo vpoštev le izboljšanja glede cvetlic, temveč izboljšauja glede hranilnih rastlin, žit, zelenjave, ja-^od in sadja. Sadje je ono, ki daje njegovemu delu novo in večjo .nainost v sedanjih časih. Njegova -azkritja iu njegove metode bi morale postati splošno znane. To divje novo-zelandiske vrste in originalnega stebla, ki ni bilo debelejše kot svinčnik. Na tisoče a krov je sedaj zasajenih v Cali-forniji s to rastlino, posebno v Alameda countyju. Kaj pa bi mislili o tem; — Po polnoma novo vrtno zelenjavo se je razvilo po Burbanku iz čebul lilij! Čebulo vrste "Tigridia", ki nosi krasne cvete, smatra Bur bank za najbolj okusno zelenjavo, kadar je skuhana. Druge vrste pa obetajo postati tekmovalke krompirja. On je tudi prepričan, da bo postal navadni regrat praoče koristne zelenjave. "Sunberrv" ali sokično jagodo se je razvilo po 25 letih brezuspešnih naporov. Bela črna jagoda je bila posledica, popolnega križanja in izbire. Sedaj je nova vrsta ugotovljena. kajti sad prinaša iz last nega semeua. Da se jo je našlo v publiciranja, ki bi bilo ipro»ti naravi, bi so jo gotovo o- -......... - - .. je delo .-redno, da se ustanovi zanj po-;ebni vladni department. Vrednost tega znanja je mogoče najboljše oceniti, če se pokliče v spomin par uspehov izmed več kot 100,000 poskusov, katere je bil vprizoril ta mož v teku zad-ljih petdeset let. Hudo de Vries, mogoče največji botanik Evrope, je napravil pot iz Holandske v Californijo, da vidi tega moža, ki je spal ob prihodu na mesto svojih bodočih tiiumfov v kurniku, ker mu je manjkalo boljše strehe. De Vries pa je pisal o Burbanku: — On je naravnost edin, poseben ženi j. V eeli Evropi ni najti človeka, ki bi se mogel primerjati z njim. — # • • Potom hibridizacije. to je mešanja dveh vrst, rdečega fižola s pisanim je proizvedel Burbank temno črno vrsto fižola, ki prinaša obilen sad. Zmešal je tudi fižol, ki raste na drogih. z Lima-fi-žolom. — Fižol nudi še veliko .prilike za izboljšanje, — pravi Burbank. — To je rastlina, ki je posebne privlačne važnosti za etrokovtnoa-ka. — Ako se vzame vpoštev veliko množino proteina v fižolu ter tudi to, da nadomešča v številnih slučajih meso, so poskusi Burfbanka največrje aktualne važnosti Potom eksperimentov v praksi in teoretičnih -razmišljanj: potom določevanja postav podedovamje.; potom neprestanih ratiskavanj T^nacij je aadpj Bar- i: - . značilo za novo vrsto. • • • Vzgajanje in 'pridobivalije zelen j av ter sadežev naj bi tvorilo novo profesijt), v kateri bi bilo nešteto ukaželjnih učencev. Visoki uradi v tej stroki so še vsi nezasedeni ter imenovanja bi hitro sledila uspehom. To ni govorjeno ■v iprenešemem pomenu. Uspeh Burbanka kot mladega moža de vetnajstih let kaže, da je to polje še skoro neobdelano. Treba bi bilo tisočev let slučajnega izbora ali selekcije, potom tisočev neizkušenih sadilcev, brez dejstev, ki bi jim pomagala, in brete znanja zakonov podedovanja in okolice, da se je proizvedlo vsakega posameznega izmed naših sedanjih na miznih sadežev. Vsakdo pa je v stanu postati poznavalec teh zakonov potoni kratkega študija ter lahko premeri prejšnjo dolgo po« v kratik dobi. Delal bo potem smotreno ter uporabljal selekcijo, klasifikacijo in križanje s skoro tako veliko vrjetnostjo uspeha, kot raibi sedaj zdravnik a ne sto z i jo, antiseptiko. transfuzijo ali pretočenje krvi ter Rontgenove žarke. * » # Pisec zadnje knjige glede razkritij Luther Burbanka na varia. dejstvo, ki naj bi dalo bodrila vsakeomi vrtnarjn v majhnem obsegu G«vori namreč o Barbanko-vem krompirju: — To je bilo bolj razkritje kot pa stvaritev ter ima Se veliko večjo važnost za anm terjcb Krompir vsebuje 73 odstotkov vode. Skoro isto razmerje je najti v surovem mesu. Repa vsebuj krog 90 odstotkov, torej dva ali tri odstotke več kot mleko. Repa pa ne vsebuje nikakega škroba, ki tvori glavni del krompirja, in njeni ogljrčni hidrati so poveemi sladkor, ki se pri kuhi izgubi. Tsto velja glede ipese, le da je še bogatejša na sladkorju. Korenje vsebuje manj vode kot repa. a vendar deset odstotkov več kot krompir. Kavlje vsebujejo več sladkorja kot repa, a manj vode. Čebula vsebuje nekako 90 odstotkov vode ter ima komaj kako hranibio i:ili redilno vrednost. Skoro neobhodno pa je potrebna za zaeinjenje živil. Vsi ti sadeži imajo majhno vrednost kot hrana in to radi majhnega odstotka beljakovin, ki jih vsebujejo. Njih glavna vrednost obstaja v vsebovanju ogljič-nih hidratov in sladkorja. POZOR ROJAKI! Vsi med 21, in 31, letom se morajo registrirati! Kdor se ne bo registriral, bo najmanj eno leto zaprt. — Bolniki se morajo registrirati potom pošte. — Izvzeti so samo tisti, ki so že v vojaški službi. Predsednik "Wilson je zapove dal, da se morajo dne 5. junija med sedmo uro zjutraj in sedmo urt zvečer registrirati vsi možki, ki sc dovršili 21. leto in še niso star" 31 let. Kdor ne izpolni tesra povelja, je lahko kaznovan z zaporom eneg? leta. Noben izgovor nič ne pomaga Vsak omenjene starosti, mora ve deti, kaj je njegova dolžnost. Kdor ni slučajno 5. junija v o nem kraju, kjer se ponavadi naha ia, mora iti k mestnemu klerku pr registracijsko karto, katero mon izpolniti in jo poslati po pošti, ta ko do dospe v roke registracijski oblasti njegovega okraja. Kdor ie težko bolan, mora r svoji bolezni obvestiti mestneg; klerka. Mestni klerk bo poslal \ njemu posebnega agenta, ki sra b' registriral. Registracije so oproščeni sam« častniki in moštvo zvezne armade zvezne mornarice, milice in morna riške milice, seveda le s tem pogo Ijem, da sta mornarica in milici isti čas v službi Združenih držav Tukaj je nekaj vprašanj in od govorov, katere naj blagovolij( rojaki posebno vpoštevati in se raA nati po njih. Vprašanje: — Ali se mora regi strirati možki, ki bo 6. junila stai 21 let? Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se morajo re gistrirati možki. ki bodo stari dm 5. junija 21 let? Odgovor: — Da. oni se moraj« registrirati. Vprašanje: — Kako je z onim ki bo star 4. junija 21 let? Odgvor: — On se mora registri rati! Vprašanje: — Ali se mora regi strirati možki. ki je izpolnil dne 4 junija 31. leto. Odgovor: — Ne. Vprašanje: —- Ali se mora regi strirati možki, ki bo star 5. junija 31 let? Odgovor: — Ne. Vprašanje: — Ali se mora regi strirati možki, ki bo star 6. junij? 31 letf Odgovor: — Da, on se mora re gistrirati. POZOR I Ker nam j« od lačarti več kot kdo drugi, eato se nudi lepa prilika pošteni in pridni Slovenki. Obrnite se takoj pismeno ali ust meno na.; Joseph Kotbar, R. F. D. 2, Johnstown, Pa. HARMONIKE »odisi kakršnekoli vrste izdelujem ia opravljam i»o najnižjih cenah, a de-o trpežno in zanesljivo. V popravo -anesljivo vsakdo pošlje, ker sem že iad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj .• svojem lastnem domu. V popravek zameni kranjske kakor vse druge larmonike ter raf-unam po delu ka-corSno kdo zahteva, brez nadaljnib vprašan j. JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St., Cleveland, Ohio. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam prija-eljem in znancem, da mi je po lolgi in mučni bolezni, previden i sv. zakramenti, 13. maja umrl ljubljeni soprog FERDINAND VAVPOTIČ. Doma je bil iz I liana pri Domžalah na Kranjskem. Ilvala vsem, ki so ga obiskali v.a časa bolezni, na mrtvaškem xlru in ga spremili v tako obilnem številu na pokopališče. Pred /sem se pa najsrčneje zahvaljujem našima častitima duhovnim pastirjema Tiev. Itenignu Snoju .n Rev. Kazimiru Zakrajšku, ker *ta skrbela za blagor njegove du-ie. Bog plačaj stotero! Nadalje se «ahvaljujem S. S. P. Društvu, ka-ero je storilo vso svojo bratsko lolžnost, in pa vsem darovalcem erasnih vencev. Xaj ostane vsem M t,m v letu 1915. ,iko- katere bi ne mof?el dobiti g tega ie kontrolirala dru ' d^eih letih trgovakega tekmova- produkeijo petroleja v Rusiji ."j*- j i. t. 1-iŠ.tla ta leta 1914 — 1,526 Standard Oil družba je bila t. m i m še na drugih poljih 568 zgrajena od mož velike sile in ve-; "i iti 6.900.000 barelov petro- likih zmožnosti, od mož. ki so ime-!, m k *r ie tv rilo skupno pro- li pozitivno nadarjenost za orga-■! 