46 Adam. Tako smo na podlagi prizadevanj vseh sodelujočih dobili metodično-didaktičen komplet, primeren tako za področje glasbene umetnosti v vrtcih oziroma pri predšolski vzgoji kot v prvi triadi (od 1. do 3. razreda OŠ). Večina teh pesmi je enoglasnih (vse s klavirjem), bolj ali manj zahtevnih, nekatere so tudi dvoglasne, namenjene 2. triadi OŠ (od 4. do 6. razreda). Poznavalec otroških glasov, vokalne in vokalno-inštrumentalne (klavir) literature M. Reichenberg je tako zaokrožil še en pomemben projekt, ki mu glede na preostali in tovrstni opus na Slovenskem skorajda ni para. Tako kot so bile že omenjene notne izdaje primerno likovno opremljene, je zdaj tak tudi dvojni diskografski album. Oblikovalec Peter Dobaj se je pri tem držal nekakšnega enovitega vzorca, ki zdaj poleg že omenjene glasbe ostaja tudi v likovni podobi svojevrsten »spiritus agens« oziroma »gonilna sila« celotnega projekta – notnim izdajam in zdaj še posnetkom v obliki didaktičnega kompleta namreč res lahko pripišemo izraz projekt. Ker so že v tisku objavljene, poleg notnih napevov – pesmic, besedil in harmonskih oznak za predvideno spremljanje pevskega vokala (od enoglasja pa vse do dvoglasja), zdaj na posnetkih poslušamo te Reichenbergove »otroške simfonije za mamenke, otroke« (Janez Bitenc) v teh in takšnih izvedbah za pevske soliste ali/in (otroški) zbor in klavir. »[...] komplet … vnaša neke vrste novost ali pa samo evropeizira te standarde. V prvi vrsti gre seveda za avtorsko 46 Glasba v šoli in vrtcu, letn. 23, št. 1 (2020) | Franc Križnar, Mitja Reichenberg, LETNI ČASI delo, zborovske skladbe na področju besedil in glasbe, spet po drugi pa za vzorčne primere izvedb v tisku izdanih skladb. Programska glasba je seveda zaokrožena, še več: vsebinsko so besedila razvrščena po letnih časih in potem besedno in glasbeno tako tudi predstavljena. Tematika je tukaj zagotovo popolna, in ne samo to: v večini primerov ali v kar vseh štirih sklopih se stopnjuje, kar seveda še povečuje zanimanje zborovodij in njihovih spremljevalcev in kar ustvarjalno odseva tudi v izvajalcih, mladih pevkah in pevcih, ki jim je omenjeni splet prvenstveno namenjen. Poleg zaokroženih tematik pomlad, poletje, jesen in zima, primernih za vzgojno dejavnost v vrtcih in v prvi triadi osnovne šole, je prisoten že naslovni interes, za katerim se od skladbe do skladbe, od zbora do zbora razkriva vsa pestrost, aktualnost in seveda moderna, sodobna sproščenost, ki jo še zlasti pričakujejo otroci in jo z omenjenim kompletom tudi dobijo. Brez dvoma so v interesni sferi zborovodij in otrok – pevk in pevcev – že naslovi sami. Kaj pa se za njimi skriva? T o bo pa treba šele odkriti, slišati ali/in prebrati, odpeti in odigrati ta album »otroških simfonij«. … V vseh navedenih primerih gre za težavnostno stopnjo in izvedbene obsege, ki so kot nalašč priporočeni in zdaj tudi realizirani v predstavljenem opusu; od vokalne skupine, prek otroškega zbora (s klavirjem ali/in drugim spremljevalnim inštrumentom – v notah so oznake akordov, tudi a cappella, s solisti ali brez) pa se pne tale opus, ki je tako vsebinsko (besedno) kot oblikovno dovolj enovito zaokrožen […]« (F . Križnar na spremni knjižici omenjene diskografske izdaje). Zdaj podobno z neke vrste nadgradnjo prvega ali kar z »dodano vrednostjo« velja enako ali še bolj za obe (izdani) plošči ali kar (dvojni) album. Snemalec, montažer in tonski mojster omenjene (diskografske) izdaje je bil Darko Kukovič, uredniki pa (v imenu Regionalnega RTV-centra Maribor) Smiljan Greif, Gregor Stermecki in Robert Levstek. Glasbeno gradivo za obe plošči ali vseh 48 otroških zborov avtorjev M. Reichenberga in M. Dolén v trajanju skoraj ure in pol (24 + 24 = 48; 42 + 47 min = 89 min) je bilo posneto in zvokovno obdelano v Studiu RTV Slovenija Radia Maribor (2019), kjer je delo, v Mariboru, tudi izšlo. Za glasbenega producenta je naveden kar (glasbeni) avtor, skladatelj M. Reichenberg sam. Omenjeni izdelek so v seriji Akord Records Kulturnega centra Maribor podpisali še (izvršni) producent Dušan