Gospodova zadnja večerja. Spisal Dr. Josip Somrek, duhovnik Lavantinske škofije. (Ponatis iz „Voditelja.“) Prvi zvezek. V Mariboru. 1905 . Izdalo in založilo uredništvo »Voditelja.« Tiskala Cirilova tiskarna v Mariboru. ({ • .i ' ' i i-. >J ■ d U >. 1 ašiiil irmn I; . , .. i' Slovstvo o Gospodovi zadnji večerji. V novejšem času je slovstvo o Gospodovi zadnji večerji zelo naraslo. Posebno imamo mnogo ascetičnih knjig. Tu navajamo le najimenitnejše in bolj znane spise: Arias, Fr., S. J. Thesaurus inexhaustus bonorum, quae in Christo habemus. Monachii 1652. Badoire, Das hi. Mefiopfer, dargestellt in dogmatischen, historischen und mora- lischen Predigten. Schaffhausen 1848. Bellarminus, Rob., Gard. S. J., De controversiis fidei adversus huius temporis haereticos. Ingolstadii 1601. Benedictus XIV., De sacrosancto Missae sacrificio. (Migne, Theol. curs. complet. tom. 23.) Bern in g Wilh., Die Einsetzung der heil. Eucharistie. Mtinster i. W. 1901. Bonač Janez, Vedno češčenje. Ljubljana 1869. Bongardt, F. A., Die Eucharistie, der Mittelpunkt des Glaubens etc. 2. Auflage. Paderborn 1882. Bickell, Dr. Gust., Messe und Pascba. Mainz 1872, Catechismus Romanus ex decreto Concilii. Tridentini 1893. Chaignon, P., S. J., Der Priester am Altare. 4. Aufl, Mainz 1868. Čohe m Martin, Razlaga sv. maše. Ljubljana 1875. Commer, E., De Christo Eucharistico. Paderborn 1892. De P onte, Lud., S. J. Medidationes de praecipuis fidei nostrae mysteriis. Noerd- lingae 1857. Diepolder, J. N., Das Wesen des euchar. Opfers und die vorziiglichen kathol. Theologen der drei letzten Jahrhunderte. Augsburg 1877. Dosenbach, P. St., S, J. Besuche des allh. Altarsakramentes. Paderborn 1897. E inig, P., Tractatus de ss. eucharistiae mysterio. Trier 1888. Eisenring, K. J., Das hi. Mefiopfer. Einsiedeln 1880. Ermoni, K., L’Eucliaristie dans 1’čglise primitive. Pariš 1904. Ernst, J., Die Lehre des hi. Paschasius Radbertus von der Eucharistie. Frei- burg 1896. Ss. Eucharistia, Vestnik »Duhovnikov Castivcev.« Krk. 1902 — 1905. Franz, Adolf, Die Messe im deutschen Mittelalter. Freiburg. Herder 1902. Franz, Dr. Jos. Theod., Die eucharistische Wandlung und die Epiklese der griech. und orient. Liturgien. Wiirzburg 1880. Ide m, Der eucharistische Consecrationsmoment. Wtirzburg 1875. Franz e lin, J. B., Card. S. J. Tractatus de ss. Eucharistiae sacramento et sacrificio. Romae. Ed. IV. 1887. Febre, Unsere Pflichten gegen den gottlichen Heiland im allerheiligsten Altar- sakrament. Regensburg 1899. Gihr, Dr. Nik., Das heil. Mefiopfer dogmatisch, liturgisch und ascetisch erklart. Freiburg i. B. 1884. 3. Aufl. Gotzmann, Dr. Willielm, Das eucharistische Opfer nach der Lehre der iilteren Scholastik. Freiburg 1901. VIII Haitz, F., Die kathol. Abendmahlslehre. Mainz 1872. Herg, Lavrencij, Venite adoremus! Maribor 1901. „ „ Družba vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa. Maribor 1904. „ „ Molitvena ura v počeščenje presv. R. T. Maribor 1905. „ „ Večna molitev na čast presv. R. T. v Lavantinski škofiji. 1905. Hergenrother, Dr. Phil., Die Eucharistie als Opfer. Regensburg 1868. Hop p e, Dr. Ludw. Aug., Die Epiklesis der griech. und orient. Liturgien und der romische Consecrationskanon. Schaffhausen 1864. Jungman, J., Aesthetik. Freiburg 1884. Jakob, G., Die Kunst im Dienste der Kirche. Landshut 1880. K a t s c h t h a 1 e r, J. B., De ss. Eucharistia. Ratisbonae 1886. Laliousse, H. P., Tractatus dogmatico-moralis de ss. eucharistiae mysterio. Bru- xelles 1889. L i g u o r i, A., Der Priester am Altare. Regensburg 1856. Idem, Sv. Ura ali obiskovanje Najsvetejšega Sakramenta. Gorica 1896. Marc, Cl. P., Institutiones morales Alphonsianae. Romae 1886. Markovič, Dr. Ivan, O Eukaristiji s osobitim obzirom na epiklezu. Zagreb 1893. Napo tnik, Dr. Mihael, Gesta et Statuta synodi dioec. Marburgi 1897 pag. 276. „ „ „ Actiones et Constitutiones syn. dioec. Marburgi 1901 pag. 309. „ „ „ Pastirski list z dne 20. prosinca 1895. „ „ „ Nagovori in pridige pri otvoritvi razstav cerkvene obleke 1890, 1891, 1892, 1894, 1895, 1896, 1897, 1898, 1899 v Herg, Venite adoremus ! „ „ „ Ecclesiae Lavantinae Synodus dioeces. 1903. Pag. 287—494. Oswald, Dr. J. H., Die dogmatische Lehre von den hi. Sakramenten. 4. Auflage. Munster 1877. Ott, Georg, Eucharistie-Buch. Wunderbare Begebenheiten und Erzahlungen vom allh. Altarsakramente. Regensburg 1880. P a gani, Jan. K., Premišljevanje o presv. Rešnjem Telesu. Celovec 1899. Pesch, Chr., Praelectiones dogmaticae, Tom. VI. Freiburg 1896. Pblzl, Dr. Fr. X., Kurzgefasster Kommentar zu den vier Evangelien. Graz 1880—1892. Prattes, O. Markuš, Die Herrlichkeiten des allh. Sakramentes. Regensburg 1888. Predigtcvklus. Renz, Dr. Fr. S., Geschichte des Mefiopferbegriffes. 1903. Rahman, O. Theodor, Zw8lf tjbungen des Vereines zur bestandigen Anbetung des allh. Sakramentes. Wien 1872. Schafer, Dr. Bernh., Altertiimer der Bibel. Munster 1891. Scheurer, Dr. J. B., Das Grofie Gebet! Sakramentalische Predigten. Pader- born 1895. Segur, Monsig., Die heil. Messe. Mainz 1874. Specht, Dr. Thom., Die Wirkungen des euch. Opfers. Augsburg 1876. Sporer-Bierbaum, Theologia moralis. Paderbornae 1901. Stiickl, Dr. Alb., Das Opfer nach seinem Wesen und nach seiner Geschichte. Mainz 1861. Thom a e Aquinatis, Summa theologica. Augustae Taurinorum 1894. Idem, Catena aurea in 4 evang. Ibid. 1894. Idem, De venerabili sacramento Altaris. Idem, De ss. Sacramento Eucharistiae ad modum decem praedicamentorum. Ratis¬ bonae 1879. Volčič, Sveta ura moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Ljubljana. Walter, Dr. Jos., Das Allerheiligste Sacrament. Brixen 1893. IX Ide m, Die heiiige MeSse. Brixen 1901. Walser, P. J., Handbuch der ewigen Anbetung. Lindau 1897. „ „ Večna molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni. VI. natis pri¬ redili ljubljanski bogoslovci. V Ljubljani 1903. Ziegler, Jos., Eucharistia. Regensburg 1896. Zu p a n č i č, Jan., Kruh nebeški. Ljubljana 1890. Izmed najnovejših nekatoliških pisateljev omenjamo : Brandt, W., Die evangelische Geschichte und der Ursprung des Christentums. Leipzig 1893. St. 283 ff. Clemen, Das Abendmahl im neuen Testament in »Hefte zur Christlichen Welt.« Leipzig 1898. Nr. 37. Cremer, Abendmahl in Herzog’s Realencyklopadie fur protest. Theologie. 3. Aufl. I. S. 31 ff. Drews, Eucharistie. Ibidem VI. S. 560 —572. D ur and, Das Problem der Eucharistie und seine LOsung. Berlin 1898. Eichho rn, Das Abendmahl im neuen Testament in »Hefte zur Christlichen Welt.« Leipzig 1898. Nr. 30. Glubokovskij, O pashalnoj večeri Kristovoj. S. Peterburg 1893. Goetz, K. G., Doppelte Auffassung vom Abendmahl in »Zeitschrift fur wissen- schaftl. Theologie.« 1898. Heft 1. „ „ Die Abendmahlsfrage in ihrer geschichtlichen Entwicklung. Leip¬ zig 1904. Harnack Adolf, Brot und Wasser, die eucharistisclien Elemente bei Justin in »Texte und Untersuchungen zur Geschichte der altchr. Literatur von O. v. Gebhardtund A. Harnack.« Bd. VII. 2. Heft. S. 115—144. Leipzig 1891. Haupt, Cr., Uber die urspriingliche Form und Bedeutung der Abendmahlsworte. Universitatsprogramm. Halle 1894. Hill er, G., Die lutherische Abendmahlslehre und ihre modernen Gegner in »Pastoral- blatter 1899.« Nr. 10, 11. Hoffman n, R. A., Die Abendmahlsgedanken Jesu. Konigsberg 1896. Holtzheuer, Das Abendmahl und die neuere Kritik. Berlin 1896. Joacliim, Die Uberlieferung liber Jesu’s letztes Mahi, in Hermes Zeitschrift fur klass. Philol. XXX. 1895. S. 39—56. Josephson, Das heiiige Abendmahl und das neue Testament. Giitersloh 1895. Jtilicher, Zur Geschichte der Abendmahlsfeier der altesten Kirche. Freiburg 1892. Kattenbusch, Das heiiige Abendmahl, in »Christliche Welt.« IX. 1895. Nr. 13—15. Lichtenstein, Ad., Des Apostels Paulus Uberlieferung von der Einsetzung des hi. Abendmahls nach ihrem literarischen und biblisch theolog. Verhaltnis zu den synopt. Berichten. Berlin 1899. Mili ar d, Das Abendmahl des Herrn und die Stellung seiner Jiinger dazu. Vortrag. Bonn 1892. M u 11 e r, Abendmahl und Bibelkritik. Duisburg 1895. Reischle, M., Zur Geschichte der Abendmahlsfeier, in »Christliche Welt«. VII. 1893. S. 194 ff. Rescli, Aufierkanonische Paralleltexte zu Lukas, in »Texte und Untersuchungen.« X. 3. Leipzig 1895. S. 648 ff. Schaefer, RucL, Das Herrenmahl nach Ursprung und Bedeutung mit Rucksicht auf die neuesten Forschungen. Giitersloh 1897. X Schmiedel, Die neuesten Ansichten iiber den Ursprung des Abendmahles, in »Protestantisclie Monatshefte.« III. 4. Berlin 1899. S. 125—153. Schulzen, Fr., Das Abendmahl im neuen Testamente. Gottingen 1895. Spitta, F., Zur Geschichte und Literatur des Urchristentums. I. Die urchristlichen Traditionen iiber Ursprung und Sinn des Abendmahls. Gottingen 1893. S. 205 ff. S ul z e, E., Eine neue Untersuchung iiber Form und Bedeutung der Abendmahls- worte, in »Protest. Kirchenzeitung.« 1895. S. 697 ff. Veil, H., Justinus des Pliilosophen und Martyrers Rechtfertigung des Christentums. Strafiburg 1894. W a t s o n, Das letzte Abendmahl. Autor. Ubersetzung aus dem Englisclien von W. H. Leipzig 1898. Zahn, Theodor, Brot und Wein im Abendmahl der alten Kirche. Erlangen- Leipzig 1892. Zittwitz, von, Das christliche Abendmahl im Lichte der Religionsgeschichte. Brieg 1892. Zockler, Moderne Abendmahlskontroversen, in »Evang. Kirchenzeitung.« 1895. Nr. 7—9. Uvod. ’o so pa večerjali, je vzel Jezus kruh in ga je posvetil in razlomil ter dal svojim učencem in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo. In je vzel kelih in zahvalil in jim dal rekoč: Pijte vsi iz njega! Zakaj to je moja kri nove zaveze, ki bo za mnoge prelita v odpuščenje grehov 1 .