11 k'' i i < * na >-«h poljih nekako 4 niziranje in ki so razvili v Stan-t n «. i 31,100,000 barelov dard Oil družbi največje podjetju ?r..l»'ja. , ie kar jih je kedaj obstajalo. Kc iižette države so dah ko naj-! »o morali po mnogih letih napa-v.ijidke in trojela n='dov »Prejeti vladno povelje za k i a polja ki stoj* razkosanje in raztelesenje so bili t\rj to dobro merilo pro- 2 njimi na nehvaležen način. • Iru/be. Vedeli so ali mislili, da so izv* i pa je šele pričel raz- šili čudapolno delo v razvoju pe-► io ameriško vejo podjet- trolejske industrije in potom trgo-ični njegovi izjavi se gla- vine na tujih tržiščih tudi v otvor ienju inozemskih trgov za ameri-i riški interesi kombina.j »ko trgovino. Oni niso hoteli žr-jo na nagel način. j tvovati svojih interesov in pričeli so boj, da napravijo razkosanje Ha ustanavlja nadalje ali raztelesenje takim da bo naj-I t in f istilnico v Cu- man;i sk(K"Jlvo glede denar- ji Danski zapadni ja a,i Čut\U ?a so m, im.-la velik obseg. TolenMn- da bl ^ trpeh' ce ne S,U" r-idi iu»TM>sredne bli- najvišjega sodišča ta- , i ko glede čre kot smisla in — slu- it*k<»sra prekopa. ! , i - : i , • K .^ i sail so. du<-a.)u, da se m razte- ■ r«ra Staiiilnrd Oil Dejstvo jc, da so nekateri vLso->tl j Detenling od- možje v Standard Oil družbi ,i v pt-trolejski trgovini pričakovali veliko skračenje do-k<*anie velikega petro- bičkov vsled razkosanja. — Tem ust i pa je le odstrani- ^olj pa s<> bili presenečeni, ko je i «ti velike zapreke.' delalo teh 33 delov veliko večje ima popolnoma napač I dobičke kot pa jih ie delala prej-i ie glede rajepusta veli- *nja družba kot celotno telo. Ta I.ml Oil trusta. Namen zmota pa je ležala v neupoiteva-ie bil uničenje mono- nJ11 naraščanja petrolejske indu-i \č izvajala ta družba atrije ter cen petroleja v sploš-' vke industrije v A- n«™- — Če katerikoli dvomi, da so Standard Oil družbe ločene ter neodvisno upravljane, naj mu služi v boljšo informacijo ta dokaz. Standard Oil družba iz New Jersey je imela ob izbruhu vojne Oil družba — I brodovje 39 petrolejskih parnikov so bili ljudje ki so vsi vozili pod nemško zasta-. da se je uničilo napo- j vo. Družba je imela preje v svoda konča kontrolo te! jih rokah vse delnice Anglo-Ame-i» t role j *ki industriji rican Oil Company, ki je imela veliko brodovje pod angleško za-> napačno ru popolnoma stavo. Vsled povelja najvišjega so-1 resnice. ! dišča se je Anglo-American loči- ti je Standard Oil druž- lo Standard Oil družbe iz New resnično, prav tako res- Jersey. bi bilo razkosanje take Koj po izbnihu vojne je prepi-p<*s.'>ti. ne da bi se je sala Standard Oil iz New Jersey Wlikanske dobičke, ko-' svoje brodovje v ameriški regi-deležnih teh 33 korpo- ster. Anglo-American pa je izgu-atere je razpadla Stan- bila 18 svojih parnikov. katere je družba in 16 dodatnih rekvirirala angleška vlada. Če bl • »eii. ustvarjenih od onega ne bilo ločenje popolno, ali ne bi ie pripisvati edinolo velike-j ravnatelji Standard Oil iz New ra/.širjenju petrolejske indu-! Jersey s parniki Anglo-Americaii e. storili isto. kar so z onimi svoje ihod avtomobila je ustvaril; lastne družbe ? can^ko |.o\ nraševanje po pe- Možje, ki so ustvarili Standard »j^Keia pro >slt lico nadaljno, še so se po celem s~vetu m stezoeledi e t> .vi»rašev«nje. t'im bolj je i industrije so raziakarvali zanje celi •njal petrolej izpodrivati pre-| svet. Vedeli so za vsako stvar gle-kot kurivo, tem bolj so uspe- de petroleja in to v vsakem delu ponamezni fragmenti nekkia-, sveta. Sr.Mi.lard Oil družbe. Produk- j Delali so načrte in jih tudi iz p>"trolcja po eelem svetu je premenili v dejanje s pomočjo •s veliko manjša kot pa pav-1 velikanskih virov, ki so jim bili sevanje po njem. Prospektor-1 na razpolago, o celem svetu »o na delu tei j fi jih zagovorniki pravijo, da so jo nova i>etrolcjsika polja. j bili patriotični. 0 -e ie razbilo Standard Oil Bili so, a na njih lastni način, '.bo, sh je izvršilo razdelitev f Mislili so najprvo na Standaixl osameznih teritorijih ali o- Oil in šele potem na Ameriko. — 1 iih. V kolikor so prišla ino-J Otvarjali so trgovska pota v vsakem delu sveta za same sebe. Ko pa so storili to, so jih tudi otvo- Jrugi Velik« Britanijo, tre- rili za ameriško trgovino vsak« ijo itd. Glede domačin te vrste če je- imela podjetnosti do- Sedaj imamo 49 -Oil družbe. Pri Royal Dutch Co. pa je le en vodilni duh in ta duh je večji kot je 49 duhov zaposlenih z individualnimi interesi posameznih Standard Oil družb. Petrolej bo določil kontrolo svetovne trgovine. Ladija, ki rabi za kurivo premog, bo kmalu izginila z morja. Deterding Royal Dutch družbe imajo vizijo starega Rockefellerja. On ima na razpolago bogastvo in podporo evropskih bankirjev, kojih misli in delvanja se gibajo v mejah na-cijonalizma. Amerika je največji proizvajalec petroleja na svetu, je najbolj bogata in postavi lahko največ na kocko. Kljub temu pa more Deterding Royal Dutch družbe, mož z daljne Jave. diktirati danes Standard Oil družbam ter poseči celo po ameriških petrolejskih ozemljih in ustanavljati pretrolejske. postaje nekoč Angleži v svoji previdnosti postavljali premogovne postaje, ko se je zorila doba premoga in pare. Cas je. da se prebudijo petro lejski interesi v Ameriki in čas je za vlado, da odpre svoje oči. Od petroleja je odvisna trgovina na morju. m. dar ila se ie razbilo ve Oil družbo v 33 ko-toninevalo. da se dose-Ker na so ti posamezni vili več denarja, vzete i. kot ga pa ie kedaj •standar niza Spojitev človeških plemen. Če bi predniki Švedov in Arabcev, Nemcev in črncev, Grkov hi ■DMONtTOM, * X4H- V SVOJEMU LABORATORIUMU ^ Od Starego Sivo-Lasega Zdravnika. Tisoče Slovencev trpi po čelom svetu, ker im ni fcflo mogoče dobiti primernu zdravničku postrežbu, kar amerikanski zdravniki ne morejo govoriti njihov jezik in ne morejo razumiti njihovo bolezen. Ako Vi, ampak kdo od Vaše družine, ali prijatelj Vam, bolehate, ja želim Ca pridete k meni z Vašim nadlogama, in jaz, in z menom združeni zdravniki, bomo storili vse kar nam je mogoče, da Vam povrnemo zdravje, moč in krepost! Sednite danes in pišite mi jasen list, poročoioč kakor čutite, kje Vas boli, in kar je vzrok, po Vašemu mnenju, da čutite slabo, in jaz Vam bodem, z veseljem, dal vse nasvete in pomoč—kakor mi je mogbče. Mojim znanjem medicine in mojom skušnjom od veliko in veliko let, jaz in z menom združeni zdravniki, pomagali smo tisočama trpečih mož in žensk. Mcrete mi pisati popolnoma zaupno, kar je vse dopisivanje zaupno." OD CEGA VELIKO SLOVENCEV TRPI Jaz sem najšu, da tisoče Slovencev trpi od nadlogah želoca in neprebave. Nekateri imajo plin na želoco, napuhnjeni so po jedi, bol in nemir v želoco; vrti im se v glavi; megli im se pred očmi; čute bol, utrujenost, in hrbet in mišce so bolne; trpe od kostobole; jezik im je bel in slab okus v ustima; želodec je kisel; podrigne im se hrana in bruhaju. Drugi Slovenci in Slovenke trpe od privatnih bolesti, kakor sifilis, ali zatrupf jena kri, kapavica, ali triper, nervoza, slabota in nemoč; zlorabili so veliko svetih zakonov narave. Drugi pa trpe od nadlogah mehurja, ledvic in jetra; bolezni jetra in zapeka. To vredno Slovencu, te bolezni, našim popolnim, brižnim in vspežnim metodama. Ne mara. ako ste bili pri drugim zdravnikima in oni so vzeli Vaš denar, a da Vam niso nič oomatrali. Ne nehajte. Mrs. William £. Borah, žena sena _torja iz Idaho. bolj temmorjavn in sadež ni preveč dozorel, dokler ne kaže meso Kitajcev živeli vsi skupaj ter se v notranjosti znakov fermentaci-prosto množili med seboj, bi ne j0 ter kemičnega razpada. — Oil pilo nikdar nikakih Švedov in A-rabcev, Nemcev in črncev, Grkov in Kitajcev, — pravi profesor Met-3a.lt' Orchard laboratorija v Oberlinu, Ohio. — Tvorili bi mesto tega enolično maso, ki bi se razlikovala od vseh sedanjih. — Svoje teorije je raapredel profesor na nekem predavanju |>red 7vezo kitajskih dijakov. — Izolacija, osamljenje. je ono, ki je dovolilo razvoj različnih človeških plemen. — Od sedaj naprej pa se ne more nobeno človeško pleme razvijati neodvisno od ostalih plemen ali človeškega rodu v celoti. Evolucija v plemena, ki imajo izrazite znake, je popolnoma prenehala. Mi vstopamo s tem v novo antropološko iierijodo, perijodo. v kateri so se različne evolucije končale ter se pričenja spojen je ali ftiaija človeških plemen. Še večja fuzija bo odstranila sedanje. še ostro izražene plemenske posebnosti ter konečni produkt bo