Hedl, urednik (glasbenih izdaj) P . Dobaj, za založbo pa stoji Branko Hedl. DOGODKI 47 Nina Mole Recenzija notne zbirke Ljudske za klavir avtorja Draga Ivanuše Izšla je še ena odlična zbirka slovenskih ljudskih pesmi, prirejenih za klavir, ki je zelo dobrodošla na kla- virskih notnih stojalih učencev in učiteljev glasbenih šol. Učitelj klavirja ima tako na razpolago večji nabor gradiva pri izbiri primerne slovenske skladbe za učen- ca. Zadnje čase se poleg avtorskih skladb lepo veča tudi število priredb slovenskih ljudskih pesmi, saj se sodobni skladatelji radi posvetijo tej tematiki. Priredbe ljudskih pesmi za klavir nastajajo posamično, večinoma vpletene v začetnice ali pa v zbirke že od 2. polovice 19. stoletja naprej, začenši z Davorinom Jenkom. Skoraj pred stoti- mi leti je največjo zbirko napisal Josip Pavčič, v njej pa je zbranih 107 priredb. Pomemben delež pri ohranjanju in širjenju kulturne dediščine na področju ljudske pes- mi so s svojimi notnimi zbirkami za klavir prispevali tudi drugi avtorji (F . Gerbič, A. Mihelčič, M. Tomc, P . Rančigaj, I. Dekleva, J. Pogačnik in drugi). Ko vzamemo v roke Ivanuševe Ljudske za klavir, vidimo, da je na naslovnici z otroško pisavo zapisano »Drago Ivanuša priredil«, in ko nas malo groteskno, a kljub temu igrivo in ljubko pozdravi narisana podoba kurenta, ki jo je ustvaril Domen Prezelj, nas zvezek privabi s svojo preprostostjo. Pred prvo skladbo lahko preberemo prijazen nagovor avtorja. Zbirka vsebuje 30 skladbic (od tega 27 ljudskih), natisnjenih na bledo ru- menem, očem prijaznem papirju, brez dodatnih risb, barv in besedil (ta namreč dandanes zlahka najdemo na internetu). Avtor z nalepko kurenta, ki nas čaka na zad- nji platnici, doda noto nagajivosti in osebne pozornosti, namenjene lastniku not. Prva nas pozdravi otroška Majhna sem bila, ki v prvem delu z enostavno spremljavo na tonu dominante oziroma tonike dobi rezijanski prizvok. Ker skladbica zazveni zelo preprosto in ljubko, se zdi, da je skladatelj zajel pravo bistvo naslova in besedila pesmi. Mogoče je edino dinamična oznaka f (glasno) malo pregroba zan- jo. Gre za enostavno skladbo, primerno za učence prve- ga razreda, ki pa s pojavitvijo melodije enkrat v eni in drugič v drugi roki lahko pomeni tehnični in muzikalni izziv začetnikom. T udi naslednje tri (Pleši, pleši črni kos, Rdeče češnje rada jem in Lisička je prav zvita zver) so po- dobno zapisane z enoglasno melodijo v desni ter eno- glasno spremljavo v levi roki, ki je tu že bolj razgibana. Sijaj, sijaj sončece je lahko zaradi ponavljajočega se sinkopiranega ritma akordov v levi roki dober izziv za doseganje lahkotnosti igranja spremljave. Spremljava v obliki Albertijevih basov se prvič pojavi v Fantje po polj gredo, ki je hkrati zanimiva tudi zaradi rahlo modificira- ne melodije v levi. Tudi pri Barčica po morju plava Albertijevi basi ustvarjajo gladek in nepretrgan tok zvoka. Zaradi razlo- ženega ostinatnega akorda, ki se pojavlja skozi celotno skladbico, smo pri igranju in poslušanju resnično delež- ni občutka leggiero, ki odlično sovpada z vsebino pesmi. Če iščemo dobro vajo za igro razloženih trozvokov v levi in terc v desni roki, lahko posežemo po Ob bistrem potočku je mlin. Le vkup, uboga gmajna je prva skladbica v zbirki, ki deluje dramatično in že v uvodu odlično ujame značaj besedila, a tokrat na malo drugačen način, kot smo ga vajeni. Junaško, s pozivom k uporu zazvenijo le prehod- 48 ni deli (kjer naj bi bilo besedilo Heja, hejo!), medtem ko lahko v preostalih delih, s skrivnostnejšo spremljavo Albertijevih basov, začutimo temačnost časa in trpljenje upornikov. Prišla bo pomlad prinaša široko razložitev akordov v levi in je iz didaktičnega vidika primerna tudi zaradi koron in menjav taktovskega načina. Samo dva jazzov- ska akorda mogoče malo samevata sredi osnovnih har- monij. Marko skače in Ko študent na rajžo gre sta zapisani kot trodelni, pri čemer vsak naslednji del v novi tonaliteti pomeni tehnični izziv z vsakič težjo spremljavo, sploh pri slednji, saj levo roko čakajo