« S temi besedami nam sv. evangelist Matej poroča zgodovinsko dejstvo največje važnosti. Tu je označena skrivnost, ki oživlja ves svet 2 . Ko bi kdo celo svoje življenje žrtvoval le premišljevanju in razmotrivanju te skrivnosti, ne mogel bi ji priti do dna. Vsi angelski jeziki ne zadoščajo, da bi čuda božje vsemogočnosti, modrosti in lju¬ bezni dostojno in popolnoma primerno proslavljali in poveličevali. Ka¬ tero človeško pero bi si upalo Gospodovo zadnjo večerjo opi¬ sati s takim veličastvom, s tako pobožnostjo, ki pristoja njeni vzviše¬ nosti? A ljubezen se raduje predmeta, h kateremu se nagiblje, ljubezen ga želi opazovati, gleda ga zdaj od te, zdaj od druge strani. Povsod najde nove prednosti, novo hrano, vname se in ljubljenega predmeta neče popustiti. Taka ljubezen nas žene in nagiblje k opazovanju skriv¬ nosti vseh skrivnosti. Čudežna neizmernost jo obdaja, kakor gosta megla zakriva njen nebeški svit, a srce človeško ne miruje. Vedno bolj in bolj hrepeni spoznati to odlično skrivnost, ki se je vršila pri zadnji večerji, ko je Zveličar jemal od svojih slovo. Nekak nov svet se odpira človeškemu spoznanju v tej skrivnosti. Človeška pamet spozna svojo slabost, ako se bliža tej skrivnosti. Sam Bog ji mora priti na pomoč s svojim razodetjem. Pa zemeljsko razodetje še ni popolno. Vse le kaže kakor v ogledalu. Ni še prišel čas neposrednega, prozornega gledanja. Zato se moramo bližati pre- 1 Mat. 26, 26 s. — 2 lan. 6, 52. Somrek, Gospodova zadnja večerja. iskovanju vzvišene skrivnosti Gospodove večerje s ponižnim, a vendar s koprnečim in vernim srcem. Sveti pisatelji so od nekdaj občudovali veličastvo in odličnost te skrivnosti. Z eno besedo je niso mogli izraziti. Rabili so zato več in različnih besed. Včasih jo imenujejo »Eucharistia«, kar pomeni »dobra milost« ali »zahvala«. In po pravici je dobra milost, ker je predpodoba večnega življenja, katero imenuje sv. Pavel 1 milost božjo; pa tudi zato, ker ima ta skrivnost v sebi živega Jezusa, ki je prava milost, da celo vir vseh milosti in darin. »Zahvala« pa je ta skrivnost, ker ž njo da¬ rujemo Bogu najčistejši dar in ga zahvaljujemo vsak dan za brezšte¬ vilne dobrote, posebno pa za najodličnejšo dobroto te skrivnosti. Za¬ hvala se strinja tudi s tem, kar je storil Kristus pri zadnji večerji. Tudi on je izrekel zahvalo 2 . Duh človeški ne more naenkrat vsega obseči in jezik ne vsega izreči. Zato je iznašel še druga zaznamo¬ vanja. Vsa značijo in kažejo naravo in lastnosti največje skrivnosti Gospodove zadnje večerje. Znana so imena: Najsvetejši zakrament, oltarski zakrament, Najsvetejše, sveta hostija, angelski kruh, nebeški kruh, sveta popotnica, zakrament miru in ljubezni, angelska jed, skriv¬ nost vere, sveto obhajilo. Vsa ta imena so opravičena. Nadaljna raz¬ prava bo to dovolj pojasnila. Ako se ozremo 1. na s lovilo, se imenuje blagoslavljanje ali posvečenje z ozirom na besede sv. Pavla 3 : »Posvečeni kelih, ki ga posvečujemo, ali ni vdeleženje krvi Kristusove? in kruh, ki ga lo¬ mimo, ali ni vdeleženje telesa Gospodovega?« Zakaj mi verujemo, da je Kristus to skrivnost postavil z blagoslavljanjem ali posvečenjem 3 . 2. Z ozirom na žrtev, ki se daruje, se zadnja večerja imenuje ho¬ stija, daritev; z ozirom 3. na stvar, ki je v njej, imamo Gospo¬ dovo Telo, sveto Rešnje Telo, Kristusovo Telo, kri Kristusovo, Naj¬ svetejše, Skrivnost, najsvetejši zakrament; z ozirom 4. na tvarino, ki se je rabila pri zadnji večerji, pravimo: kruh, kruh nebeški, Go¬ spodov kruh, angelski kruh, kelih odrešenja, kelih življenja; z ozirom 5. na učinke imenujemo: obhajilo, ker pri zavživanju tega zakra¬ menta obhajamo velike skrivnosti Jezusovega trpljenja in smrti in njegovega poveličanja; združenje (communio), ker ta zakrament združuje vernike med seboj in s Kristusom; popotnica, ker najbolj podpira popotnike v nebeško domovino; oziraje se konečno 6. na okoliščine kraja in ustanove, kjer se ta zakrament pripravlja, 1 Rim. 6, 23, — 2 Mat. 26, 27. — 3 I. Kor. 10, 16. 4 Sv. Ciril Aleks.: Eulogia sive Benedictio; eulogiae tamen etiam dicebantur partes panis non consecrati, sed a sacerdote per orationes benedicti, et distribui soliti illis, qui impediti erant a sacra commiimione. Gsi 3 jfeii ga imenujemo: mizo'Kristusovo, mizo Gospodovo, nebeško jed, svetč večerjo, velikonočno jagnje, novo zavezo, oltarski zakrament Mnogoštevilna imena že kažejo imenitnost te skrivnosti božjega usmiljenja in ljubezni božje. Sveti cerkveni očetje in pisatelji jo pro¬ slavljajo kot središče krščanske vere. Kristjani vseh časov častijo skrivnost zadnje večerje z največjim spoštovanjem, občudujejo s hva¬ ležnim srcem največji čudež božje ljubezni. V tej skrivnosti se na¬ daljuje včlovečenje Sinu božjega še dandanes za vse kristjane, tu zori sad odrešenja Kristusovega ter nas oživlja in pripravlja za srečno več¬ nost. — O tem je tudi prepričan slavno vladajoči papež Leon XIII. Ko čuti, da se luč njegovega zemeljskega življenja nagiba k zapadu, v svoji očetovski skrbi vesoljni cerkvi ne ve boljšega sporočila, kakor, da krščanskemu ljudstvu zelo priporoča najsvetejšo Eucharistijo. Ta je najboljši dar božji, ki naravnost prihaja iz dna Odrešenikovega srca ter deli najžlahtnejši sad njegovega odrešenja. Zato se srečnega čuti, da sme v srcu vernikov vzbujati in gojiti čustvo hvaležnega spomina in češčenja do čudežnega zakramenta, v katerem je vsem zaželen mir in zveličanje 1 2 . Te želje so popolnoma utemeljene v sklepu božje previdnosti. Stvarnik je v svoji neskončni modrosti že od začetka skrbel za svoje stvari. Po njegovi volji je nastal vidni, tvarni svet. Njega je spopolnil z nravnim svetom, ker je dal človeškemu telesnemu bitju razum in prosto voljo. A nad tem duševnim, nravnim svetom je hotel stvarnik imeti še imenitnejši, nadnaravni, poveličani svet. Človeštvo bi naj bilo nekako deležno božje narave s . V njem bi naj odsevala nebeška, nadnaravna lepota, v njem bi naj klilo nadnaravno, nebeško življenje. 1 S. Thom. Aqu., Summa theol. III. qu. 73, a 4 omenja ta imena: Hoc sacra- mentum ut est dominicae passionis commemorativum, sacrificium nominatur: ut vero ecclesiasticam unitatem designat, c o m m u n i o vel s y n a x i s : ut autem beatae et aeternae fruitionis figurativum Eucharistia et viaticum dicitur. — Dicitur etiam in Graeco peiakirj^tS, id est, assumptio, quia, ut D^mascenus dicit, per hoc Filii Deitatem assumimus. 2 Leonis XIII. Ep. encycl. de ss. Eucharistia 28. majn. 1902.: Tamquam perfec- tionem addamus, ut videlicet christiano populo maiorem in modum commendemus ss. Eucharistiam, quippe donum divinissimum ex intimo plane Corde prolatum eius- dem Redemptoris, desiderio desiderantis singularem huiusmodi cum liominibus con- iunctionem, maximeque factum ad saluberrimos fructus redemptionis eius dilargien- dos. — Nihil Nobis de vita proxime cessuris optare felicius possumus quam ut liceat excitare in omnium animis atque alere memoris gratiae debitaeque religionis affec- tum erga Sacramentum mirabile, in quo salutis et pacis, sollicitis omnium studiis quaesitae, spem atque efficientiam maxime niti arbitramur. — 3 II. Petr. 1, 4. Sonirek, Gospodova zadnja večerja. j* 4 - Globoko je padlo človeštvo po prvem grehu. Prvi Adam ga je spravil ob nadnaravno življenje. Drugi Adam, sam včlovečeni Sin božji ga je zopet povzdignil, prižgal mu je nebeško luč, priskrbel člo¬ veštvu nebeški živež in ga spravil s stvarnikom. S Kristusom je dobilo človeško življenje novo moč. Dvojno je v človeku življenje. Naravno, vidno je v telesu; nadnaravno, skrito, a vendar najimenitnejše v duši, ki je odrešena po Kristusu. Telo je skupina zemeljskih snovi, ki se ohranjujejo, prenavljajo in poživljajo po zemeljski hrani. Kar telo izgubi svojih moči pri svojem delu in naporu, to mu nadomesti vsakdanja telesna hrana. Ona donaša telesu potrebne šoke in snovi, s kratka, daje mu naravno zemeljsko življenje. Brez te hrane, bi telo ne moglo živeti, ne moglo bi se vzdržati, brez telesne hrane bi moralo v kratkem umreti. Kaj pa naj rečemo o nadnaravnem življenju, katerega je Kristus pridobil naši duši? Ali to življenje tudi potrebuje kake hrane? Da, brez hrane ni življenja. Kakor brez nje poneha telesno življenje, tako tudi nadnaravno v duši človeški. Duša tega življenja nima sama po sebi. Bog ji ga je dal, Bog ga ohranjuje. On je vir tega višjega živ¬ ljenja v človeku. Veja živi, dokler dobiva sok od debla; ko je pa ločena od debla, se posuši. Bog živi dušo kakor deblo veje, brez Boga duša nima nadnaravne hrane in mora umreti. Kakšno hrano je tedaj Bog priskrbel človeštvu? »Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust 1 .« Tako odgovarja Sin božji. Človek ne živi le od telesnega kruha. Nad¬ naravno življenje potrebuje drugačnega. Božja beseda, razodetje božje je tak kruh. Ta kruh je Bog lomil v starem zakonu izraelskemu ljud¬ stvu, tak kruh je dajal Kristus, da je vzbudil novo, nadnaravno živ¬ ljenje. To hrano misli David, ko pravi 2 : »Kako sladke so tvoje be¬ sede mojemu grlu, bolj nego med mojim ustom.« Toda ne le vsaka beseda božja, ampak tudi vsaka milost, ki jo Bog podeli, je kruh iz nebes ter živi in redi našo dušo. Duša v mi¬ losti božji je z Bogom v prijateljstvu in živi božje, skrivnostno, nad¬ naravno življenje. Človeška duša bi bila s to hrano popolnoma osre¬ čena, ko bi neskončno dobri Zveličar ne obljubil še imenitnejše hrane. A on pravi 3 : »Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli mano v puščavi in so umrli. Ta je kruh, kateri je iz nebes prišel, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, ki ga bom jaz 1 Mat. 4, 4. — 2 Ps. n 8, 103. — 3 lan. 6, 56 s. 5 dal, je moje meso za življenje sveta . . . Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi ne boste imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obu¬ dil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed in moja kri je res pi¬ jača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.