človeško pleme, ki bo enotno ter sestavljeno iz vseh sedaj obstoječih plemen. Glede plemen, ki bodo izginila, se potopila ali dk bodo vstrajala, je navedel Metcalf kot prva ame riške Indijance in avstralske črnce. kot zadnja pa črnce in Žide. — Če pa je katero pleane. ki bo gotovo vstrajalo ter tvorilo v veliki meri del konečnega sknpnega plemena, bo to kitajsko pleme. — je nadaljeval. — Veliko število tega plemena, njega čudovita zmožnost živeti na nizki ekonomski storpnji, ljubezen do miru, atalnost osebnega značaja, duševne zmožnosti ter čut za moralo: vse to ga dela poklicanim, da prispeva h konečni »tvorit v i človeškega plemena v zelo veliki mori. Glede vrjetnega prispevanja kitajskega plemena k tipu civilizacije celcga rodu izjavlja Metcalf, da je to odvisno od njega zmožnosti kot pleime, da se vrne. kot pravijo arleti. Kitajci bodo najbrž prvj izmed vseh narodov, ki bodo dokazali čudež regeneracije. Nezrela banana stoji povečini iz škroba. Ko dozori sad. sc kzpremeni ta škrob v sladkor, katerega je zelo lahko prebaviti. — Sestav banane in krompirja kaže zanimivo sličnost obeh jrlede vsebine ogljičnih hidratov in mineralnih soli. Dočim pa je banano skoro nemogoče sgiatrati za nadc-mewt.ilo krompirja, obstaja dej-•s-tvo. da ima skoro iMo hranilno vrednost. Ce sledi zavživanju banan kaka indigestija ali nepvebavnost, je to vedno znamenje, da ni bila banana zrela. zdravničku postrežbu. PIŠITE MI LIST In popišite Vaše simptome, ali bolezen, in mi pošljite, tudi, ta kupon, da Vam morem poslati, zastonj moju knjigu. DR. PRICE—S. 600, 9 So. Clinton Str., Chicago, III. Dragi doktor Price. Prilagam pismo in popisujem nadloge svoje in bi mi ugajalo, da mi svetujete oziroma mojih nevoljah, pošljite mi. tudi, enu brezplačnu knjigu. Jaz se ne obvežujem plačati kakšne stroške, niti se obvežujem kupiti medicine, ali se pa zdraviti. IME............................................ULICA IN ŠTEVILKA ali R. F. D....................... MESTO................................................DRŽAVA. a tržišč* vpoitev, se je pri-etii družbi Nemčijo in Bel- li ritorijev je vzela ena največjih družb države Nem* Jersey, Delaware in Maryland, druga New York in države Nove Anglije. Nadležno bi bilo naštevati vsa dela, ki ae jih je izvršilo pri razkosanju tega t rust a in pri zo petni ureditvi novih posameznih družb Nikdar preje ie ni obstajala tako velikanska korporacija ter tudi ne bo. dokler ne zadobi kombinacija Mr. Deterdinga nje obsega. — Medsebojne zveze Ski deli pa so bile nme da je volj, da je sledila. * Bili so podjetni, sijajno pod-, jetni. Obžalovati je. da jih je vlada uničila, mesfto da jih "kontrolira ter popravi, kar je bilo v teh družbah slabega. Njih velikanski impulz in podjetnost pa bi se lahko uporabilo v prid celotni a-meriški trtrovini. Standard Ooil v svojih ločenih delih je mogočnejša in bogatejša kot je bHa poprej in bogastvo, ki so ga nagrabili možje, katere je skušala vlada kacnov&ti, je oreee-netljivo, | Nekaj o banani. Banatne imajo večjo redilmo vrednost kot kateri drugi naših sadežev. K temu pa se pride, da niso navezane na letno dobo kot drugo sadje. Do tega sklepa sta prišla zdravnika Myers in Bose po skrbni analizi banane in proučavanju ljudi, katere se je hranilo "z bananami. Te študije se je vprizorilo v nekem newyorekem kemičnem laboratoriju ter objavilo rezuIHat v ameriškem zdravniškem stro kovnem listu. Ranama pa mora biti zrela, f prodaja se jo povečini še skoro nezvelo. Zelena banana nikakor ni zrela. — Kadar postane rmena lupina zlatorjava ter pričenja dobivati lise, se jo lahko smatra po popolnoma zrelim, — ae gia*i v porooikL — Lahko lupin« is Finci zahtevajo neodvisnost. Helsingfors, Finsko. 22. maja. — Kongres finske politične stran ke, v. kateri se nahajajo najbogatejši in najuplivnejši Finci, je včeraj sprejel resolucijo, v kater* se zahteva popolna neodvisnost Finske od Rusije. NA&I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naroč nino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina ss "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50. za pol leta $2.00 ln za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdile svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo. San Frsnriseo, CaL: Jakob Lovgln Denver, Colo.: Lools Andolfiek is Frank Skrabec. LcadviUe, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg. John Germ. Frank Janesta in A. Kochevar Solids, Colo, in okolica: Lonls Costello. Somerset, Colo.: Math. Karnely. CUnlon. Ind.: Lambert Bol ska r. Indianapolis, Ind.: Alois Budmaa. Aurora, DL: Martin Jurkas ln Jer nej B. Verbtč. Chicago, QL: Jos. BostlC, Jos. Blisb in Frank Jnrjovec. Depue, III. in okolica: A. MeSnarl .a. Joliet, HL: Frank Bambich, Anton Bambich, Frank Lanrlch, A. Oberstar in John Zaletel. La Salle, HI.: Matija Komp. Livingston, I1L: Mih. Clrar. N ok onus, DL in oboiies: Math Galshek. North Chicago, HL in okolica: An to* Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija Barlmri«. Waukegan, HL in okolica: Math Ogrin in Frank Petkoviek Cherokee* Kana.: Frank Bežlsnlk. Koluaabus. Kans.: Joe Knaeflc. Franklin. Kans.: Frank Leskovec. Frontenac* Bans. In okolica: Bok Firm in Frank Kerne. City, Kans.: Geo. Bajuk in Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Aneuitla. Bingo, Kans.: Mike Pencil. Kitraiifler, lid. is okolica: Frank Vodopivec. M. D. Llkovlch. Mich. In okolica: M. F Kobe, Martin Bade ln Pavel Shslta. Detroit. Mich.: Jo*. Glasich. Manistiqne, Mich, in okolica: Jona Kohdan. , fTiirtinlM. Mina.: Frank Gorio, Jak Petrlch in K. Zgonc. Ely, M1— is okolica: Ivan Goals Jos. J. Peshel, Anton Poljsnec ln Iioul* M. Peruiek. Tnliopulariteta je še narastla, ko je bil član dume. kajti vedno in povsod se je potega val za kmete in nikdar ni bil za kak kompromis s carjem. Vedno je je govoril resnico brez strahu in si je zaradi tega nakopal sovraštvo vlade ob času revolucije. Prejel sem poročilo, da bi bili Kerenskija aretirali in ga poslali v Sibirijo, ako bi se bila revolucija zakasnila za dva tedna. Vlada je bila že pri tem, da Kerenskija zapre zaradi nekega govora v dumi, toda p risa je revolucija dan pozneje, ko je ministrski predsednik Protopopov opozoril pred sednika dume Rozdianka na Kerenskijev govor. Ko so se v Petrogradu že dogajali nemiri, je car razpustil dumo. Kerenskij pa se je dvignil s sedeža in ie za-klical: — Mi ne gremo, ampak ostanemu tukaj! To je bil prvi ]>oziv v dumi za revolucijo in Kerenskij je takoj šel na delo, da strmoglavi carja. Kerenskijeva posebnost je, da zna spraviti nasprotujoče si stranke. Ko so nekatere stranke ogrožale uspehe sedanje revolucije, je Kerenskij dosegel, da so se stran ke pomirile med seboj. Bil jv voditelj delavske in vojaške stranke. Dokler je Kerenskij član provizorične vlade, bo svobodna Rusija napredovala; kakor hitro pa bo prisiljen od stopiti, bo Rusija propadla. Odstopil ne bo zaradi težkoč in nevarnosti; l>oril se bo do zadnjega, dokler bo v boju imel še kaj upanja. Ker ima zaupanje v delavstvu, zato je gotovo, da bodo delavci podpirali vlado. V kratkem bo šel na fronto in gotovo je, da bo pri-vojake nov duh. s< 1 v Kerenskij in njegova žena o*ebi v celi Rusiji. sta najbolj priljubljeni Kerenskij na Finskem. Petrograd, 22. maja. — Vojni in mornariški minister Kerenskij je dano* odpotoval na Finsko. Od tam bo šel na fronto. Nierov odhod na fronto ima namen, da razloži pravi vladni položaj in da naj vojaki nastopijo proti Nemčiji. Za 14. junija ie aklicatn kongres delavske in vojaike stranke, da bodo razpravljali o vojni, miru ftnanei. d«4u in vojni organizaciji Mehiko protestira. Amsterdam, 22. maja. — Ex ehanure Telegraph" poroča iz Berlina. da je mehiški poslanik vročil nemški vladi protest proti i i nemških podmorskih Oporoka deklice. Včeraj so pokopali 11 letno deklico Pavlino Rittner v New Yor-ku. Ko se je oče vrnil domov, je našel v dekličini sobi skrbno za pečateno pismo sledeče vsebine: ''Posledna volja in oporoka Pa vline Rittner-jeve: 1. — Svojemu bratu Maksu za puščam svojo mizo in stoL 2. — Svoji materi in očetu zapuščam, kar sem jim dolžna, ke* sem bila tako zelo bolna. 