tekoče šestnajstinke (Al- bertijevi basi z nekaj kromatike), desno pa punktiran ri- tem. Rasla je jelka po zapisu bežno spominja na Bacho- ve dvoglasne preludije, dvoglasje v posamični roki pa se prvič pojavi pri Jaz bon jene citre küpo. Malce posebna ostinatna spremljava v Lepa Anka, v kateri prikrito zadi- šijo jazzovske harmonije, lepo pričara občutek giban- ja. Podoben učinek je dosežen z ostinatno spremljavo (uporabljeno že pri Barčica po morju plava), ki dobesed- no steče skozi T eče mi voudica. Posebno vzdušje ustvari- jo tudi transpozicije kitice za zvečano kvarto, tako da se skladba »čarobno« konča v osnovni tonaliteti. Švedsko ljudsko Ko si srečen je avtor najbrž dodal zaradi možnosti uporabe posebnih učinkov, tako da se bodo otroci gotovo z veseljem igrali s clustri, topotan- jem in ploskanjem ter dali svoji domišljiji prosto pot. Skladatelj spet izjemno ujame značaj pesmi pri Moj očka ima konjička dva, pri kateri spremljava ponazarja hojo konjička, medtem ko Pobelelo polje primerno pri- čara pastoralno vzdušje. Slednjo je avtor sicer v drugem delu zapisal v 7/8 taktu, kar pa bo za učence morda malo nenavaden ali celo nenaraven podvig. Zelo zanimiv kontrast med enostavnim ljudskim (eno- in dvoglasnim) ter na drugi strani harmonsko bo- gatim zapisom se pojavi v Nede mi več rasla. Avtor začne s štirimi preprostimi takti, nato pa doda dva harmon- sko obogatena. Skladba se nadaljuje na podoben način, in ko že četrtič slišiš preprosto melodijo, komaj čakaš, in veš, da bo spet nastopila obogatena. Skladatelj na ta način dušo poslušalca napolni še dvakrat. 1 Yiruma je južnokorejski pianist, rojen leta 1978. Mladostniki bodo najbrž zelo radi igrali Kaj ti je, deklica, uvod oziroma prehodi so namreč pisani v stilu Yirume. 1 Se pa nekako pričakuje, da bodo tudi deli z glavno melodijo pisani v tem slogu, ampak nas avtor pusti na suhem. Zbirka Draga Ivanuše vsebuje precej zajeten izbor skladbic, ki poleg ljudskih vsebujejo še dve ponarodeli (Po jezeru in Lipa zelenela je) ter švedsko ljudsko Ko si srečen. Iz didaktičnega vidika bi lahko na zbirko gledali tudi kot na zvezek etud, saj od pianista zahtevajo ob- vladovanje različnih tehničnih prvin, kot so razloženi akordi v levi roki (Ob bistrem potočku je mlin, Prišla bo pomlad, Dajte, dajte), sinkope (Sijaj, sijaj sončece), 7/8 takt (Pobelelo pole), igranje binarnega ritma v eni ter ternarnega ritma v drugi roki (Škrjanček poje, žvrgoli), igra staccato (Sijaj, sijaj sončece, Regiment po cesti gre, Dekle je po vodo šlo), dvoglasje (Majhna sem bila, Pleši, pleši črni kos, Rasla je jelka), igra oktav (Flosarska), igra Albertijevih basov in ostinatne spremljave (uporabljene velikokrat). Res pa je, da ni prisotnih veliko skokov in polifonije. Včasih se celo zdi, da bi skladatelj lahko na- pisal še kakšno dodatno noto, dodal še kakšen obogaten akord, naredil konec še bolj učinkovit ali pa skladbo še bolj začinil, a kot da se je namenoma brzdal, da skladbe ne bi bile pretežke in bodo zato lažje izvedljive. Večino- ma je zelo skop z zapisi oznak za dinamiko in agogiko, prav tako nikjer ni oznak za pedal. A to lahko vzamemo le za dobro in kot izziv učencem in učiteljem, da skupaj oblikujejo slogovno primerne in zanimive izdelke. Skladbice so bolj ali manj razporejene po težavnosti. Začetne, na primer Lisička je prav zvita zver, so enostav- nejše in zelo primerne za utrjevanje harmonskega sluha. Flosarska zaradi oktav, hitrih šestnajstink in kromatike pa je že ena izmed tehnično zahtevnejših, h katerim spada tudi Po jezeru. Lepo je videti, kako število ljudskih pesmi v priredbah za klavir vztrajno narašča. Z zbirko ljudskih Draga Ivanuše pa smo pianisti in slovenski narod na splošno postali še bogatejši. Ne samo, da je zbirka s svojo tematiko ter tehnično in muzikalno zahtevnostjo zelo primerna za učence klavirja različnih razredov, am- pak je lahko tudi čudovito darilo za kogarkoli, ki se je kdaj učil igranja na klavir. Glasba v šoli in vrtcu | Nina Mole, Recenzija notne zbirke Ljudske za klavir avtorja Draga Ivanuše