« Ne le besede božje, ne le milosti božje, ampak samega sebe ob¬ ljubi Sin božji v dušno hrano. Kar je pa obljubil, je pri zadnji ve¬ čerji tudi izvršil. S tem je vse dopolnjeno; nadnaravno dušno živ¬ ljenje je zagotovljeno; ostane le še odkrito gledanje v nebesih tega, kar že v resnici imamo. S tem smo označili zadnjo večerjo kot za¬ krament. Oglejmo si jo še kot daritev! V kakem razmerju je človek s svojim stvarnikom? Prvi človek v raju je bil v tesni zvezi z Bogom. A ta vez se je razdrla po nepo¬ korščini, po napuhu. Adamovi otroci so po grehu zapustili svojega stvarnika, izgubili so njegovo prijateljstvo. Občutili so roko božje pra¬ vičnosti, izgubili so raj in njegovo srečo, nadnaravno življenje milosti božje je v duši ugasnilo. Človeštvo se je zavedalo, kako potrebno bi bilo spraviti se z Bogom, potolažiti njegovo jezo in popraviti storjeno krivico. Spoznalo je, da zasluži tudi telesno smrt. V tej zavesti svoje velikanske krivde, išče sredstev, da potolaži jezo božjo. Boga hoče zopet častiti kot svojega najvišjega Gospoda. Zato mu prinaša razne darove, zemeljske pridelke in živali. Nje vniči Bogu v čast in v znak lastnega ponižanja. Z daritvami se želi z Bogom zopet sprijazniti in zadostiti njegovi pravici. Človeštvo spozna nepopolnost teh daritev. Stvarnik je neskončno svet, neskončno pravičen. Z grehom si je nakopal človek neskončno razžaljenje svojega Boga. Vse pa, kar more njemu darovati, ima le omejeno vrednost. Vsi zemeljski darovi s človekom vred ne morejo popolnoma zadostiti neskončnemu razžaljenju in popraviti neizmerne krivice. Treba je. popolne daritve, ki bo odvzela Bogu storjeno ne- čast. Le tak človek, ki ima moč neskončno zasluženje pridobiti, le tak more zadostiti božji pravici. Usmiljenje božje nam ga je dalo v osebi Kristusovi, ki je Bog in človek ob enem. Le če on daruje sa¬ mega sebe, dobi stvarnik popolno, neskončno daritev in popolno, ne¬ skončno zadoščenje. To daritev pa je postavil neskončno usmiljeni Zveličar v ozki zvezi s krvavo daritvijo na križu pri zadnji večerji. Iz tega se tedaj vidi, kako imenitna je Gospodova poslednja ve¬ čerja. Opazujemo jo lahko kot zakrament, pa tudi kot daritev. Oboje je v njej združeno. Kot zakrament deli duši nebeško hrano in vzdr- žuje nadnaravno dušno življenje. Kot daritev je sprava za naše grehe in nagiblje Očeta nebeškega k usmiljenju in prizanesljivosti. Oboje je Bog razodel v starem zakonu v predpodobah in z besedami. Zato je za našo razpravo popolnoma primerno, da govorimo naj- poprej o starozakonskih predpodobah Gospodove zadnje ve¬ čerje, potem pa v drugem delu razpravljamo o zadnji večerji kot zakramentu in v tretjem delu o zadnji večerji kot da¬ ritvi. Dodenemo pa še konečno njen pomen v raznih lepih umetnostih. I. Del Starozakonske predpodobe Gospodove zadnje večerje. PT ospodova zadnja večerja ima kot zakrament in kot daritev prelepe ! |t) predpodobe v starem zakonu 1 . V starem zakonu so skriti dogodki novega, v novem zakonu pa so razkriti dogodki starega, ali kakor se izraža sv. Avguštin: In vetere testamente novum latet, in novo vetus patet. Te predpodobe nam v čutni obliki predočujejo zna¬ menite lastnosti Gospodove zadnje večerje. Teh predpodob je prav mnogo. Bog je hotel visoko skrivnost zadnje večerje v njeni znamenitosti že zgodaj pokazati. Take pred¬ podobe so: dr e v o življ enj a v raju in reka, ki je tekla iz kraja veselja; škrinja zaveze in o preš ni kruhi, ki so bili v svetem šotoru, Elij e v podpepelnjak; mana v puščavi in kri zaveze, Melhizedekova daritev in velikonočno jagnje. V posebno tesni zvezi z zadnjo večerjo so zadnje štiri predpodobe. Te nam je treba nekoliko natančneje razmotriti, preden govorimo o zadnji ve¬ čerji sami. 1. Mana v puščavi. Izraelci so prišli iz Egipta v puščavo Sin. Lakota jih je trla in so godrnjali zoper Mojzesa in Arona rekoč: Da bi bili pač po Gospo¬ dovi roki umrli v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa in jedli kruh do sita! Zakaj sta nas peljala v to-le puščavo, da usmrtita vso množico z lakoto? Gospod pa je rekel Mojzesu: »Glej, dežil vam bom kruh z neba: naj pride ljudstvo in nabere, kolikor je dovolj za vsak dan. Šesti dan pa naj nabero, da bodo shranili in naj bo dva¬ krat toliko, kakor so nabirali vsak dan 2 .« 1 In sequentia Missae ss. Corporis Christi: In figuris praesignatur, — Cum Isaac immolatur, — Agnus Paschae deputatur, — Datur raanna Patribus. 2 II. Mojz. 16, 3—5. Zjutraj je ležala rosa okrog tabora. In ko je pokrila površino zemlje, kazalo se je v puščavi nekaj drobnega in kakor stolčenega, podobno slani na tleh. Ko so Izraelovi sinovi to videli, so rekli drug drugemu: Manhu, kar pomenja: Kaj je to? Niso namreč vedeli, kaj je. Mojzes jim je rekel: To je kruh, ki vam ga je dal Bog jesti. Vsa- kateri naj tega nabere, kolikor je dovolj za jed: gomor za vsako glavo po številu vaših duš, ki prebivajo v šotoru. Nihče naj ne pušča tega do jutri. Oni pa ga niso slušali, marveč nekaj tega prihranili do jutra in postalo je polno črvov in se je usmradilo. Kar zjutraj niso pobrali za jed, se je stajalo, ko je solnce posijalo. Brezverni razlagalci sv. pisma so trdili, da je bila mana naravna jed, in sicer nekak sok, ki kaplja iz tamariskovega grma. Po letu namreč nabode uš vejice tega grma in iz rane se cedi sok, ki se strdi in pade na tla. A ta rastlinska mana je popolnoma nekaj drugega, kakor čudovita mana, katero je Bog dal Izraelcem. Nekaj zrn dreves¬ nega soka naj bi bilo dovolj za blizu dva milijona ljudij? In tudi okus se ne vjema. Božja mana je imela jako prijeten okus in je bila redilna, močna hrana, kakor je naš kruh; drevesna mana pa je užitna samo s kruhom. Vsakdo zapazi na prvi pogled, da mana ni bila naravna jed, am¬ pak da je Bog dan za dnevom delal čudež. Mojzes je jed napovedal, tudi je naznanil, da je jed od Boga. Mera, vsakdanje nabiranje, ob petkih dvakratna mera, to, da se je skazilo, kar je ostalo nad mero: vse to nam kaže čudež božji. In to jed so uživali Judje ves čas v puščavi, dokler niso jedli sadežev obljubljene dežele h Sam božji Učenik se je oziral na to predpodobo zadnje večerje. Judje so namreč vprašali Jezusa: »Kateri čudež storiš ti, da vidimo in ti verujemo? Kaj delaš? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh z nebes jim je dajal jesti. Jezus jim je tedaj rekel: Resnično, resnično vam povem: Mojzes vam ni dajal kruha z nebes, ampak moj Oče vam da pravi kruh z nebes. Jaz sem kruh življenja; kdor k meni pride, ne bo lačen in kdor v mene veruje, ne bo nikoli žejen. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli mano v puščavi in so umrli. Ta je kruh, kateri iz nebes pride, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj, in kruh, katerega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta« 2 . Kristus je primerjal lastnosti in učinke mane in prave nebeške hrane, kakršno nam je dal pri zadnji večerji. Predpodoba zaostaja daleč za skrivnostjo, v kateri je vresničena. Pa oglejmo si še pred- 1 Dr. Fr. Lampe: Zgodbe sv. pisma. I. 210. — 2 Jan. 6, 30—52. (®SJ, 9 Ke> podobo natančneje, da se o tem prepričamo. Kraljevi pesnik David poje: »In ukazal je oblakom zgoraj in odprl je vrata nebesom; in dežil jim je mano za jed, in dal jim kruha nebeškega. Kruh angelski je jedel človek, živeža jim je dal v obilici'.« Mana je torej kruh nebeški, ker prihaja iz nebes; imenuje se kruh angelski, ker se je Bog poslu¬ ževal angelov, da pripravi ljudem kruha. Bil je čudežen kruh, kateremu ni bilo takrat nič podobnega. Za¬ kaj, kdor je več nabral kakor določeno mero, ni imel več, in kdor je manj nabral, ni imel manj, kakor toliko, da se je vsak nasitil. Tudi okus je imel nekaj posebnega. Mana je imela vsakovrstno slajo, vsa¬ kemu je bila okusna in dobra, vsak je imel okus, kakršnega si je ravno želel. Vendar pa je bil velik razloček med tistimi, ki so zavži- vali ta nebeški kruh z vernim srcem in med onimi, ki so bili brez¬ brižni in brezbožni. O prvih pravi sv. pismo 2 : »Nasproti si pa svoje ljudstvo živil z angelskim jedilom ter si jim kruha brez truda pripravljenega z neba pošiljal, kateri je v sebi imel vse razveseljenje in sladkost vsakršnega okusa. Ta tvoja jed je kazala tvojo dobroto do tvo¬ jih otrok in bila je slehernemu po njegovi volji in se je spreobračala v to, kar si je kdo želel.« • Mana je bila bele barve. Podobna je bila koriandrovemu semenu po zunanjem. To seme je okroglo in rumenkasto progasto. Mana pa je bila bela, kakor bdelij, lepo dišeča in prozorna smola na trnjevih palmah v Arabiji. Čudovito je bilo na mani tudi to, da se je na solncu raztalila in je izginila, da je zaspanci in lenuhi niso nič mogli nabrati. V ognju pa se je dala sušiti, ribati in celo skuhati. Mana je preživila Izraelce celih štirideset let v puščavi. Kakor hitro so prišli v obljubljeno deželo, je prenehala. V škrinji zaveze se je shranjevala posodica mane, da bi se poznejši rodovi hvaležno spo¬ minjali hrane, ki so jo njih očetje dobivali na potovanju iz Egipta od Boga samega 3 . Izraelci so imenovali mano nebeški kruh. Kruh zadnje večerje je pa pravi nebeški kruh v popolnem pomenu te besede. Mana je prišla iz zračnih višin na zemljo; iz pravih nebes, od tam, kjer nebe¬ ški angeli gledajo obličje božjega veličastva, je prišel Sin božji na zemljo. Beseda je meso postala in med nami prebivala. Včlovečena Beseda pa se je še bolj ponižala, da se nam je dala v dar in hrano, kakor mana Izraelcem. Mana je bila Izraelcem v puščavi edino zanesljiva, trajna in ko¬ ristna jed. Prepelice so jim sicer tudi služile v živež, a so povzročile Ps. 77, 24. 25. — 2 Modr. 16, 20. 21. — 3 II. Mojz. 16, 17. ©Si 10 pogostokrat bolezen in celo smrt. Prava dušna hrana v puščavi ze¬ meljskega življenja nam je mana Najsvetejšega zakramenta. Kdor si druge hrane želi in mesenosti streže, žanje od mesa trohnobo in po¬ gubljenje. Le brezbožneži so se mane naveličali, pobožnim Izraelcem je bila vedno tečna in prijetna. Tudi mana zadnje večerje je pravim otrokom Kristusove cerkve hrana polna sladkosti in prijetnosti. Ti hre¬ penijo po njej bolj kakor nekdaj Izraelci po mani. V njej pa tudi naj¬ dejo vso moč, milost in zadovoljnost. Se mnogo dobrega imajo krist¬ jani od te hrane: srčnost v obupnosti, razsvetljenje v temoti raznih zmot in skušnjav, moč v slabosti, modrost v zmoti, tolažbo in radost v stiskah in nadlogah. Neutrudljivo išče kristjan te mane, in postane po tej hrani bogat v čednostih in dobrih delih. Brez takega krepila se čuti slabotnega in omahljivega. Zgodaj, že pred solnčnim vzhodom so morali Izraelci pobirati mano, da je ni solnce vničilo. Tako se morajo tudi goreči kristjani potruditi, da ne zanemarjajo udeležiti se nebeške hrane, katero nam je Zveličar pri zadnji večerji pripravil. Vedno najdejo časa dovolj, ne motijo jih druga manj važna opravila, ne posvetne skrbi. Zaspanci in lenuhi so sami krivi, če jim primanjkuje časa. Mano so morali razen sobote zbirati vsak dan. Enkratno zbir ranje za dalje časa ni zadoščevalo. Brez pogostega prejemanja skriv¬ nosti zadnje večerje tudi ni dušnega življenja, ne napredka, ne zmage. Telo brez hrane oslabi, dušno življenje brez hrane mora tudi hirati. Ko bo prišel pa za nas sobotni dan, dan večnega počitka v nebesih, ne bomo več rabili te hrane. 