3. — Služkinji Leni---'>wčam svoje stvari v kopalni *obi. 4. — Sebi pa želim zlato oble ko, dijamante in draeulje Matere Božje in zlat irrob. Združene države ne silijo. Mexico City, 22. maja. — Danes se naznanja, da so mehiški državni uradniki prepričani, da ne bodo Kodanjsko pristanišče. Sv oje as je živel v K od an ju trgovec Jakob Tjoernelund. Vsled ugodne kupčije si je napravil lastno ladjo, ki mu je donašala iz daljnih krajev potrebnih stvari za njegovo trgovino. Toda sreča mu ni ostala mila. Začele so ga zadevati razne nezgode in polagoma je prišel ob vs* premoženje. Prišli so dolžniki in mu pobrali imovino. Ni mu ostalo drugega, nego obleka, ki jo je imel na sebi, in košček papirja, na katerem je imel zapisane neke beležke. S težkim srcem se je poslovil od družine ter se podal v kodanjsko pristanišče. Tu poišče ladjo, in se odpelje z njo v daljni svet. Saj mu v Kodanju tudi za to ni bilo mogoče več živeti, ker ni mogel slišati očitanja, da je ničvreden človek, pri katerem je izgubil marsikak upnik svoj denar. Mnogo let je preteklo od onega časa. V Kodanju se je veliko iz-premenilo, in obubožani trgovec je bil že napol pozabljen. Nekega dne se pa pripelje v kodanjsko luko imenitna ladja. Iz nje stopi bogat gospod, ki je imel veliko kovčegov in dobro natlačeno denarnico pri sebi. Bil je trgovec Jakob. Žene ni dobil več med živimi, o-troei so se razšli tačas v druge kraje, le dva sina sta bila še v Ko dan ju. Jakobu je prva skrb, da vzame iz žepa oni košček papirja ki ga je skrbno hranil pri sebi Papir je bil zelo obrabljen; bržkone je mars;i-**tera solza kanila nanj. Na njem so bili zabiležen-* vsi dolžniki, ki so imeli kaj tir jati od Jakoba takrat, ko se je kot revež podal v tujino. Žalostni zapisnik je gotovo mnogokrat vzel v roko ter premišljeval, kdaj si bc pridobil toliko, da povrne škodo Prazen je zapustil Kodanj a se daj ima vsega dovolj. Takoj skliče dolžnike in odšteje vsakemu dolžno svoto z obrestimi vred. Zgodbo, ki sem jo navedel, pripoveduje znani pifeatelj Krištof \ P risal mi je na misel, ko sem hodil gori in doli ob kodanj-skem pristanišču. Kdor je že bil v Trstu, na Reki ali v kakem drugem obmorskem mestu, je videl razne ladje pri obrežju. Toda kaj je to v primeri s Kodanjem! Tukaj ne moreš sešteti množice čolnov, jadrnic in par ob rodov Morska ožina, ki se zrkali nad danskim otokom Seeland in med južnim Švedskim, se imenuje — Sund. Skozi njo vozi nepretrgan broj vsakovrstnih ladij. Eno prihajajo od južne strani z Baltiškega morja, druge od severa z Atlantskega oceana. Vse morajo mimo Kodanja. kjer se ustavijo za dalj ali manj časa. Zato je tamo-šnja luka j ako obsežna, in mesto se ne imenuje brez povoda Kjoe-benhavn. ki pomenja toliko kakor Kaufmannshafen, t. j . pristanišče trgovcev. Da, marsikaka bogato obložena trgovska ladja je že priplula iz daljnih dežela v tukajšnje zavetje. Inozemsko blago se je spravilo v denar, naložili pa so se domači pridelki ter odpeljali kdo vekam. Tisoče in tisoče kupcev si je pridobili lepo bogastvo, dosti pa jih je prišlo tudi na nič. Prav zato mi je na tem kraju pred oči stopil trgovec Jakob. Po poti, ki pelje skozi drevored "Esplanaden" in mimo lepe angleške cerkve sv. Albana, sem dospel v pristanišče. Koliko milijonov so stale morske utrdbe in drujre naprave, ki se raztegujejo na celi vzhodni črti Kodanja! — Akoprav je sedaj vse dobro uro j eno. vzbudi se vendar v srcu domoljubnega Danca n^pojeten spe mni na preteklost. Tukaj je odmevalo leta 1807. grozno bombardiranje, ki je pro vzroeilo mestu silno škodo. Napoleon I. je dobro vedel, da ima Danska veliko in dobro brodovje s katerim bi se zdatno okoristil na morju. Zato je zahteval, da (naj stopijo Danci na njegovo stran Nič manjše skomine so imeli Angleži po združitvi z Danci. — Prigovarjali so jim, da naj se zve-žejo z njimi, in celo zahtevali, aa naj jim v»zastavo dajo svoje brodovje. To je Dance razdražilo. Namesto takratnega bolehnega kralja Kristijana VII. (1763 - 1808) vladal kraljevič Friderik. On pozove narod v brambo domovine toda Angleži ga pribite. Prikaže jo se kar naenkrat pred Koda njem in začnejo streljati n* mesto. Od 2. do 5. septembra 1807 v deb- li is in veliko ljudi je izgubilo življenje. Vrh teg so zaplenili Angleži vse dansko brodovje in odpluli z njim proti domu. Globoka rana je bila vsekana v državi, a počasi se je zacelila. Mefcto je vstalo prerojeno iz razvalin, pristanišče se je utrdilo še močneje in napravile so se nove ladje. Vseld tega ima morsko obrežje tako lepo vnanjost, da je meščanom najljubše se tal išče in da pride vsak tujec tu sem. Pred teboj se lesketa morje, o-življeno z vsakovrstnimi barkami. Nudi ti se prilika za opazovanje neprestanega ljudskega gibanja. Iz ladij stopajo popotniki, ki so s per ipeljali iz daljnih dežela izpraznjene prostore pa zasedajo drugi, namenjeni kdo zna kam. Znanci pričakujejo pamik, ki vsak čas priplove ter jim pripelje ljube osebe. Drugi spremljajo svoje prijatelje, katerim sežejo še enkrat .v roko, preden odidejo po morski cesti v tuje kraje. Tu po-slavljanje, tam pričakovanje, tam pričakovanje, tu solze žalosti, tam solze veselja. Istinita podoba človeškega živ ljenja! Le mornarji, one po solneu ožgane in po vetru utrjene podob* so videti brez — občutka. V mnogih viharjih so že gledali smrti v oči, čestokrat so že bili na robu gro^a in v objemu penečih valov. Prav zato nimajo tako nežnih čutil, kakor drugi zemeljski otroci. Zdelo se mi je, da berem na njihovih obrazih: — Življenje je smrt! Da. v resnici Vsaka ura nas ra ni, zadnja nas konča. Mornarju pa bije še gotovo bolj, nego nam vsak dan — zadnja. • Vračujoč se v svoje stanovanje, srečam im no^-em kraljevem tr"u kakor nalašč zopet tri po moršča ke. TJ prav ----- razmišlje v* o njihovem poklicu in o njihovi nvn^okrat tragični osodi. — Mornarjev vidiš mnogo v Koda nju, a ti trije so mi ostali posebno v spominu. Bili so mladi možje ogorelih lic in živahnih oči, s široko prirojenimi jopiči ob vratu in pokriti z okroglimi čepicami, raz katere so jim mahali dolgi trakovi. Ponosno so korakali v vrsti drug poleg drugega, kakor da bi se ne menili za nikogar na svetu. Bogvekje jih je že zaganialo morje in ka košna osoda jih čakat Njihovo življenje si predstavljam kot žaloigro, vršečo se na tistem silovitem površju, za katero je ustvarjen le malokdo. Vem, da so vas nosili valovi že po prekmorskih kolonijah vaše drža ve. Gledali ste gotovo že Island in Griniand. Morebiti vas je zanesla pot celo v obližje ravnika, kjer ima Danska med Antilami nekaj posesftva. Pripravljeni ste iti, kamor se vam veli. Kadar vas zasači vihar pridete tudi tje, kamor niste bili namenjeni. A nikjer vam ni obstanka. Danes tukaj, jutri tam... Kje vas dohiti konee.?... Kako strašno mora biti takrat kadar se vetrovi z vso silo upirajo v ladjo, igrajoči se z njo kakor z lupino! Treba je pokazati pogum, k omahuje kazalec na tehtnici. Valovi ne pljuskajo samo ob vnanje stene, temveč udarjajo tudi na krov in silijo v notranje prostore. Nevarnost postaja vedno večja, toda pravi pomorščak ne obupa. — Na delo. tovariši! — kliče kapitan z močnim glasom. Vsak hiti, kamor ga zove ko-mandn, kajti vsi vidijo v zapove-dujočem načelniku svojega rešitelja. In prav ta vdanost, ki izvršuje slepo vsa povelja, je bila že mnogokrat povod, da se je rešila ladja got ve pogube. Nisem še poiskusil hudega vi-hrja na morju, a rad verujem tistim. ki so bili o nevihti na morju te rpripovedujejo o njej. Ka; šele pomorščki. ki so skoro vedno na vodi in so se že tolikokrat bojevali z besnimi valovi. Do seda.