2. Kri zaveze. Ko je Bog dal Mojzesu svoje zapovedi, je šel Mojzes k ljud¬ stvu pod Sinaj in mu je povedal vse Gospodove besede in razsodbe: in vse ljudstvo je odgovorilo z enim glasom: Storiti hočemo vse be¬ sede Gospodove, katere je govoril. Mojzes je zapisal vse besede Go¬ spodove. In ko je zjutraj vstal, sezidal je oltar na podnožju gore, in dva¬ najst znamenj za dvanajstero izraelskih rodov. In je poslal mladeniče izmed Izraelovih sinov in so darovali žgavne daritve, in so zaklali te¬ leta za spravno daritev. Mojzes je torej vzel polovico krvi in vlil v sklede, ostali del pa je vlil na oltar, hr je vzel knjigo zaveze ter jo bral, da je ljudstvo slišalo, ki je reklo: Vse hočemo storiti, kar je go¬ voril Gospod in pokorni bomo. On pa je z vzeto krvjo poškropil ljudstvo in rekel: To je kri zaveze, katero je Bog z vami sklenil črez vse te besede. SSl 1 1 JKa) Potem so šli na goro Mojzes in Aron, Nadab in Abiu in sedemdese- tero starejšin Izraelovih: in so videli Gospoda Izraelovega, in pod nje¬ govimi nogami je bilo kakor izdelano iz kamena safira in kakor nebo, kadar je jasno. In Bog ni stegnil roke nad tiste Izraelove sinove, ki so šli daleč proti gori: Videli so Boga in jedli in pili 1 . Preimeniten dogodek nam pripoveduje tu sv. pismo. Mojzes je sklenil zavezo med Bogom in izraelskim ljudstvom. Ko je Mojzes na¬ znanil ljudstvu voljo božjo in je ljudstvo zatrdilo in slovesno obljubilo, da jo hoče izpolnjevati, tedaj je Mojzes najprej postavil Gospodu oltar in postavil dvanajst znamenj, katera so pomenjala dvanajstero rodov; na to je daroval daritev in kri razdelil na dva dela: polovico je vlil na oltar, ki je pomenjal Boga samega, polovico pa je vlil v sklede. In s tem delom je potem poškropil ljudstvo in mu naznanil, da je se¬ daj storjena nerazrušljiva zaveza med Bogom in njim. Mojzes je bil posrednik te zaveze, ki se imenuje stara zaveza. Jezus Kristus je pred svojo smrtjo storil nekaj še mnogo bolj pomenljivega. Jezus je vzel kelih, in je zahvalil in jim (apostolom) dal, in so pili iz njega vsi. In jim je rekel: »To je moja kri nove zaveze, katera bo za njih veliko prelita 2 .« Mojzesova zaveza je bila predpodoba zaveze Kristusove. Prav lepo in natančno nam to razlaga sam sv. Duh po besedah sv. Pavla. O Mojzesu pravi: »Ko je namreč Mojzes vso zapoved vsemu ljudstvu bral, vzel je krvi juncev in kozlov z vodo in škrlatno volno in hizo- pom in je bukve in ljudstvo poškropil 3 .« O Kristusu pa piše: »Kristus pa je pristopil kakor veliki duhovnik prihodnjih dobrot ne s krvjo kozlov ali juncev, temveč z lastno krvjo 4 .« Kristus je torej opravil svojo daritev in je sklenil zavezo v svoji krvi, Mojzes pa v živalski. Ko je sklenjena tesna zveza med Bogom in izraelskim ljudstvom, tedaj hoče Bog prav živo pokazati svojo lju¬ bezen do ljudstva in prelepo edinost, ki je med njim in Izraelci. Po daritvi pijejo in jedo in s tem naznanijo, da so deležni božjih dobrot, če se zvesto držijo sklenjene zaveze. Sam Bog se pokaže kot zago¬ tovilo svoje milosti in svojega usmiljenja, ne sicer od obličja do obličja, ampak v posebni svetlobi. Kri zaveze je bila Bogu prijetna daritev, kri Kristusova je tudi najprijetnejša daritev nebeškemu Očetu. Kri zaveze je bila darovana le za izraelsko ljudstvo, Kristusova kri pa za vse narode, za vsa ljud¬ stva. Izraelci so se pri uživanju darilnih darov spominjali dobrotlji¬ vosti božje. Kristjani pa imamo pri zavživanju darov zadnje večerje 1 II. Mojz. 23, 1—n. — 2 Mark. 14, 23. 24. 3 Hebr. 9, 19. — 4 Hebr. 9, n. 12. gss. 12 Ke> hrano, ki pomiri božjo jezo in pravičnost kot daritev in je ob enem vir vseh dobrot in milosti. Izraelci so uživali le darove božje; krist¬ jani pa pri zadnji večerji uživajo ne le sad najsvetejše daritve, ampak tudi postanejo deležni božanstva samega. Tako se popolnoma z Bo¬ gom zedinijo in združijo. 3. Melhizedekova daritev. Ob času, ko je živel pobožni Abraham, so bili zelo močni Elam- ljani. Imeli so oblast celo nad Babilonci. Tudi ob Jordanu so že pre¬ magali več mest. Trinajsto leto pa se ta mesta upro in hočejo otresti tuji jarem. Zato pride elamljanski kralj Kodorlahamor s svojimi za¬ vezniki nad ta mesta in jih zopet spravi v svojo oblast. Mnogo ljudi odpelje v sužnost in med njimi tudi Lota, sina Abrahamovega brata s celim njegovim premoženjem. Eden izmed tistih, ki se jim je po¬ srečilo zbežati, naznani to Abrahamu, ki je prebival v dolini Mambre. Ko Abraham to zve, sklene Lota rešiti. Zato je zbral 318 obo¬ roženih domačih hlapcev in je hitel za sovražniki do Dana. In raz¬ delil je tovariše in planil na sovražnike po noči. In premagal jih je in podil do Hobe, ki je na levi strani Damaska. In peljal je nazaj vse blago in Lota, svojega bratiča ž njegovim blagom, tudi ženske in ljudstvo. Sel je pa kralj sodomski njemu nasproti, ko se je vračal od zmage nad Kodorlahomorjem in nad kralji, ki so bili ž njim v dolini Save, ki je kraljevska dolina. Melhizedek pa, kralj salemski, je daroval kruh in vino, bil je namreč duhovnik Boga naj višjega, in ga je blagoslovil in rekel: Blagoslovljen bodi Abram od Boga naj višjega, kije ustvaril nebo in zemljo, in hvaljen Bog najvišji, ki te je varoval, da so sovražniki v tvoji roki. In Abram mu je dal desetino vsega 1 . Najbolj zanimiva oseba v tem zgodovinskem dogodku je veličastni kralj Melhizedek. Prišel je namreč Abramu nasproti tudi kralj mesta Salima, ki je poznejše mesto Jeruzalem. Skoraj gotovo je šel Abram mimo Jeruzalema, če mu ni prišel Melhizedek nasproti do jordanske planjave. Ta kralj je imel seboj kruha in vina in to je daroval v za¬ hvalo za zmago. Ko je daroval, blagoslovil je slovesno Abrama, po¬ tem pa prejel od njega desetino. Melhizedek je posebnost v sv. zgodbah. Kar hipoma ga zagle¬ damo, ne da bi vedeli, katerega rodu je, kako je živel, kako umrl. To I. Mojz. 14, 1—20. ' ŠSt 13 JKa) vemo, da je bil kralj in duhovnik ob enem. Bil je pa duhovnik pra¬ vega Boga, kar omenja sv. pismo še posebej, ker takrat so bili vsi narodi že zašli v malikovalstvo. Prava vera je živela v njem, služil je pravemu Bogu. Posebno je tudi to, da je daroval kruh in vino. Za trdno smemo reči, da je res daroval, ker to pravi sv. pismo. Prvo duhov¬ nikovo opravilo je, da daruje 1 . Tako je bil Melhizedek ne samo kralj in duhovnik, ampak tudi prerok, ker njegova daritev je predpodoba novozakonske daritve; tako je — rekel bi — s svojo daritvijo prero¬ koval novo daritev 2 . Njegova daritev je prelepa predpodoba daritve Kristusove pri zadnji večerji pod podobama kruha in vina. Nekatoliški učenjaki so skušali Melhizedekovo daritev utajiti. Ti prestavljajo hebrejski izvirnik tako-le: »In Malkizedek, kralj Salemski je prinesel ven kruha in vina in je bil duhovnik najvišjega Boga.« »Kruh in vino prinese ven iz kraljevega mesta, da pokrepča domu se vračajoče hrabre rešitelje in jih počasti 3 .« Že Kalvin in Kemnicij sta tako tolmačila. A taka razlaga je popolnoma kriva. Vojščaki niso bili potrebni kake okrepčave, ker so se popolnoma nasitili že iz plena 4 . Melhizedek tedaj ni prinesel vojščakom kruha in vina, da bi jih nasitil in pokrepčal ali da bi zdaj imeli zmagoslavni obed. S tem se ne ujema, da Melhizedek slovesno kliče Boga naj¬ višjega, da blagoslavlja, da sprejema desetino. Slovesne besede sv. pisma, ki popisujejo ta dogodek, pričajo tudi proti temu. Da imamo tu pravo daritev, nam lepo kaže hebrejski izvirnik. »Prinesel je ven«, je napačna prestava mesto prave: je daroval 5 * . Tudi druga mesta sv. pisma to terjajo 15 . Ta proslavljajo duhovništvo in vsled tega tudi daritev Melhizedekovo. Ker se pa nikjer drugod ne pove o daritvi njegovi kakor II. Mojz. 14., zato je prinesel kruh in vino v ta namen, da ju po svoji navadi daruje Bogu. Tudi stari rabinci 7 so prestavljali: je daroval. Sv. apostol Pavel primerja 8 da¬ ritev Melhizedekovo in Aronovo. Pa o Kristusu pravi, da je po redu 1 Hebr. 5, 1. — 2 Lampe, Zgodbe str. 77. 3 Franz Delitsch, Neuer Commentar tiber die Genesis. Leipzig. 1887. S. 270. 4 I. Mojz. 14, 24. 5 Izvirnik ima besede: j j M Dn? N'Vin (hifil od XS r ) ; Septuaginta prestavi: (Icrjve-f/.e), Vulgata: proferens. Res je tudi, da je navadni izraz za »darovati« S’ 3 “ i 3 ’TjPn (higiš, hikrib) in ne NS), a dostavek »vehu kohen leel eljon« = erat enim sacerdos altissimi, zahteva da tolmačimo N’Sin kot daritev, kakor Judic. 6, 18 et 19. »Protulit panem et vinum ad sacrificium, quia erat sacerdos, cuius proprium munus est sacrificare« (Cornel. a Lap.). 