-5 so odšli pogubi, kako bo v prihodnje? — Mi se ne bojimo, da bi nas zasačila smrt na oceanu, ker smo lepo doma na suhem. Ako ne greš nikoli na Dunaj ne moreš na Dunaju umreti. Drugače je z onimi, katere kliče služba na ladjo na nepregledno vodovje. Enkrat so srečno prestali vihar, tudi dvakrat, trikrat in — morebiti že večkrat. Toda vedno jim ne bo prizanašal, Ako atavii v loterijo teden za ■ai ]op«rie. d* zeate kdaj pridejo številke, na katere se zanašaš. Prav tako zna pomorščaku napočiti dan. ko se pripelje v pristanišče, iz katerega ni nobenega izhoda več. A ne bo« mu treba kopati groba v zemlji, kakor navadnim ljudem. Njemu je. grob vedno odprt, bodisi na dnu morja ali v žrelu morskega soma. Škom Amerike. St. Paul, Minn. — Dva maski-rana oborožena roparja sta prišla v trgovino Jurija Mazata. nastavila na njega in njegovo ženo revolverje, vzela iz registra $25 in jo odkurila v avtomobilu. Kljub tft mu, da so se policaji takoj podali za njimi na gcujo, se jima je posrečilo med množico avtomobilov ki so se ravno vračali iz Poueles cerkve, uiti. Plymouth, Wis. — Grozne smrti je umrl veteran iz meščanske vojne Albert Witte, zgorel je živ. — Bil je star 79 let. Oggnj je nastal bržkone na ta način, da je starček. prekucnil petrolejevo peč. Kenosha, Wis. — Henry B. Havs. kateeega je tukajšnja policija zaprla 14. marca, je sedaj priznal, da je izvršil več vlomov in tatvin po raznih poštah in bankah Obsojen je bil sedaj na devetletno ječo. Sheboygan, Wis. — 29-letno Frančiško Rajši so potegnili pri pomolih Reiss Coal Co. iz vode. Dekle je bolehalo že dalj ča)sa in je storilo samomor bržkone radi neozdravljive bolezni. Tu zapušča očeta, tri brate in eno sestro. — John J. Meyer, socijalen demokrat, je rekel, da bo dal vsakega delodajalca zapreti, kateri bo pustil v svoji tov°wi ženske in o-troke delati pred sedmo uro. Mesto namerava namreč potisniti ure za eno uro nafprej. da bi se bolje izrabila dnevna svetloba. Zadevo bi seveda morala, ako bo M<^er delal sitnosti, razsoditi sodnija, ali velja "Standard" ali novo vpeljani čas. Millwaukee, Wis. — John L. Meyer, pomožni zdravniški komisar, znaznanja da ukazujejo statistične številke glede umrljivosti na tuberkulozi mesto Milwaukee na drugem mestu. Boljše razmere vladajo samo v Seattle. "Waish.. — Številke za razna večja mesta so-Milwaukee 0.91 smrtnih slučajev na 100,000 prebivalcev; New Orleans 2.56 na 100,000; Chicago 1.48; New York 1,61 in Los Angeles 1.71 na 100,000 prebivalcev. — V zoologiČnem vrtu zavladala je velika žalost. "President", najmlajši lev je pobegnil. Poskusili so vse, da bi mu rešili življenje. Izvršili so trije zdravniki celo operacijo, ki je bila neObhodino potrebna. V grlu mu je rastla neka goba, ki jo je bilo treba odstraniti. Tehtala je 3 in pol funta. — Bilo je treba 6 mož. da so leva zvezali. Nadzornik zoologienega vrta pa pravi, da lev ni umrl vsled operacije marveč vsled narkoze, iz katere se ni več probudil. "President" je bil tekom desetih let prvi "baby" levovega par-parčka Queen in Brutus. — Da se pride draginji mesa nekoliko v okom, odredil je governer Philip,, da se polove po vodah vsi karpi in razpošljejo v industrijska redišča držav, kjer naj se po kolikor mogoče nizki ceni prodajo med revnejše sloje. — Frank Prekop, ki je umoril Jos. Forajta, je obsojen na 16 let ječe. — Še le sedaj se je izvedelo, ka o se je ponesrečil Jurij Bene, katerega je povozil osebni vlak Soo železnice. Bene je skočil na progo da bi rešil dve deklici, ki ste se na progi igrali, pri tem je pa spod-taknil in padel ravno pred lokomotivo. Deklici sa še pravočasno opazile vlak in skočile iz tira. Los Angeles, CaL — Zvsezne o-blasti so dale zapreti tri nemškt morinarje. Kršili so baje postavo ki prepoveduje sovražnim možem cem zapustiti Združene države. — Mornarji so menda še le "rav kratek čas v Združenih držav an. — Kapitan Jack Bona vita, znan krotilec divjih zveri, katerega ie kakor smo poročali pred 4 tedni raztrgal njegov lastni medved, podaril krasnega leva. ki mu je ime "Roosevelt" in je vreden več kot tisoč dolarjev, brooklynskim o-trokom. Leva so sedaj poslali v posebni kletki v Brooklyn. nje, da ji ni treba vzeti alimenta-cijskih prispevkov, katere ji mora od katerega je že dve leti ločena, plačevati. On se je zopet oženil, in ker je že precej prileten in ima skrbeti za pet otrok, pravi, da potrebuje mož bolj denar kot pa ona. Je to prvi slučaj te vrste pri tukajšnjem sodišču, da prosi ločena žena, da naj se pusti denar njeni "konkurentinji". Chicago, HL — Ko je nek ropar zgodaj v jutro vdrl v stanovanje Emanuela Marxa na 1541 Bireh* wood Ave., je imel smolo in preobrnil zabojček žrebljev; vsled ropota se je Marx seveda zbudil Takoj je telefonoval na policijo. V par minutah je bila policija na mestu. Tat ie seveda nekaj čutil in je hotel hitro odkuriti. pa so ga prej prijeli. Namizno srebro, zlatnino in druge vrednostne stvari je imel že lepo vkup spravljene v vreči. Spoznali so v roparju nekega ¥m. "Weleba, ki je zaposlen v Biehmont bolnišnici kot kurjač Še le 6. januarja je bil izpuščen iz ječe v Michigan City. V Trinidad, Colo., dospelo je zvezno vojaštvo, da bo stražilo vodovodne naprave, železnice, poseb- $1000 dar za $1. H H. Von Schllck, gla oviti Iznajdi-telj Bolgarskega Krvnejra Čaja, ki je v stalni zvezi s tisoči bolniki, je pravkar prejel sledeče pismo: Dragi gospodje: Sprejmite mojo iskreno zahvalo n vaš čaj. Vsakdo, ki sem ga mu nudil, ga je pohvalil. Priloženo dobite svoto ra dve nadaljnl skatljl in 2elim. da bi ml bilo mogoče poslati tisoč dolarjev za dar ki ga sem prejel jaz in moja družina. S spoštovanjem vaš Imrieh Rigo, 4/2 Voleott St., Binghamptou, X. T. Prijatelj, ali bi žrtvovali tisoč dolarjev za svoj in svoje družine dobrobit f Napmvite takoj Nikar ne žrtvujte svojega zdravja s ponaredbaml. Vedno vzemite original 9 podpisom H. H. Von Schllcka na zavitku. Za sedem mesecev zadostuje le $1.00 s poštnino vred. Pošljite gotov denar, znamke all money order, ali pa naročite na C. O. D. Prirejen in jamčen le pri: Marvel Products Company, 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA Opomba. Ako hočete, da zavitek priporočimo, potem pošljite še 10c. Ml ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI no pa tovarne za plin in železnice. SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE, Ako bi se uničile vodovodne na- (DRŽAVAH prave, bi bilo vse mesto brez vode. Čistoča je pol življenje. Ta stari pravični pregovor se upošteva največ prt čistih neponareje-nlh pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri stari krajan tki tvrdkl: MORRIS FORST COMPANY. Caae Bckatcrih »b*?-. Belo aH rdečo Sitno žganje... leti fini Spirit--. Fini ram. ----- (,IM> ... ...... ■ -.12.00 do (4.00 ■ 12.50 3.00 $3^0 4.00 3.00 3.50 4.00 . 2 00 2.50 3.00 4.00 - 2.00 2 50 3.00 4.00 Z.G0 3.00 4.00 2.50 3 00 4:00 2.00 2.50 8.00 1.00 do 8.00 Slivovka........................ Tropiojevec.................... Port vino....................... Fino belo ali rdeče vino od...... Pri naročilu od $6.00 ah več plačamo ekspress. Na vshod do New Torka In zapad do Chicaga. Naročila odpošljemo še tisti dal, ko jih do-bemo. Pišite takoj po cenik na naslov: Morris Forst Company, JOŽEF HOROWITZ, predsednik 800 Smlthfleld SI, Pittsburgh, Pa. K* DR ROSENTHAL, SPECIALIST, 622 PENN AVE, PITTSBURGH, PENNA. Dr. Rosenthal. Specialist že čez 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, čankar, kapavice. izgubo semena, bolno kri. ntrvoznost. želodec, ledice, mazulji. revmatizem in druge bolezni, uprašajte za -> asvet Dr. Rosenthala in povedal vam bo če ste ozdravljivi. Poaebaa ponudb* za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako" niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarja. Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, kijih dobi iz Evrope. -Indije. Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. ustanovljen v PitUburgnu čez 20 let. Uradne xrre: tedensko od 9. zjutraj do5. popol. Ob četrtkih in sobotah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori se slovensko. Ne zdravi po pošti. Izrežite in obdržite to objavo. jBBianiamiiBfaii^^ CENIK KNJIG kater« ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 1 \%2 CORTLANDT ST. NBW YORK N. Y i SBHBiaaaaiaaaa^^ POUČNE KNJIGI: Ahnov iwwirf^nangiwgn tolmai. Oerkvena sgodovlns Poljedelstvo Poetrefba bolnikom Sadjereja t pogovorih Siov.-anglefikl la angL-slov. slovar Srednji kateklxem Trtna ofi In trtoreja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovensko-sngleAi tolmač Venček čaatltk t—J50 6^.70 Ea.60 .20 c=J28 fl.50 .—.BO t—.40 p—.BO k=J!0 ■a.60 $2.00 ."