6 Ps. 109, 4; Hebr. 7: Ti si duhovnik na vekomaj po redu Melhizedekovem; 7 Galatinus, De Arcanis catholicae veritatis lib. 10. — 8 Hebr. 7. ©St 14 Ke> Melhizedekovem duhovnik in ne po Aronovem. Aronovi duhovniki so darovali vsakovrstne živali. Torej Melhizedek ni daroval krvavih daritev, ampak nekrvavo, namreč kruh in vino. Da je Melhizedek kruh in vino prinesel Bogu v dar in bil v tem oziru predpodoba Kristusa duhovnika, ki je slično oni daritvi daroval pri zadnji večerji svoje telo in svojo kri, in da je to označil David z besedami: Ti si duhovnik po redu Melhizedekovem, stalno in soglasno pričajo cerkveni očetje in učeniki, grški kakor latinski 1 . Po preroških Davidovih besedah 2 : »Ti si duhovnik vekomaj po redu Melhizedekovem«, duhovništvo Kristusovo ne sme biti nadalje¬ vanje Aronovega. To mora biti ločeno od njega, od Boga določeno, kakor je bilo Melhizedekovo duhovništvo ločeno povsem od Arono¬ vega. Večno duhovništvo Kristusovo ima biti na dvojen način po¬ dobno Melhizedekovemu: po neposredni ustanovitvi in po na¬ činu daritve same. Ker je Melhizedek daroval kruh in vino, mora tudi Kristus postaviti daritev kruha in vina. Seveda bo Melhizede¬ kovo daritev v imenitnosti presegala daritev Kristusova. Saj je pred¬ podoba le senca svoje dopolnitve. Toliko bo imenitnejša, kolikor pre¬ sega duhovništvo kralja vseh kraljev in Sinu božjega, duhovnika Mel- bizedeka, kralja Salemskega, po časti in svetosti. Kako bo Kristus mogel to storiti, da bo kakor Melhizedek daro¬ val kruh in vino, in vendar bo njegova daritev neizmerno imenitnejša, neskončno svetejša? Kristus namerava darovati kruh, ki bo pa več nego kruh — njegovo lastno telo. Kristus meni darovati vino, ki bo pijača in vendar njegova božja kri. Kaj dragocenejšega Kristus ni mogel darovati, kakor svoje telo in svojo kri. Pa za ljudi tudi ni imel primernejših podob kakor kruh in vino. Človek prejme zemeljske čutne darove kruha in vina, Bog pa mu v svoji vsemogočni ljubezni daje nebeške darove. Zadnji trenutek svojega požrtvovalnega življenja je izvolil Kristus, da je dopolnil predpodobo Melhizedekovo. Pri zadnji večerji je daro¬ val Bogu najvišjemu svoje meso in svojo kri v podobah kruha in vina. Miza zadnje večerje je bila prvi oltar najimenitnejše daritve novega zakona. Na križu je daritev podobna krvavim daritvam Aronovim, pri zadnji večerji pa Melhizedekovi daritvi. Na križu je bila krvava, pri zadnji večerji pa nekrvava. 1 Sacerdotem Melchisedech panem et vinum obtulisse Deo in sacrificium, atque in ea re typum gessisse Christi sacerdotis, qui ad illius sacrificii similitudinem obtulerit in coena corpus suum et sanguinem, idque significatum esse verbis Davi- dicis: Tu es sacerdos secundum ordinem Melchisedech, asseveranter et magno con- sensu tradunt Patres atque Ecclesiae Doctores, tam graeci quam latini. Estius, Com. in Hebr. 7, 17. — 3 Ps. 109, 4. 15 K® Melhizedek je najprej daroval Bogu kruh in vino tako, da je del kruha sežgal, del vina izlil in je zahvalil za Abramovo zmago. Potem še le je ostanke kruha in vina razdelil med navzoče, kakor je bila to navada pri takih zahvalnih daritvah. Tako je tudi Kristus daroval pri zadnji večerji kruh in vino, je oboje blagoslovil ter spremenil v evha¬ ristično daritev in jo potem delil apostolom. Ukazal jim je pa tudi, naj sami slično delajo, da se izpolnijo besede preroka Malakija: »Od solnčnega vzhoda do zahoda je namreč moje ime veliko med narodi, in po vseh krajih se daruje, in čista daritev se opravlja mojemu imenu saj je moje ime veliko med narodi, pravi Gospod vojnih čet 1 .« 4. Velikonočno jagnje. Med vsemi predpodobami zavzema velikonočno jagnje najodlič¬ nejše mesto. Na praznovanje velikonočnega jagnjeta se naslanja praz¬ novanje Gospodove zadnje večerje. Zadnjega bi ne umevali popolno brez prvega. Velikonočno jagnje je pa tudi skrivnost (zakrament), katero so Izraelci obhajali s slovesnimi obredi. Razen tega je pa ob enem tudi daritev, katero so Izraelci Bogu darovali. Zaradi tesne zgodovinske zveze z zadnjo večerjo, kakor tudi za¬ radi skrivnostnega in daritvenega značaja zasluži ta predpodoba, da jo vsestransko pregledamo. Zato hočemo podati najprej zgodovino, potem način in čas obhajanja in konečno pomen velikonoč¬ nega jagnjeta glede na Gospodovo zadnjo večerjo. A. Zgodovina velikonočnega jagnjeta. Obhajanje velikonočnega jagnjeta ima svoj početek v Egiptu, kjer je bilo izraelsko ljudstvo v sužnosti. Zgodovinski pregled nam daje sveto pismo samo 2 . »Rekel je tudi Gospod Mojzesu in Aronu v egip¬ tovski deželi: Ta mesec vam bo začetek mesecev; prvi bo med meseci leta. Govorita vsej trumi Izraelovih sinov in recita jim: Deseti dan tega meseca vzemi vsakdo jagnje po družinah in svojih hišah. Če je pa število manjše, kakor da bi moglo zadostovati, da pojedo jagnje, naj vzame svojega soseda, ki je združen ž njegovo hišo po številu duš, ki so dovolj, da povžijejo jagnje. Jagnje pa bodi brez madeža, samec, leto staro; po tem načinu vzamete tudi kozliča. In hranili bodete jagnje do štirnajstega dneva tega meseca, in darovala ga bo vsa množica Izraelovih sinov proti večeru. In vzeli bodo od njegove krvi in bodo namazali oba podboja in naddurje tistih hiš, v katerih ga bodete jedli. In bodo jedli ono 1 Mal. I, io. — 2 II. Mojz. 12, I—51. . K jagnjetu so jedli torej le opresen kruh. Pečen je bil večinoma iz pše¬ nične moke. Bil je tenek, okrogel hlebček. Drugače so temu kruhu tudi pravili: nekvašeni kruhi (ž^upoc) 6 , ker ni bilo primešanega nobenega kvasa, ali kruhi siromaštva 7 , ker bi se naj jedli v spo- 1 man znači pouk, ki ga je imel za mlajše hišni gospodar pri večerji veliko¬ nočnega jagnjeta. Hagadah je torej le del slovesnosti. Gospodar je razlagal na¬ stanek praznovanja pri izhodu iz Egipta. To je bil torej važen del celega prazno¬ vanja. Od njega je potem dobila skupina vseh obredov svoje ime. Prim. Schtirer, Gesch. d. jtid. Volkes. II. 338; Bickell, Messe und Pascha, S. 39. 2 Judje ji pravijo: J?Ht in njenemu mesu n'1D. 3 Glej str. 20. 4 nilSD (mazzot), čisti kruhi = panes puri seu mundi. 5 Kvašeno = Uftn (hamez); II. Mojz. 12, 15—20; 13, 6—8. 6 Sestavljeno iz a privativum in — fermentum, kvas. 7 V. Mojz. 16, 3. STS. 22 JKe) min siromaštva in stiske pri naglem izhodu iz Egipta in v spomin po¬ prejšnje sužnosti'. 3. Grenka zelišča 1 2 , sestavljena iz zelenjave petero vrst, naj bi ne služila le z mesom v jed (kot solata), ampak bi naj spominjala Izraelce na bridkost egipčanskega življenja 3 , ob enem pa tudi na gren¬ kobo življenja na tem pregrešnem svetu. Izraelci so jo zaradi pregreli morali mnogokrat okušati; pa ponavljanje velikonočne 'večerje bi jo naj slajšalo po mesu jagnjeta, ki je bilo za njih grehe darovano 4 * . 4. Skledica octa ali solnate vode je bila tudi pripravljena za zamakanje grenkih zelišč. Maimonid tega sicer ne omenja, pa bilo je že zgodaj v navadi s . 5. Ha rozet 0 je bil nekak kompot, pripravljen iz raznega sadja (datlov, smokev, mandlov itd.) in zmešan z vinom, octom in cimetom. Rdeča, opeki podobna barva bi naj Izraelce opominjala teškega dela v egiptovskih opekarnah in sedanjega veselega življenja. V Haroset so namakali opresne kruhe in grenka zelišča. Keil meni, da je bila ta jed prvotno bolj čista. Se le pozneje so narejali bolj trdo in zato so rabili tudi skledico z octom 7 . 6. Za pijačo je služilo vino. Ubogim ga je kupila občina 8 . Vsak, kdor se je vdeležil večerje, je moral piti iz štirih kupic. Zakaj so se ravno štiri terjale, rabinci različno tolmačijo 9 . V kupicah so imeli navadno rdeče vino. Skraja ni bilo naravnost zapovedano, da bi se moralo primešati vode. A polagoma je bilo povsod v navadi, tako da takega vina niso smeli blagoslavljati pri mizi, ako mu ni bila voda primešana 10 . Še le tedaj, ko je bilo vino v kozarcu, se je primešala voda in sicer tako, da je prišel na štiri dele vina en del vode 11 . Štirje kozarci so bili strogo zapovedani, peti pa je bil le dovoljen. Nihče 1 II. Moj z. 12, 39. — 2 D’ 'H D (merorim). 3 II. Mojz. 1, 14; 12, 8. — 4 Berning, S. 226. 5 Talmud Babyl. Tr. Pesachim. fol. 114 a. — 6 npilP (haroset) 7 Rabbi Obadja di Bartenora (15. stoletje) razlaga Mischna, Pesachim 2, 87. haroset takole: Est id, quod constat aceto et aqua ad immergendum in eo čarnem. Pesach io, 2 pa piše: Charoseth, pulmentum, quod conficitur ex ficubus, avellanis, pistaciis, amygdalis aliisque fructibus, quibus adiciunt porna, quae omnia in mortario contundunt et miscent cum aceto, cui adiciunt condimenta, ut aromata, cinnamomum, in forma fasciae filatae oblongae, in memoriam paleae. — 8 Pesachim 10, 1. 9 Talmud Ier. Pesachim fol. 37 b: Quidam pro numero quattuor verborum adhibitorum in historia redemptionis Israelis ex Aegypto ('nNBlil, TlS^n, ’nVi«, Tinp 1 !") [to so sinonimni izrazi za rešitev II. Mojz. 6, 6 s], quidam pro numero reci- tationis vocis Dl 2 in Gen. n, 11. 13; quidam pro numero poculorum vindictae, qui- busDeus potaturus est gentes (Ier. 25, 15; 51, 7; p s . n, 4; 75, 8) et pro numero quattuor poculorum, quibus potaturus est Deus Israelem (Ps. 23, 5; 16, 5; 116, 13). 10 Talmud Bab. fol. 50 b. — 11 Langen, 193. 23 PZ& ni imel dolžnosti še petega piti. Če so ga pili, so morali med tem psalme prepevati (veliki halel). Da bi bil peti kozarec ob Kristusovem času v navadi, se ne da dokazati. O njem ne poroča ne talmud, ne današnji velikonočni obrednik k Obrede med večerjo velikonočnega jagnjeta nam popisuje veliko¬ nočni obrednik (Haggada). Te določbe segajo po bistvenih delih v čase Kristusove 1 2 . Po postavi je morala vsaka družina jesti velikonočno jagnje. Če je pa imela premalo udov, ki bi mogli jagnje zavžiti, bi naj drugo obitelj povabili 3 . Pozneje je prišlo v navado, da jih ni smelo biti manj kakor deset in ne več kakor dvajset 4 . Le Judje in taki ptujci, ki so po obrezi postali njih vere, so smeli jesti velikonočno jagnje. O ženah postava ničesar ne ukazuje, Jožef Flavij pa tako go¬ vori 5 , da se lahko sklepa o njih navzočnosti pri večerji. Misehna pa naravnost pove, da so se žene tudi vdeleževale velikonočnega jagnjeta 6 . Tudi siromaki so smeli tačas biti pri večerji v spomin prostosti, ki so jo dosegli po izhodu iz Egipta. Razven iz Haggade in Mischne spo¬ znamo judovske velikonočne obrede tudi iz jeruzalemske in babilonske Gemare, ki sta nastali v 4., oziroma v 5. stoletju. Obrede pri večerji velikonočnega jagnjeta delimo lahko v štiri dele. Prvi del. Najprej so si vsi umili roke, potem so si nalili prvi kozarec vina in mu primešali vode. Plišni gospodar ga je blagoslovil rekoč: »Hvaljen bodi, Gospod, naš Bog, kralj sveta, ki si ustvaril sad vinske trte«. Potem je Boga hvalil za praznike sploh, posebno pa, da je Ju¬ dom dal ta praznik velikonočnega jagnjeta. Ta molitev se imenuje Kiduš, in so jo molili tudi pred drugimi prazniki. Če je prišel 14. nizan na soboto, so to v obredu posebno povdarjali in pred molitvijo še brali: I. Mojz. 2, 1—3 7 . Drugi blagoslov izreka hvaležnost, da jim je Bog dal ta čas dočakati in ta praznik doživeti. Gospodar je vzel potem kozarec, je sam pil in je dal vsem nav¬ zočim prvi kozarec. Ni še pa rešeno vprašanje, ali je že ob Kristu¬ sovem času dal gospodar svoj kozarec vsem, ali je ponudil vsakemu 1 Bickell, S. 52: Die alteste mir bekannte Autoritat, welche etwas von dieser Gewohnheit weifi, ist der beriihmte Saadia, den der Tur Orach Chajjim gelegentlich einer Kontroverse tlber den funften Becher citiert. — 2 Haneberg, 630; Bickell 38. 