—.26 IABAVNB IN BAZNI DROGI KNJIGI: Doll a oroijem Hnbald pripovedke Taanamf, mala Japonka Isldor, pobožni kmet Ia raznih stanov (pesmice) Jama nad Dobrnflo Jaromll J nan Mlserla Jnrl baron Vega Kraljičin ne£ak Korejska brata Nekaj is rnake zgodovina O jedki Pečam In Lambergar Praikl jndek Preganjanje Indijanskih misijonarjev Prisega hnronSkega glavarja —.60 F—.20 —.23 —.25 f—.20 i—.20 r-.20 $1.00 —.25 k—.40 «=.40 f-=.16 —.10 Ribičev sin antfa Slovenske novele in povsstl Vjetnlk na galeji Vojna na Balkana, 18. zvea. Zgodovina c. in k. peš polka it. 17 a Bilkami Zlatokopi Zlatarjevo zlato Življenje na a v str. dvoru ali Smrt ceaarjevlča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngu) Sherlock Hetaeesi V rak vi kraj bombe Zaklad kupčevalca s soSnji Ena sama kaplja Črnila Grob v svetilniku Goepa ■ kanarskim brlljantom Kako so vjell Jacka razparača Londonski ponarejalcl denarja Plemlfl RAZGLEDNICI l Vewyorfike s cvetlicami, burno-rlstlčne, božične, novoletne In velikonočne komad po ducat po album mesta New Torka c krae-nlml sllkiml, mali ZEMLJEVIDI! Združenih držav mali veliki Avstro-Itslljsnsks vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, veaan Vojna stenska mapa Vojni atlaa Zemljevidi: New York, Colorado. Illinois, Ksnass, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming In West Virginia in vseh dragih držav po Avstro-Ogrske man veliki Od) svet Velika ststasfta mapa C. ft. aa pa esU svet t. —.16 flAS «—.66 .40 61.00 f—.16 —.1» ».11 s-JJ '—.16 —Ji «.11 f-Oi s—.16 >-.11 •—Ji «—M 616» Vi iHt Jugoslovanska 0= Katol. Jed nota a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn. sedež v ELY, MINN. fLiVKI UKADIfDQ: **»daadnik: MIHAEL EOVANŠHK, &. F. D- No. 1, Conamaugfc, T*. todpradaadnlk: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave^ Ohio. ^ •lavni tajnik: JOSEPH PISHLEK, Ely, Mirt« •Uvid blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Mina. Blagajnik N. S: LOUIS COST1LLO. Salida. Cole, _ VEHOVNI ZD1AVKXX: D«. JOSEPH V. GRAHKK. 848 Kaat Ohio Street Plttabnrgt, JOHN 60UEH, Bos 106, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Arena« "M", So. Ckieeco ni JOHN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittaburgk, Pa. fOlOTHlil: •BO. J. PORENTA, Bo* 176, Black Diamond, Waak. USONA&D 81 * BODNIK, Box 480, Ely, Mina. JOHN EUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODABSKI ODBOK: I08BPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mlak. JOHN MOVERN, 488 Meaaba Are, Duluth, Mi™ MAT. POGORELO, 7 W. Madiaon St., Room 605, Chicafa, DL ZDKUtEVAUn ODBOR: •UDOLP PERDAN, 6024 St Clatr Ave., N. E. Cleveland, Ohio rRANK SKRABEO, Stk. Ydi. Station EFD. Box 17, Duw* Colo. •»ANK KOCHEVAB, Box 886, Gilbert, if*«- Val dopiai, tikajoči ae uradnih aadev, kakor tudi denarna paiiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri-•ofte po na predsednika porotnega odbora. Nl oaebna ali neuradna pisma od strani članov ae ae kod« odiralo. T>m*frr»no rlaaflo- "OLAS NARODA" Vstaja Škenderbegova, — ZGODOVINSKA POVEST. — An ski spisal Benjamin Disraeli Earl of Lteaconafidd. VII. Ko jt* napočilo jutro, j« razposlal Škender k lic a rje po eeiein Kpiru. ki so oznanjali, li zastavo neodvisnosti. P.rtlal je tudi zanesljive sle do kneza Nieej a \ Atene in do liunyadija. Ljudstvo je leni Kpiru vsprico te ve-sprir-akovane novice tako <» da se jt* v celi deželi v/d i črnilo in pobijale kino mesta so ostala pod-nratu, ker so bile po tne-le turške posadke, j«' bilo S k end m pred in del, dl imela. nobem svojo lastno VI1 bilo v ee dike in m nnvjir.š»-n naenkrat rl'uitce, s.i lori a Ani s*ib moer ^vlaj vsem na teiu, da se brez izgube easa ksnebi teli posadk, tako da 1»? Amuretova vojska, o kateri je ve jo pošlje nad njojra. ne druge opore kakor moč in da bi mogel vso tvojo iHizortust obračati sa-mo na to, da jo uniči. Kakorhitro je njegova voj ska odpočila in je pridobil novih vojakov — kar vsled splošne navdušenosti ni v/Ho mnogo časa — je odrinil Škender na ee-lu dva najst tisoč mož iz Kroje ter odkorakal proti močilo utrjenemu ?«ie-Htu Petrel a; na polovici pota je srečal ostamk knojske posadke, ki s«* je vračala domov in ki & n»u j*' podala na mil<»t in nemilost. Mesto Petrela se je nahajalo samo dan hoda od Kroje in je Škender dospel tja, je prosil go-yemerja za kr-.tek pogovor- pri tem j«» zna.1 tako dobro pripove-dova'i, k iko je Hunvadi nedavno pobil Turke iu tla je Amuratu nemogoče priti mu na pomoč, da mu je turški poveljnik izročil mesto ter zapustil s svojimi četami de-žeJo. ia to tem bolj, ker je Sken-der za^rwil z bojem brez milosti, ako se ne poda pod temi ugodnimi pogoji. In tako se je zgodilo, da je bila okendrovn pot po Epiru vsled njegove drznosti ter premetenosti bolj podobna zmagoslavnemu ne-£o bojnemu pohodu. Turške po aadke so se bale usode svodih tovarišev v glavnem mestu in brez izjeme ponemale postopanje svojih t ova ritim- v Petreli. in preMedel; ustnice so se mu tresle in oko mu je .postalo motno. Stopil je k obokanemu oksnu. Njegov tovariš Xk-ej, ki je lnielil, da eka, ga ni motil. ''Ubogi, ubogi Hunvadi!'' je končno vzkliknil Škouder in zmajal z glavo. "Kaj pa je?" je vprašal Nicej hitro. ' Najhujše, kar se je moglo zgoditi v celi vojni T' odvrne Škender. "Pozabiti moramo te stvari, pozabiti Epir! Oni ni rodoljub, ki move samo eno misel posvetiti dfruaim namenom. In vendar, tako inlada. tako krasna, tako o-blagodarjena, tako vredna junaka \ Ko scan jo videl ob strani nje nega velikega oeeta, ko je delila z njim njegove napore, sodelovala pri njegovih posvetovanjih, skrbela za njego\e potrebe, se mi tad i. da sem gledal angela!'' "Nehaj, nehaj. za. božjo voljo, Škender!" vzklikne Nicej ginje-aio. "Kaj pomeni vse to? Vendar ni. vendar ni, Iduna... " ': Njo imam v mislih." "Mrtva?" vpraša Nicej in plane k svojemu tovarišu. 4iHuj£e, nuiogn hujše!" "Nebeški oče!" zakriei mladi knez skoro blazno. "Povej mi vse — vse! Ta negotovost mi jemlje razum, Škender, ti ne veš, kaj je meni ta ženska, edini cilj mojega življenja! Govori, prijatelj, govori! Kotim te, kje je Iduna?" "Turki so jo vjeli!" "*Idttno Turki vjeli! Tega ne verujem! Čemu nosimo meče? Kje so vitezi? Iduna v turški sužno-sti! To ni res! To ne more biti. bi sedaj gjavri marširali ga večera še pred mesečnim vzhodom sta on in atenski knez zapustila mesto ter odrinila v smeri proti Adrianoplju. Potovaila sta zelo hitro, vstavila sta se le v malem mestu ofo meji, kjer je kupil Škender v bazarju obleko armenskega zdravnika. Nemogoče ga je bilo spoznati v njegovi temni obleki ter veliki okrogli čeipiei iz er-ine volne; dal si je tudi popolnoma obriti brado. Nicej se je oblekel kot njegov služabnik: njegovo oblačilo je bilo iz surovega ru-deeega blaga in se je tesno oprijemalo života; na glavi je nosil rudečo čepico z dolgim modrim er .. . . J 1 ' Ali vam spadajo lasje? Ah vam lasje tx'ttajaio njim. Pah! Grom in strela' Ako ,ivi? A11razkijani^ nH pljivi? Ali imate luske. v»s arbi glava ali imate proti Opuščaje? Ali ste pleiasti ali pa ootenjale btti? mestu, jaz «e ne bi šel bojevat. Ir pn^^.fe^ ^o^S^ o tem naj kdo pove kadiju, ako KST^"0' "koj - našo se upa; nas je več kot deset tisoč, ie» "C*lvacnra" ustavi izpada- gjavre ljubijo nje las. odstrani luske in izpuščaje na fflavi in po^ VBpe.ši rast ias. Mi vam pošljemo $1.00 vredno škatljo Calvacura štev. 1 skupaj z gori omenjeno knjižico ' Resnica o laseh", ako nam pošljete 10 centov v »rebru ali ▼ tnamkah za pokritje poii-ljatvenih stroškov in svoje ime in natančen naslov. Izrežite apodajSnji kupon in pošljite ga. fie danes na Union Laboratory. Box 567. Union N. Y. UNION LABORATORY, BOX 667, UNION. N. V Priloženo vam pošiljam 10 centov v pomoč za pofitne stroške. Prosim pošljite mi tat« j »vojo S1.00 Calvacura štev. 1 in knjižico "Resnica o laseh". (Ta kupon priložite pismu.) PRIPOROČILO. "Ako imaš mene v mislih. Ali, *ostdese!t star", je rekel stari da bi šel h kadiju", je rekel glav-j T"rek; | ni Mohamedov evnuh, ki je stali Xi «ida, da premaga Hunvadi Rojakom po državi Pennsvlva-poleg, "ti povem, da nisem jaz VS?' katr mu pride na P01*'' re niji naznanjamo, da jih bo obiskal nikak raznasalec novic din ne sto- kel "Jegov tovarn. | naš zastopnik rini nikdar kaj tako nemožatega. Mladi princ lahko premaga gjav- re brez pomoči onih, ki kriee po kiavarnah, ki i>a molče v boju. Si-, eer ste pa lahko brez skrbi, kajti mk Je Sel za dejainstarec aŽji Škeilderbeg"' je| FRANK JIEH. CAaxjui evnuh je izpil svojo ča-1 ki -ie Pooblaščen pobirati naročni-šokave in odšel. Armenski zdrav- D0 za "Glas Naroda" frankovska kneginja, o kateri go vorite. hira od dneva do dneva in REŠIMO lbo kmalu umrla. Sultan je ponudil sto mošenj zlata vsakemu, ki jo otadravi. Toda Hasinadar ne bo nikdar štel zlata, ali ga pa jaz podvojim." "Poskusi svojo srečo, Hakim", je dejalo nekaj postajačev Šken-dru. ''Allah je udaril frankovsko (Dalje prihodnjič). da bom govoril s tako lepo gc Skender. ti si strahopetec! Vsi ste «pieo. To je ženska redkih lasrt strahopetci! V turški sužnosti! nosti! Iduna! Kaj, roža krščanstva je bila ugrabljena od takega psa kakor je Amurat ? Zdravstvu j, Epir! Z I>agoin. klasične Atene! Z Bo-ffom, jasna polja Gnške in sanje, lepe sanje, ki ro jih delale še jas-ogrskega tabora povrnil. Navdu- uejša. Solnee mojega veselja ter šeno j«-! narod pozdravljal Sken-j upanja je sašlo, in sicer zatoaiiij derbega, ko je zopet stopal proti! je za vedno!" k roj ski crtadeli. Nieej ga je spre-j, Nicej si je pulil lase, trgal oble-jel pri vratih. Škender je skočil; ko, se vrsrel na tla in zakrfl svoj "Meni je bilo ravno tako malo znano, da se nahaja v taboru, kakor tebi", je odvrnil atenski Ni svojo kavo. "Tako stoji pisano." "No, jaz ne slišim rad o sužnjah. ki gmevajo", je rekel m-lad janičar bolj utirno, "posebno ako so mlade. Amurat bi jo moral vr-'i-jniti za ponujeno odkupnino, ali cej. "Sicer pa je resnica da se je pa jo dati eneffnn svojUl pojavilo med nama nekaj ovor ' kov ali kakc(inu dnigeJmu m|ade. rut konja ter objel svojega tovariši!. Nato sta se podala, spremljana f>d svojih, v trdnjavsko palačo. "Dragi prijatelj", je rekel škeiuler. ko sta bila zop^t sama. "kakor vidiš, lsvr prav imebt, da nisva obupala. Komaj dva meseca sta pretekla, odkar s\*a se ločila brez upanja, ali le s slabimi na-dami, s*>daj smo pa na najboljši poti da dosežemo vse, kar le morem -> poželeti. Epir je svobo- obraz v oblačilo. Akender je hodil nemirnih ko- katere pa čas, kakor upam, kmalu odpravi." S temi besedami je atenski knez vzpodbodei svojega osla in udaril s svojo palico po ptici, ki je se dela na veji bližnjega drevesa. — Skender so ni več dotalenil stvari, o katetri se je videlo, da njegov SLOVENSKI LAKOTE! NAROD Cenjenim rojakom gi» toplo priporočamo in prosimo, da mu gre. do na roke. Upravništvo Glas Naroda, rakov in zamišljen po sobi gori spremljevalec nerad govori. Nju-in doli ter pomirjeval atenskega! na pot je bila dolga. Pod noč sta je, Škender, zaman!" Nicej. ri Želim si — kneza. "Za mar je rekel umreti!" "Ako bi bil jaz ljubimec", reče bkender, ki se mu daje prednost pred drugimi, bi pač ne smatral smrti kot svojo dolžnost, ra-KUii ako bi moja žitev rešila mojo den!" ] drago." "Prišel sem. da se vdeležimj "Ila!" vzklikne Nicej in piane njegovega osvobojenja". je rekel pokonci. "Torej misliš, da jo jo Nieej ter se nasmejal: "toda moaroče rešiti?" Nkender je drugi fozar." "Se mnogo prilike i>oš imel. Nieej. veruj mi. da pokažeš svoj pogum in svoje rodoljubje". je Odgovoril Škender. "Amurat ne b življenje, raizven osrčju njihovega cesarstva, to zavesti, da sem vršil plemenito ueraugoiče. Ali ni nobene odkup-d« 1 žil ost. Slišal se^n, da me čaka n"16* bi mogla mikati Turka?" "Odkupnina za -sedaj nima nobenega pomena. Hunvadi je že tukaj sel velikega liunyadija. Če se ta branik krščanstva ne vzdrži v svojih sedanjih pozicijah, je iiaše upanje na konečni uspeh majhno. S pomočjo njegovih ved-nih napadov v IJolgariji se nam morebiti posreči, da se naš boj ugodno konča. Ti se včasih sme-ješ mojemu zaupljivemu značaju, Nieej. Da povem resnico, jaz sem bolj miren kakor zaupljiv in si nisem bil nikdar bolj s vest svojo moči in svojega nasprotnika kot sedaj, ko se zdi, da sem ga pora- obljiTbil. da vrne Karam/bega in vse ostale odlične vjetnike ter glavne trofeje, toda Amurat noče slišati o nobenih pogojih! Resnica je. da ugaja Iduna enemu njegovih sinov, mlademu Mohamedu." "Sveta Devica! Ali nimaš nobenega usmiljenja s to krščansko deklico?" vzdihne Nicej. "Mladi Mohamed! Ali naj ta ničvredni neverni k — oh! Škender, dnagi Škender, ti, ki si tako mender in ljubim narod, ki ga vedno navdajajo plemenita in velikonušna čutila. Ljudstvo vriska, kakor da je nanovo ltaišlo svojo domovino. O, kako malo vedo, koliko bodo morali še trpeti za to. Ne. ne bodi žalosten; velike stvari smo dovršili, pa bomo še večje. Kdo čaka tam zumaj? Demetfij ! Pokliči sla gospoda liunyadija! * * In pripeljali so preden j Epir-ca, ki je nosil svilnat zavitek, ter ga izročil &kenderbegu. Sel se je spoštljivo dotaknil poveljnik o ve roke. jo poljubil in nato odšel, škender je odstranil pečat in iz-Prtidno je potekel mesec, se je vlekel iz svilenega zavoja pismo, škender povrnil v Kpir, potem ko! "Tako! To je dobro!" vzklik-j*» osvobodil celo deželo moslem-lne knez živahno, ko je hitro preletel pismo. "Velika, popolna zmaga, kakor sem upal in priča-koval. Sam Karannbeg je vjet in blago, zastave, veliki topovi, sa-klad Hrabri vojak križal- Tvoje izvrstno dovršeno gibanje! Ha! «1 u Kaj p« je toT!" je vzkliknil i - i. - ' zil Ouj! Ljudstvo vriska. Jaz ^ko pogumen, ti, ki znaš vse za- a jarma. Dosed a j ki je bil na dobrem glasu ter se nahajal blizu seraja. Najela sta si sobo in novi armeoski zdravnik je obiskal v spremstvu svojega služabnika nekoliko kavarn v bližini, kjer je sporočal, da je zdravnik, ki se je naselil v mesiu in ki želi bolnikom minogo koristiti. Ko je Škender tipal žile, preiskoval jezike in delil zdravila in amulete, je za zanimanjem in veseljem poslušal razgovore, katerih junak je bil pogostokrat on sam. Spoznal je, da so bili Turki šo vedno pobiti ter potrti vsled njegove drznosti in njegovih uspehov. Se vedno so se čudili in so bili bolj prepad eni ter osupli kakor razjarjeni. Politiki kava-ren, ki so bili večinoma janicarji, so glasno mrmrali. Amuretova priljubljenost je giniAa vspričo Hunyadijevih zmag in Škender-begove vstaje. "Allah pa je bil v enih ozirili vseeno na strani pravovernih", je odvrnil Škender; ",na svojih potovanjih sem čul, da ste vjeli veliko kneginjo gjavrov." "Allah je velik! * * je rekel nek po starem Turek z dolgo belo brado. "Hakim čestita »pravovernim, ker so vjeli žensko!" "Ne samo radi tega", je odvrnil Škender. "Čul sem, da je ta ženska kneginja. V tem slučaju bodo uporniki zanjo plačali vsako odkupnino in s tem, da izpuste to lepo gjavrsko žensko, osvobodijo mnogo pravovernih." "Mashalah!" je dejal drug star Turek in srebal svojo kavo. "Hakim govori modro." "Groni in strela!" je vzkliknil nek mlad janičar tzelo razsrjen. To je ravno, kar me defta uprav mu vojaku, ki se je posebno odlikoval." S temi besedami je mladi janičar vrgel svoj piaster, zavihal brke in odšel iz katvarne. "Ko smo bili mi mladi", je dejal stari Turek z belo brado svojemu tovarišu in zmajal v. glavo, "ko smo bili mi mladi — "Smo osvojDi Anatolijo in nismo nikdar odprli svojih ust", mu je segel v besedo tovarK. "Jaz nisem nikdar izrekel svojega mnenja, dokler nisem bil CiAti ]• kak* tnftv* j— fcvpittl ludtri autavli itrumitt, kape 1ML, aU pa kadar petrakojata ara, rarUC*«, hItuH prataaa lt. ral ml polllJajBo kwplaia« rniia m« IVAM PAJK ft CO., 406 Gil eat nut It, CONEMAUGH. PA •-j IL j IL J; t j i L i r L J: L j ♦ L5; ttSiSži £5 VPOŠTEV AJTE. AKO bedeti za nmsloT irjjlh sorodtiikov, prijateljev, znan cev, itd. AKO želite prodati posestvo, E>o, trgovino itd, Ako telite objaviti krst, lenitev, ialostinko itd, Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe, Ako želite objaviti druitvene naznanila ; j RABITE VSELEJ i 'L. J /SiAli- ^ "GLAS NARODA" *eQlas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienib državah, kakor tudi v Canadi itd. "Glas Naroda" je najpriljubljenejSi in naiboli razširjeni BlovjbU-aki list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane__|1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. ■tane---------------------------------$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane_________$1.00 Enkratno iskanje dela stane__________________ $0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane ---------$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane _ _______$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na i "QLAS NARODA" t« w^rtlandt Stresi, ^ New York, N. T. Opomba: Rojaki, vpoštevaju, naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnik« *™im1 sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v na&em listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo proda-Jalea, zakaj ni Posebno velike vsinssti je za vsaketra nri naročilih m naznanili, da mora nemudoma od-tidivjega proti Amuratu. Ali ni ta I»ei onega preklicanega —• — .