3 II. Mojz. 12, 3. 4. 21. — 4 Jož. Flavij, B. J. VI. 9, 3. 5 Bel. Jud. VI. 9, 3. — 6 Pesachim, 8, I. 7 Ker Misehna (Pesachim 10, 2) omenja kontroverzo med šolama Hillel in šamai v obliki kiduš-molitve, spoznamo lahko, da je zelo stara, tajijo. A katoliški učenjaki zagovarjajo zgodovinsko in notranjo zvezo obojnega dejstva. Jezus je postavil presveto poslednjo večerjo, ko so še bili pri mizi 1 . Sv. Pavel in sv. Lukež pravita, da je Jezus vzel kelih po ve¬ čerji 2 . Večerjali so pa velikonočno jagnje. Večerja pa lahko obsega tudi vse jedi in pijače, ki so bile pri judovski šegi takrat v navadi. Gotovo je tedaj, da je Jezus postavil Najsvetejši zakrament še le po zauživanju velikonočnega jagnjeta, ki je bilo poglavitna jed in pred- podoba. Potem še le, ko je bila predpodoba zavžita in starozakonska daritev končana, je Kristus daroval svoje telo in svojo kri in je tudi oboje dal v hrano. To je bila najsvetejša večerja. Pri njej se je tudi pokazal Kristus kot duhovnik po redu Melhizedekovem. Moral je pa presveto večerjo obhajati še le po jedi velikonočnega starozakonskega jagnjeta, da se je zvezala predpodoba z resnico, in ker je bil ta zakrament postavljen v znak Kristusove smrti in v spomin njegove ljubezni. Zato se je moral postaviti takrat, ko je bila smrt blizu in ko se je moral ločiti od svojih. Spomin je moral takrat za¬ pustiti, ker je imel že oditi po navadi prijateljev, ki se ločijo, da bi s tem tudi v odsotnosti spoznali njegovo ljubezen in hrepeneli po njem 3 . Izraz po večerji nam torej pove, daje bilo jagnje že zavžito in s tem poglavitni, tretji del večerje končan, in sta bila torej prva dva kozarca že izpita. Zato je gotovo izključeno, da bi bil Jezus prvi ali drugi kozarec obrednega vina posvetil in spremenil v svojo kri, kakor nekateri trdijo l . Da pa je Jezus enega izmed obrednih ko¬ zarcev blagoslovil in spremenil, je skoraj gotovo. V tem se najlepše kaže notranja zveza predpodobe in njenega vresničenja in prehod od starozakonske do krščanske večerje. Kateri izmed postavno določenih kozarcev je pa bil evharističen ali od Jezusa spremenjen? O tem so 1 Mat. 26, 26: 'EalkdvTUiv 8ž oDtiSv Xa(3d)V 6 'Ivjcouc aprov — Coenantibus autem eis accepit Iesus panera. ’EaihdVTU)V = med jedjo = ko so bili pri mizi: non actus coenandi, sed tempus indicatur, quo sumpto iam cibo suavibus se collo- quiis reficiunt convivae (Ians.). Particip se torej ne sme vzeti v zmislu: cum ipsi edissent. 2 Luk. 22, 20; I. Kor. 11, 25: |i£T<% TO §£L 7 tVYjaat = postquam coena- vit. Christus ss. Eucharistiam instituit, cum coena paschali rite peracta adhuc ac- cumberet mensae cum apostolis (Knabenbauer). 3 Ians. apud Knabenbauer, Comment. in Math. 26, 26 pag. 425: Debuit autem post coenam paschalem institui, tum quia suo typo veritas coniungenda erat, tum quia hoc sacramentum in mortis Christi symbolum et memoriale dilectionis eius in- stituendum erat; unde tune institui debebat, quando proxime mors imminebat et a suis auferendus erat. Memoriale erat tum relinquendum, cum iamiam abiturus esset, pro more amicorum discedentium, quo et absentis dilectionem agnosceremus et in eius desiderium excitaremur. — 4 Spitta, Urchristentum. I. S. 248. 67tep TTjg tou ocoopou (Recepta). Zadnje besede kažejo na smrt na križu in so pozneje pridjane, kar je razvidno iz TA . . ., minuskel, 3 rokop. Itale. Cod. Brix. ima: Panis enim hic, quem ego dabo, caro mea est, quam ego dabo pro huius mundi vita. — aapij stoji v tem stavku kakor Jan. 1, 14 za celo člo¬ veško naravo Kristusovo po duši in telesu. Caro, quae pro mundi vita in mortem danda est, haec ipsa est panis, quem ego dabo (De la Haye); dabo veram čarnem meam in cruce, quasi frumentum in molendino, molendam et pinsendam, ut ex ea fiat panis Eucliaristiae. 1 a 5 xou po crdpza imajo B T . . ., Tischendorf pa je izpusti vsled X CD; pa tudi brez tega zaimka je samostalnik po členu dovolj določen. 2 Tournely: Verba continent necessitatem praecepti obstringentis tantum eos, qui tališ praecepti sunt capaces, nempe solos adultos, quos Christus alloquitur. — £^8X8, vulgata pa ima liabebitis po večini rokop., praes. je tudi zmislu primeren. 3 Zato imenuje sv. Ignacij (Ephes. 20, 2) evharistijo y>appazov dltavaaia;, dvx( 5 oxoc xou [rij dttolfavsiv. 4 X D . . . imajo dTifjfrthc; = vere (Vulg.); B C ... pa imajo dUrjtHjc; = verus. 5 Propria cibi et potus natura est vitam manducantibus et bibentibus dare; itaque quidquid manducatum et bibitum vere vitam tribuit, id vere cibus et potus est (Maldonat). 6 'J[xwv X0 [idvva (Rec., Vulg. vestri manna) je Tischendorf izpustil po X B C. ( 9 54 - ne le za kratek čas kakor mana, ampak za večno. S tem je končal Jezus svoj pouk in svojo obljubo. V. 59. Evangelist pripomni, da je Jezus ta govor imel v shodnici kafarnaumski h 3. Jezusov govor v kafarnaumski shodnici, kakor ga beremo v evangeliju sv. Janeza (26.—59. v.), je bil predmet najrazličnejših razlag. Velika večina protestantskih razlagalcev ne sprejme Jezusovega govora v dobesednem pomenu, ampak trdi, da se ima tolmačiti v pre¬ nesenem pomenu (sensu figurativo) o duhovnem zavživanju po veri. Jesti meso in piti kri Kristusovo se torej po tej metaforični razlagi pravi: »verovati v Kristusov nauk in ga sprejeti kot dušno hrano«; ali »posnemati Kristusovo umrljivo življenje«; ali »se ne spod- tikati nad krvavo smrtjo Kristusovo, ampak njen sad na-se obračati in sprejeti in se tako vnemati k ljubezni do Kristusa in k posnemanju« 1 2 . Le nekateri najnovejši protestantski učenjaki priznavajo, da od v. 51 b. Jezus obljubi najsvetejši zakrament. Tem prištevamo sledeče: Olshausen, Koestlin, Delitsch, Kahnis, Stier, Keil, Scheibel, Tholuck, Taylor i. dr. Pa tudi katoliški učenjaki se v razlagi celotnega govora povsem ne strinjajo. Cerkveni očetje precej soglasno učijo, da je Kristus s tem govorom obljubil najsvetejši zakrament. Za časa tridentinskega zbora so bili mnogi tako prepričani o resničnosti te razlage, da so že¬ leli avtentično odločbo. A ustavljal se je škof Granaški. Skliceval se je na nekatere katoliške razlagalce 3 4 , ki so govor Zveličarjev metafo¬ rično tolmačili ter trdili, da Jezus tam ne govori o zakramentalnem in resničnem uživanju mesa in krvi, ampak o duhovnem uživanju po veri. S tem so namreč hoteli zavrniti dokaze Wiklefa, Luterja, Kalvina in drugih, kateri so iz besed (Jan. 6, 53): »Če ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi«, skle¬ pali, da moramo pri obhajilu prejemati Jezusa pod obema podobama. Tridentinski zbor radi tega ni hotel avtentično določiti zmisla Zveličarjevega govora, ampak je dodjal samo besede: »Utcumque iuxta varias sanctorum Patrum et doctorum interpretationes intelligatur« — kakor se po raznih razlagah svetih očetov in učenjakov umeva. To pa ne ovira, da bi pravega zmisla Jezusovega govora ne mogli znan¬ stveno določiti *. 1 D in nekateri lat. rokopisi dostavijo po docens ali koncem vrste »sabbato«. Jezus je torej v soboto govoril v shodnici. 2 Lahouse, H. P. De s. Eucliarist. myster. pag. g. 3 Concil. Trident. Sess. XXI. c. i. Cf. Pallavic., Hist. cone. Trid. 1. 27, c. n. 4 C. Franzelin, De Euch. t. III.: Hoc tamen non impedit, quominus sensus droprius verborum in illo sermone Christi theologice demonstrari possit, et ipsum Tqj ypacpjj TtapaSoug to xar aijTov suorpfžAcov, to Aeitov tJj adToO Ttapooata toutoi?, dcp' wv žaTeAAsTO, Sta xrjQ ypacp7j? am- TtibjpOU. 2 Barnaba, Klement Rim., Ignacij, Polikarp. — 3 Atenagora, Teofil Antiohenski. 4 Cf. Mat. -26, 17 s. in 26, 26 s. — 5 Djan. 12, 12. 15; 15, 37. 60 Ke> Ciprskega. V Jeruzalemu je imela Markova mati hišo, v kateri so se shajali prvi kristjani. Tje je prišel tudi apostol Peter, ko ga je po noči rešil angel iz ječe ’. Peter imenuje v duhovnem pomenu Marka svojega sina ' 1 2 , ker ga je on krstil in ga tako prerodil za Kristusa. Leta 43. je našel Marko v Jeruzalemu apostola Pavla in svojega sorodnika Barnaba in je šel potem ž njim v Antijohijo 3 . Nekaj časa je spremljal Marko sv. Pavla na prvem misijonskem potovanju. V me¬ stu Perge pa ga zapusti in se vrne v Jeruzalem 4 * . Potem je šel z Bar¬ nabom v Ciper. Pozneje najdemo Marka v Rimu, kamor je prišel z apostolom Petrom. Ko je bil apostol Pavel v ječi (1. 62 - 64) v Rimu, ga obišče tudi Marko 6 . Kratko pred smrtjo ga sv. Pavel zopet pokliče v Rim 8 . Marko je bil posebno v ozki zvezi s Petrom. Bil je njegov uče¬ nec (Irenej), mnogoleten spremljevalec (Klem. Aleks.), in tolmač 7 (Pa- pija, Irenej, Tertulijan). On je slišal pridige Petrove v Rimu, ker je bil mnogo časa tamkaj s sv. Petrom. Tudi je bil nekaj časa škof v Aleksandriji, kjer je umrl kot mučenik. Kot zvest učenec sv. Petra si je zapomnil njegove govore in jih je zapisal. Tako je nastal evangelij sv. Marka. O tej stvari poroča Papija, kakor je slišal od apostola Janeza: »Marko, tolmač Petrov, je vse, kar je omenil (sv. Peter), Kristusove besede in dejanja, natančno zapisal, dasi ne po vrsti. Sam namreč Gospoda ni slišal in tudi ne za njim hodil, ampak kakor sem omenil, Petra (je slišal), ki je po po¬ trebi (poslušalcev) učil, nikakor pa, da celo vrsto Gospodovih go¬ vorov dopolni. Zato se nikakor ni pregrešil Marko, ki je marsikaj tako spisal, kakor je bil (Peter) pripovedoval; kajti samo na to je strogo pazil, da ni nič od tega, kar je slišal, izpustil ali v tem popačil« 8 . Eusebij poroča tudi, da se je Peter veselil gorečnosti čitateljev tega evangelija. On ga je tudi potrdil, da so ga smeli po cerkvah splošno rabiti 9 . Sv. Marko je torej evangelij spisal za rimske kristjane. Po vsebini pa je sv. apostol Peter početnik tega evangelija, ker je sv. 1 Djan. 12, 12. — 2 I. Petr. 5, 13. — 3 Djan. 12, 25. — 4 Djan. 15, 15. 5 Kol. 4, 10; Fil. 24. — 6 2. Tim. 4, n. — 7 'Epjjnfjveurijs Ilerpou. 