——^ . ■* r : -■ - ..... - ' - • .■ - • - . . GLAS NARODA, 23. MAJA 1917 SLOVENSKO 1: »——< a mMudm JniUif pup* mm sveto Butan ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedei: FOREST CITY, PA. ne 21. januarja 1905 v driavi Trans) Ivanin. ULUM I KADMKI: Predalnik: F. S. TAIVHEK. «74 A h say Ave.. Roek Spring, Wyo. INidl»re. No. box 11^, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: PredMHlnik na.lx odbora: JOSIP PETERNEL, l»ox H5, Wlllollt, Pa. 1 naipiraik: JEKNEJ HAFNER. U»x «.*>. Bnnllne. Pa. 2. oadxiruik : IVAN UBOfiELJ, 883 E. 1.57th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: I'rt^lMMliiik p«>r.tf. iKlbMi: MARTIN OBREŽAN, box 72. E. Mineral. Kans. 1 |tor<: "ULAS NARODA", 82 Cortiandt St.. New York. N. Y. rtui društvu, oziroma njih uradniki ho naprcmeni pošiljati vse dolu^- direktno na friavneffa tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa po-ttlja »slino potom i«Stilih, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaxnk-. nikakor t« ne potom privatnin čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery A Miner« National Bank. Fore«t City, Pa. V Nlučaju, da ofMEijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake |»manjkljiv«»Hti. naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da k aamore napako i »opraviti. J VALERA: Pepita Jimenez ROMAN. Za 4 * Glas Naroda" priredil J. T. Ni kakega srca pa nima do bedakov, ki se ji zdaj laskajo ter skačejo nred njo. Ona si tudi domišljuje. da je njena duša polna neke mistične ljubezni do Boga in da najde zadovoljstvo le v Bogu. To pa le iz priprosrtega vzroka, ker ni videla dozdaj na svoji življenjski poti še nobenega človeka, ki bi bil za njo zadosti pameten. Moj oee je dostavil, da je to sieer malo preponižuo, da pa si laska, da je on ta srečni smrtnik. To, predragi stric, so posli in zabave mojega očeta tukaj v vasi. To so za moje načrte in misli tako čudne in tako tuje stvasri, in to še prav zastrantega, ker oče govori vedno o njih, in skuša izvedeti mojo sodbo. Zdi se mi, d ini je vaša izvanredna popustljivost pridobila v tu kajšnjem kraju sloves razumnega in pametnega človeka — Sma t rajo me naravnost vrelcem vsega znanja. Vsi mi zaupajo svoje skrbi ter me prosijo, naj jim pokažem pravo pot. Celo dobri gospod vikar me je povpraševal glede različnih vprašanj. katere so mu predložili, dasiravno je s tem razodel tudi par skrivnosti. Eden teh slučajev, ki mi jih je sporočil gospod vikar, je vzbudil mojo iposebno pozornost. Gospod vikar mi je pripovedoval, da ima eden njegovih varovancev, mlada deklica gotove skrbi in da jo peče vest, ker se smatra z neodoljivo silo vezano na samotno življenje. Boji se pa, da ne izvira ta njena strast iz prave ponižnosti temveč da jo pri tem podpihuje satan napuha. z Ljubiti Boga nad vse, prav iz notranjosti duše, iskati ga ter se oprostiti vseh strasti in samoljubnih nagnenj: to vse so gotovo pobožna stremljenja. —k Dotična deklica pa misli, da jo peče vest za-r vditega, ker si domišljuje, da ima njena duša višjo vrednost kot pa rvno»t jo in živahnostjo, da bi človek menil, da sem jaz oče h« starejši in on mladenič moje starosti. — Da postavi v tem svetlejšo lu» prednosti svoje neveste in tezkoče njegove zmage, mi je natanfe-no opisal razmere in sijajne lastnosti dvajsetih snubačev, ki so baje hodili za Pepito. Kar se tiče njega samega, je dobil soglasno z njegovo izjavo v gotovem smislu tudi košarico, laska si pa, da ta košarica ni bila de-fin iti vna ker ga Pepita se vedno zelo odlikuje ter mu izkazuje tako najprienjp. da bo po daljšem občevanju ifi vstrajnem dvorjenju prav gotovo iroremenilo v ljubezen. Vzrok Pepitinega odbijanja napram mojemu očetu, pa je ležal baje v fantastičnosti očeta, katere se bo pa pravgotovo kmalo o-trenel. Pepita noče iti na noben način v samostan, ker nima zato nobenega veselja. Kljub tej odločenosti in verskemu življenju, je zelo jsaoto namignila, da jo še vedno vesele zabave. Izvanredna skrb. ki jo posveča svoji osebi, ne da sklepati na kako preveliko ljubezen do samskega življenja. Po mnenju očeta je iskati vzrok Peprtine odvratnosti brez dvoma v njenem ponosu in sicer v ponosu, ki je prav dobro utemeljen, je po svo ji naravi zelo odlična dama, bitje, ki oe odlikuje po volji ter jasnem razumu. Razentega pa zavzema visoko stal svojo DAROVI sa nesrečno družino J. Zupana, Grove City. Pa. New York, N. Y. Marija Vav-potič $3. Ralph, Mich. F. Pavlič $1. Cokedale, Colo. Jos. Frlan 85f. Chicago, 111. Neimenovani $2. Alix, Ark. Frances Starman $1. Morley, Colo. Po $1: Jos. Ludvik, Frank Bitlovac in Frank Krebs; po 50f: Jo«ip Pavlič, Jos. Funtek, Itihard Sudar, John Tom-sicli. Albin Tunisich, Valentin Toinsich, Frank Zadel, Anton Va-! lenčič. Ignacij Ctsnik, Alojziji Ludvik, Frank Urbaaičak. Štefan Matkovich. Frank Kos, John Je-nieh. Andrej Panjan in Jack Tomsich: John Kovač -tOt; po 2-V: Andrej Došov, Peter Kos, rieo. Staudoliar, John Božič, Rudolf Staudohar, Mary Smith, Anton Ounar in Jack Tomsich. Sku-, paj #13.30. Coudersport, Pa. Po : Kattla Gerzina, Frank Gerzina, Jobn Maslo, Jos. Fatur. Jos. Žužek jn Jack Habjan; po 50f: Math. Plut, Mary Plut, Frances J. Gerzina, T. R., Frank Zadelj, Ant. Zadelj, Anton Žele, Anton Penko, Frank Fatur in John Intihair; John Žlo-sel 30^ ;po 25č : John Joneš in Anton Žužek. .Skupaj $11.80. Nabiral ka Mrs. Kattie Gerzina. Vsega skupaj $3*2.23. ZAHVALA. John Zupan iz Grove City, Pa., nam je poslal sledeče pi*mo: Spoštovana tvrdka FRANK SAKSER v New Yorku. Naznanjam, da sem prejel svoto $25.25. Srčna hvala vsem darovalcem, kajti nisem že imel ničesar jesti, kot regrad zadnjih par tednov. Moka je najcenejša funt sladkorja stane llf. krorr*pir $3.50 ali pa $4. Kupil bom krompirja, da ga bodo otroci posadili. Kupil bom otrokom tudi nekaj obleke, ker so skoraj na pol nagi. Nikdar ne pozabimo, da ne bi molili za svoje dobrotnike. Dragi rojaki >m rojakinje, naj bi vas Bog obvaroval take nesreče, kakor je zadela mene. Bog naj vam stoterno povrne za vse, kar ste mi dali. S spoštovanjem John Zupan. RElmO SLOVENSKI NAROD LAKOTE I Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca FRANKA KASTE LIC. Pred dvema letoma se jo nahajal v Farrell, Pa. Doma je iz Škofeljce pri Ljubljani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. ali naj se pa sam oglasi. A. Škuibie, 8010 Union Avenue, Cleveland, Ohio. Iščem svoja dva brata ANTONA in JANEZA MALJAVAC, po-doniače Knezova iz Šepjan, fa-ra Jelšane, Primorsko. Če kdo izmed rojakov ve za nju naslov, naj ga mi naznani, ako pa sama bereta, naj se oglasita ker poročati jima imam žalostno novico. — -losi,p in a Maljavac, otnožena Valenčič, Hastings. Colo. (22-24_5) POZOR ROJAKI Dr. KOLER, 638 Pen Ave., Pktsbwgb' Pa. itMffjm' ami!« *a n- «« «i gm im IwmmJ&UJ&Sii WjBau ■ufej« Mil, U vodi U nMburiToa- . Raumatltim, trganj«. ,_ klina, arMo. tiu^m S^CSŠr * teM la H Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico •xliuo postavno priznano slovensko druitvo t Greater New Torku, ibomje vsako četrto soboto svečer v mesecu ▼ "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične točno ob 8. uri zvečer. ODBOR: Predsednik: ALOJZIJ SKBAJBAB, 424 E. 9th St., New York CJity, N. X. Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, 63 Ten Eyck St., Brooklyn, N. T. Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 5G Ten Eyck St, Brooklyn, N. Y. Zapisnikar: JOHN GEBJOVICH, 328 Bond St^ Brooklyn, N. Y. Blagajnik: ANTON KOSIRNIK, 340 E. 6th St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: LUDWIG BENEDIK, 2302 Catalpa Ave., Brooklyn, N. Y. VINKO ZEVNIK, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y. JOSIP SVAL, 216 Ten Eyck St^ Brooklyn, N. Y. DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. HENRY U. ROBINSON, 301 E. 10th St, med Ave. A la 3, New York, N. Y. POZOR ClTATELJI! HIPN0TIZEM . Cena knjigi je a poštnino SCc. | SLOVENSKA KNJIGARNA P O- Baz Mil. New Turk. N. I. i la v krila, v ombIS imi taptiaau aadra M. i ) ■i&SŠsk ."I «2- _____— - 1