8 Papias pri Euseb. H. E. 3, 39: Marcus interpres Petri, quorumcumque me- minit (memorarit, oa a š|XV7][i.6v£ua£v), accurate perscripsit, non tamen ordine (o 5 ta^£l), Christi dieta ct faeta; neque enim ipse Dominum audiverat neque secutus fuerat, sed postea, ut c!ixi, Petrum, qui pro necessitate (audientium) doctrinam tra- didit, minime vero, ut sermonum Domini seriem completam contexeret. Quare nullo modo peccavit Marcus, qui nonnulla (švia) ita seripsit, prout (Petrus) narraverat (recordatus est, ug a 7 t£[XVYj[i 6 v£i)a£v) ; ad id unum enim attente invigilavit, ne quid eorum, quae audierat, praetermitteret neve in iis falleret. 9 Clem. Alex. apud Euseb. H. E. 2, 15; 6, 14, 6; Hieron., De vir. illustr. 8. SSi 61 K® Marko le to zapisal, kar je od sv. Petra slišal. Sv. Peter se je po¬ sebno trudil v svojih govorih Rimljane prepričati s čudežnimi zgodo¬ vinskimi dogodki, katere je sam z drugimi apostoli doživel, da je Jezus res Sin božji. To je tudi namen drugega evangelija po sv. Marku, ki ga je spisal med leti 42—50, vendar pozneje, kakor sv. Matej. Pr¬ voten jezik Markovega evangelija je grščina. Če torej sv. Marko poroča o Gospodovi zadnji večerji g se na¬ slanja resničnost njegovega poročila pred vsem na sv. Petra. To je gotovo, da se je sv. Marko natančno (dbtptfkoc;) ravnal po izjavah sv. Petra. Ta pa je dobro iz lastne skušnje poznal vse dogodke zadnje večerje. Saj je sv. Petru naročil Kristus sam, naj gre pripravljat to večerjo 2 . Bil je tudi z drugimi ednajsterimi apostoli pri večerji 3 . Kri¬ stus umiva sv. Petru noge pri zadnji večerji 4 . Ko Kristus reče, da ga bo eden izmed apostolov izdal, vpraša Peter Janeza: Kdo je, o kate¬ rem govori 6 * ? In še druge okoliščine 6 kažejo, da se je apostol udele¬ ževal najvažnejših dogodkov pri Gospodovi zadnji večerji. Če torej sv. Marko to poroča, kar je slišal od Petra apostola, ki je vse videl in slišal pri zadnji večerji, mu moramo verovati. Sv. Marko poroča torej tako in z istimi besedami, kakor je slišal govoriti sv. Petra. Tako poročilo je za nas gotovo zelo važno. Tretjič zvemo dogodke Gospodove zadnje večerje od sv. evan¬ gelista Luke. Imel je paganske starišet. Po smrti sv. Stefana je bil najbrž v Antijohiji krščen. Ker je z Judi večkrat občeval, so mu bile njihove navade dobro znane. Pozneje se je v Antijohiji pridružil sv. apostolu Pavlu in mu je zvesto pomagal razširjati Kristusovo vero 8 . Po svojem poklicu je bil zdravnik 9 . Luka je spremil sv. Pavla na dru¬ gem misijonskem potovanju od Troje do Filip v Macedoniji 10 . Kakih sedem let pozneje ga sv. Pavel na tretjem misijonskem potovanju zo¬ pet vzame seboj, ko gre iz Filip v Jeruzalem 1 '. Od tedaj ostane Luka stalno pri sv. Pavlu. Spremlja ga v ječo v Cezareji 12 in v Rim, kjer je pri njem v prvem in drugem jetništvu 13 . Po mnenju sv. Epifanija (f 402) je bil Luka eden izmed dvain¬ sedemdeset učencev Jezusovih, sv. Gregor pa meni, da je bil eden od dveh učencev, ki sta Jezusa spremljala v Emavs. Vendar pa je ver¬ jetnejše, da Luka ni videl Kristusa. Oznanjeval pa je sv. evangelij po Dalmaciji, Macedoniji, Galiji (Epifanij) in v Egiptu (Nicefor). Umrl * Mark. 24, 22—25. — 3 Luk. 22, 8. — 3 Luk. 22, 14. — 4 Jan. 13, 6. 3 Jan. 13, 24. — 6 Mark. 14, 29; Luk. 22, 31; Jan. 13, 36. 7 Kol. 4, n s.; Dejan. I, 19 s. — 8 Kol. 4, 14; Fil. 24. 9 Kol, 4, 14: 6 icccpos 6 a-fanrjtos. — 10 Dejan. 16, 8. 10. — 11 Dejan. 20, 5 s. Dejan. 24, 23 s. — 13 Dejan. 27, I s; Fil. 24; II. Tim. 4, 11; Kol. 4, 14. gss 62 je v Ahaji, od koder so prenesli njegove ostanke (357. 1.) v Carigrad. Od četrtega stoletja ga vzhodna kakor zapadna cerkev čestita kot mu¬ čenika. Da je spisal tretji evangelij, pričajo najstarejši cerkveni pisatelji. V Fragm. Mur. beremo 1 : »Tretjo evangeljsko knjigo po Luki je spisal on zdravnik Luka po Kristusovem vnebohodu v svojem imenu po spo¬ ročilu, ko ga je Pavel vzel za spremljevalca. Gospoda vendar sam ni videl v mesu; in tako nam tisti začne poročati od Janezovega rojstva, kolikor je mogel poizvedeti.« Celi značaj tega evangelija priča, da je bil Luka izobražen Grk. Zato ima tudi med vsemi evangelisti najlepšo grško pisavo 2 . Vsebina in izrazi pa kažejo, da se je kot učenec ravnal po naukih sv. Pavla. Zato najdemo veliko sličnost med pisavo sv. Luka in sv. Pavla. Celi stavki in izreki se vjemajo. Evangelij je namenjen pred vsem krist¬ janom, katere je sv. Pavel iz paganstva spreobrnil h krščanstvu v Mali Aziji, Macedoniji in Ahaji. Njim hoče po natančni zgodovinski pre¬ iskavi poročati vse, kar je Jezus delal in učil do svojega vnebohoda in posebno dokazati, da je po Jezusu odrešen ves človeški rod, pagani in Judje. Vsem je Jezus od Boga poslani Odrešenik. Kdor vanj ve¬ ruje, le-ta bo deležen odrešenja 3 . Ker sv. Luka vsega, kar je v svojem evangeliju (okoli 1. 63 po Kr. r.) zapisal, ni sam doživel, nastane važno vprašanje: odkod je za¬ jemal svoja poročila? V začetku svojega evangelija sam označi, katere vire je rabil. On pove, da je evangeljske dogodke od začetka pridno poizvedoval 4 5 , da je dobil podatke od tistih, ki so bili priče Jezusovega življenja in delovanja (Pavel, Jakob, škof jeruzalemski in drugi apo¬ stoli) 6 . Konečno omenja pa tudi take, ki so že pred njim spisali evan¬ geljske zgodbe 6 . 1 Fragmentum Muratorium je latinski rokopis iz sredine II. stoletja po Kr. Našel je ta rokopis knjižničar L. A. Muratorius (f 1750) v Milanu in ga je izdal 1. 1740. V tem beremo: Tertium evangelii librum secundum Lučam, Lucas iste me- dicus post ascensum Christi, cum eum Paulus adsumsisset, nomine suo ex opinione conscripsit. Dominum tamen nec ipse vidit in čarne, et idem, prout assequi potuit, ita et a nativitate Iohannis incipit dicere. 2 Hieron. ad Dam.: Lucas inter omnes evangelistas graeci sermonis eruditis- simus fuit quippe ut medicus. 3 Cf. Rom. 1, 16: Evangelium virtus Dei est in salutem omili credenti. 4 Luk. 1, 3: . . . assecuto omnia a principio diligenter. 5 Luk. 1, 2: Sicut tradiderunt nobis, qui ab initio ipsi viderunt et ministri fue- runt sermonis. Luka je lahko zvedel vse potrebno od sv. Pavla, v Cezareji od Fi¬ lipa, v Antijohiji od sv. Petra. Po I. Kor. 15, 16. je takrat tudi živelo še več učen¬ cev Jezusovih. 6 Med njimi sv. Marko in Matej in drugi, ker pravi (1, r): Multi conati sunt ordinare narrationem, quae in nobis completae sunt rerum. (iirsl 63 Iz teh virov je zajemal torej Luka tudi poročilo o Jezusovi zadnji večerji. Glavni vir pa mu je bilo oznanjevanje sv. Pavla 1 . To se vidi posebno iz sličnosti s poročilom sv. Pavla 2 . Da bi bil Luka rabil Pav¬ love liste, se ne da dokazati. Nekateri 3 * ravno nasprotno trdijo. Viri pa, katere je rabil Luka z veliko natančnostjo, posebno, če upoštevamo spise prvih dveh evangelistov* in pričevanje onih, ki so živeli s Kri¬ stusom, vsi ti viri so nam porok, da je poročilo sv. Luka o zadnji ve¬ čerji Jezusovi 5 popolnoma verjetno. O sv. Pavlu pa, ki mu je bil glavni vir, moramo še posebej go¬ voriti, ker tudi on v listu do Korinčanov (I. Kor. 11, 23 s.) piše o Go¬ spodovi zadnji večerji. Savel, po spreobrnjenju prpkonzula Sergija Pavla, Pavel imeno¬ van, je bil sin nekega farizeja iz rodu Benjaminovega 6 . Rojen je bil v Tarzu po bogastvu in znanostih slovečem mestu Male Azije (1. 3. po K. r.) Rodbina je imela pravico rimskega državljanstva 7 . Ko so sv. Štefana kamnjali, je Savel stražil njegovo obleko 8 . Vzgoja v očetovi hiši je bila strogo farizejska 9 . Že takrat se je učil grščine in njenega slovstva. Priučil se je tudi rokodelstva 10 , da bi se lažje preživih Stariši so želeli, naj bi njih sin postal judovski rabi (učenik postave). Zato so ga že v dvanajstem letu poslali v Je¬ ruzalem n , kjer je stanoval pri omoženi sestri 12 . Imel je slovečega uče¬ nika Gamaliela, ki je daleč slovel po znanju judovskih postav. Ta ga je tudi učil prebirati spise grških modrijanov. Predno je Jezus javno začel učiti, se je Pavel vrnil v rojstno mesto Tarz. Kmalu po Jezusovi smrti pa zopet pride v Jeruzalem. Kot pristaš zagrizene farizejske stranke je hudo sovražil vse kristjane. Kjerkoli so judovske oblasti preganjale kristjane, je rad tudi Savel sodeloval 13 . Ker so mnogi zbežali v Damask, dobi od velikega duhovnika dovo¬ ljenje, da sme tamošnje kristjane vjeti in v Jeruzalem spraviti 1 *. Med potom v Damask, ga obsveti nebeška luč. Od strahu pade na tla in sliši glas: Savel, Savel, zakaj me preganjaš. »Kdo si, Gospod«? vpraša Pavel. In zdaj sliši glas: »Jaz sem Jezus, katerega ti preganjaš«. S tre¬ sočim glasom vpraša Pavel: »Gospod, kaj hočeš, da naj storim«? Go- 1 Cf. Spitta, Urchristentum. I. S. 229. — 2 Cf. I. Kor. n, 23 s. 3 Zahn, Einleitung II. S. 408 ff. meni, vzajemnost obojnega poročila se da tako razlagati, da je bil Luka takrat v antijohijski cerkvi, ko je Pavel tamkaj učil. 4 O. Wernle, Die synoptische Frage. Freiburg 1899. S. 3-80. 5 Luk. 22, 19—20. — 6 Fil. 3, 5; Rim. 11, 1. 7 Dejan. 16, 37 s; 22, 25 s. — 8 Dejan. 7, 57. 9 Dejan. 23, 6. — 10 Dejan. 18, 3: crzrjvoTtotds = tkalec ali krojač, usnjar, ro¬ kodelec šotorjev. — 11 Dejan. 22, 3. — 12 Dejan. 23, 16. 13 Dejan. 7, 57; 8, 3; 22, 4; 26, 9—n; Gal. 1, 13. — 14 Dejan. 8, 1; 9, 2. SSi 64 ^ spod mu reče: »Vstani, in pojdi v mesto, tam se ti bo povedalo, kaj moraš storiti« 1 . Zdaj je oslepel, spremljevalci so ga spravili v Da¬ mask. Ko se tri dni posti, in mu Ananija roke poklada, zopet spre¬ gleda. Od Ananije krščen začne takoj oznanjevati po shodnicah Jezu¬ sov evangelij. Vsi nad tem strmijo. To je bilo okoli 1. 34. po Kr. r. Od tega apostola, ki je bil poprej največji nasprotnik krščanstva in je postal njegov zmagoslaven razširjatelj, imamo zadnje sveto pi¬ semsko poročilo o zadnji večerji. Ker sam ni bil s Kristusom pri usta¬ novitvi najsvetejšega zakramenta, je moral zajemati iz drugih virov. Pavel izvaja svojo poročilo naravnost od Kristusa. Pravi namreč: »Kajti jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil« (I. Kor. 11, 23) 2 . Kako je te besede umevati? Dvojno je mogoče. Kristus je sv. Pavla naravnost poučil o zadnji večerji po razodetju ali viziji ali na kak drug način 3 * 5 . Ali pa je sv. Pavel prejel poročilo posredno po apostolih, ki so bili navzoči pri zadnji večerji L Zagovorniki posrednjega poročila se sklicujejo na pomen pred¬ loga d no, ki pomenja posreden izvor, tcapa pa neposreden. A ta trdi¬ tev je ovržena 6 7 . Kajti v novozakonskih spisih se rabi predlog dno ravno tako za neposreden, kakor za posreden izvir 6 . Tudi na napa. v glagolu nap«Xa|i|3av£iv se je ozirati, in to kaže na neposreden sprejem. In če bi bil sv. Pavel hotel Korinčanom poročati, kar je od drugih prič slišal, bi ne mogel tako povdarjati žy m — jaz sem prejel. V tem zmislu bi se ne mogel staviti v nasprotje s Korinčani ali dru¬ gimi, ki so tudi od drugih zvedeli o zadnji večerjiL Korinčani dotičnih besed niso mogli drugače umeti, kakor da je Pavel prejel naravnost od Kristusa, kar poroča. Nekateri menijo, da je Pavel naslednje poročilo od besede do besede prejel od Kri¬ stusa 8 . To pa ni verjetno, ker rabi sv. Matej, ki je besede slišal, drugo besedilo. Drugi 9 menijo, daje Pavel bil poučen po Gospodu le o pomenu in vzvišenosti Gospodove zadnje večerje. Pa to bi 1 Dejan. 9, 3—8; 22, 6—16; 26, 12—18. 2 I. Kor. n, 23: y® i° ttap£Xaflov dno xo 0 -zupiGU. 3 Thom. Aqu., Lyran., Estius, Cornelius a Lap., Bisping, Rambaud, Cornely; — Bengel, Godet, Ossiander, Lichtenstein, Watterich . . . 1 Ad. Maier, Hehn (kat.) — Beza, Schnederman, Goebel, Neander, Henrici, Haupt, Schaefer . . . 5 Brose, Stud. u. Krit. 1898. S. 352: Winer (Grammatik des neutest. Sprach- idioms, Leipzig 1867.) hat sich aber in der Behandlung der Praeposition dno nichl von Ubertreibungen ferngehalten. 6 Cf, Mat. 17, 25; Mark. 8, n; Mat. 12, 38; Jan. 13, 3; I. Kor. 4, 5; Gal. 3, 2. 7 Henrici in Meyer’s kritisch-exeg. Komment. N. T. I. Cor. Gottingen 1888. 8 Grimm, Leben Jesu. VI. Mainz 1894. S. no. 9 Schaefer, Herrenmalil. S. 205; Haupt, Abendmahlsworte. S. 12. 65 ^" 2 ) bilo premalo. Nauk o najsvetejši skrivnosti zadnje večerje in njegova utemeljitev sta bila ravno tako predmet Pavlovega evangelija, ki se ima povsod oznanjevati, kakor njegova smrt in njegovo vstajenje. Svo¬ jega evangelija pa Pavel ni dobil od kakega človeka, ampak po razo¬ detju Jezusa Kristusa 1 . Zato mu je bilo tudi razodeto, da je Gospod vzel kruh, da je zahvalil in kruh proglasil za svoje telo, vino v kelihu za svojo kri z ozirom na novo zavezo, in da je učencem zapovedal, naj to ponavljajo. Dejstva torej, na katera se naslanja nauk in pomen evharistije, je Pavel zvedel od poveličanega Kristusa. Kdaj ravno je sv. Pavel prejel božje razodetje o zadnji večerji, se ne da natanko določiti; morda na potu v Damask, ko je milost božja razsvetila temoto njegovega spoznanja, ali v arabski puščavi ali ob drugi priložnosti. Sv. pismo omenja v njegovem življenju mnogo božjih razodetij in vizij, v katerih je gledal morda tudi vse okoliščine zadnje večerje 2 3 . Daši zaradi tega ni rabil od drugih prič kakega pojasnila z ozi¬ rom na najpotrebnejše verske skrivnosti, med katere spada gotovo Je¬ zusova zadnja večerja, vendar ni misliti, da bi o tej reči ne bil nikdar govoril z drugimi apostoli in učenci Jezusovimi s . Saj je bil mnogokrat v Jeruzalemu, bil je tudi na zborovanju vseh apostolov 4 5 . Posebno je obiskal sv. Petra in Jakoba. Razen tega je bila takrat v Palestini že na¬ vada udomačena, da so ponavljali slovesnost zadnje Jezusove večerje 6 . Iz liturgije je lahko torej zvedel sv. Pavel mnogo okoliščin in dejstev. Občeval je pa tudi s takimi, ki so bili poprej v neposredni dotiki s pr¬ votnimi apostoli, kakor n. pr. z Barnabom 6 . Vsi štirje poročevalci so torej popolnoma zanesljivi. Sv. Matej je bil osebno navzoč pri Gospodovi zadnji večerji, sv. Pavel je vse 1 Gal. i, 12: St ducotodujecoc; 'Irjooo XptcsTOD. 2 Dejan. 9, 12; 22, 17 s; 23, n; 26, 15; Gal. 1, 12; 2, 2; I. Kor. 15, 3. II. Kor. 12, 1. Ef. 3, 3. 3 NOsgen, Offenbarungsgesch. I. S. 22: Die Gewissheit von der Selbstandig- keit seines Evangeliums (Gal. I, IJ. 12.) konnte ihn nicht davon abhalten, bei den eigentlichsten Augenzeugen des Lebens Jesu nacli dem nicht pharisaisch entstellten Bilde eben des zu forschen, dessen Leben aus dem Tode und Sitzen zur Rechten seines Vaters samt seiriem Willen, die Siinder selig zu machen, ihm unmittelbar gewifi geworden war (I. Tim. 1, 5; Gal. I, 15. 16.). 4 Kavovec; ixod.Y]Citacmz.ol rtov aytwv dnoaiolm poročajo, da se je na tem zborovanju govorilo o Gospodovi zadnji večerji. A podlaga teh kanonov je po Har- nacku še le koncem 2. stoletja nastala. Zato niso zanesljivi. Cf. Funk »Kirchen- gesch. Abhandl. u. Unters. II. S. 249. — 6 Dejan. 2, 42. 5 Hehn, S. 35: Das Bindeglied, das Paulus mit der Urkirche auch ausserlich verkniipfte, ist sein Begleiter Barnabas. Cf. Spitta, Urchristentum I. S. 229. Somrek, Gospodova zadnja večerja. 5 66 Pie) zvedel od Jezusa samega, Marko in Luka pa sta bila vestna in verna učenca sv. Petra in Pavla in sta zapisala, kar sta iz njune pridige vedela. C. Svetopisemska poročila o Gospodovi zadnji večerji. Posebnost teh poročil je, da pisatelji isti dogodek poročajo z raz¬ ličnimi besedami. Različnost bi znala na prvi pogled vzbuditi razne dvome. Ti pa izginejo, ako se premislijo in uvažujejo razmere in na¬ meni pisateljev. Poročilo sv. Mateja v 26. poglavju. V. 17. Prvi dan opresnikov pa so prišli učenci k Jezusu rekoč: Kje hočeš, da ti pripravimo jesti velikonočno jagnje? 18. On pa je rekel: Pojdite v mesto k onemu in recite mu: Uče¬ nik pravi: Moj čas je blizu, pri tebi jem velikonočno jagnje s svojimi učenci. 19. In učenci so storili, kakor jim je bil Jezus ukazal in so pri¬ pravili veliknočno jagnje. 20. Ko se je pa zvečerilo, je šel k mizi z dvanajsterimi učenci. 21. In ko so jedli, je rekel: Resnično povem vam,' da me bo eden izmed vas izdal. 22. In zelo žalostni so mu začeli sleherni praviti: Sem-li jaz, Go¬ spod? 23. On pa je odgovoril in rekel: Kateri pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal. 24. Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; a gorje ti¬ stemu človeku, po katerem se Sin človekov izda! Bolje bi mu bilo, če bi ne bil rojen tisti človek. 25. Juda pa njegov izdajalec je odgovoril: Sem-li jaz, učenik? Reče mu: Ti si rekel. 26. Ko so pa večerjali, je vzel Jezus kruh in ga je posvetil in razlomil ter dal učencem in je rekel: Vzemite, jejte! to je moje telo. 27. In je vzel kelih in zahvalil in jim dal rekoč: Pijte iz njega vsi! 28. Zakaj to je moja kri nove zaveze, prelita za mnoge v odpu¬ ščanje grehov. 29. A povem vam: Posihmal ne bom pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko ga pijem z vami novega v kraljestvu svojega Očeta. 30. In ko so izpeli zahvalnico, šo šli na Oljsko goro. Besedilo sv. Mateja se najde v grških rokopisih najstarejših ča¬ sov v isti obliki, le v nebistvenih besedah kažejo nekateri poznejši <£St 67 JKe) rokopisi razliko. Tako n. pr. imajo v v. 18 6 Se = on pa, drugi: Jezus pa; v. 22 nekateri izpustijo ccjtm pri Xlyeiv; v. 26 določni člen pred apr ov ni v N B C D; ravno tako izpusti Tischendorf določni člen pred TOTTjpiov v. 27, ker ga ni v N B, dasi je v A C D. Določnega člena pred Siatbjrr)? v. 28 ni v N B D, Bolj važna je besedica tv?)g = novega v. 28. Te ni v rokopisih N B L Z 33. 102. Cyr., kjer stoji samo r?j$ SiaD-rjz.rjc = zaveze; nasprotno pa stoji v A C D B H, v Itali, Vulgati, v sirski, koptični, etiopski prestavi, v spisih cerkvenih očetov (Ireneju, Origenu, Ciprianu, Krizostomu) tv)? x«ivy)s SiaD-rpajg = nove zaveze. Tischendorf in Westcott-Hort izpustita zaivvjg, ker smatrata prvo vrsto rokopisov za starejšo. Obojna pisava ima vendar isti celotni zmisel. Poročilo sv. Marka v 14. poglavju. V. 12. In prvi dan opresnikov, ko so klali velikonočno jagnje, mu rečejo njegovi učenci: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? 13. In pošlje dva svojih učencev in jima reče: Pojdita v mesto, in srečal vaju bo človek, ki nese vrč vode; idita za njim, 14. In kjer gre noter, recita hišnemu gospodarju, da učenik pravi: Kje je moja gostilna, kjer naj jem velikonočno jagnje s svojimi učenci? 15. In on vama bo pokazal veliko obednico, pogrnjeno, pripravno in tam nam pripravita. 16. In njegova učenca sta odšla in prišla v mesto in sta našla, kakor jima je bil povedal in sta pripravila velikonočno jagnje. 17. In ko se je zvečerilo, pride z dvanajsterimi. 18. In ko so bili pri mizi in so jedli, je rekel Jezus: Resnično, povem vam, da me bo eden izmed vas izdal, ki je z menoj. 19. Oni pa so se jeli žalostiti in mu drug za drugim praviti: Ali jaz? 20. On pa jim je rekel: Eden izmed dvanajsterih, ki pomaka z menoj roko v skledo. 21. Sin človekov sicer odhaja, kakor je pisano o njem; a gorje tistemu človeku, po katerem se Sin človekov izda; bolje bi mu bilo, če bi ne bil rojen tisti človek. 22. In ko so večerjali, je vzel Jezus kruh, je posvetil in razlomil ter jim dal in je rekel: Vzemite! to je moje telo. 23. In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal, in pili so iz njega vsi. 24. In jim je rekel: To je moja kri nove zaveze, prelita za mnoge. 25. Resnično, povem vam, da ne bom nič več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko ga bom novega pil v kraljestvu božjem. 26. In ko so izpeli zahvalnico, so šli na Oljsko goro. Somrek, Gospodova zadnja večerja. 5 : (s^S, 68 K® Tudi Markovo poročilo je v vseh najstarejših rokopisih jednako. Spremembe so le tu pa tam, kakor pri Mateju, nebistvene. Tako n. pr. opustijo nekateri rokopisi (D a c) aiko5 po paihjtai v. 12 = mesto njegovi učenci, stoji: učenci. V 15. v. izpustijo nekateri rokopisi £Tot|xov = pripravno, kar je res po poprejšnji besedi »pogrnjeno« ne¬ potrebno. V 24. vrsti stavijo nekateri uvvo|X£vov = prelita pred tcoXXwv = mnoge, drugi po tej besedi, kakor ima Matej. Mesto 6xsp pa pišejo nekateri rcepč, kakor ima Matej (26, 28). Katvvjg = nove manjka v ne¬ katerih dobrih rokopisih, zato je morda vzeto iz Luk. ali I. Kor. Ka¬ kor vsakdo lahko spozna, ostane pomen celotnega poročila vsled teh postranskih razlik popolnoma nespremenjen. Poročilo sv. Luke v 22. poglavju. V. 7. Prišel pa je dan opresnikov, ob katerem se je moralo klati velikonočno jagnje. 8. In je poslal Petra in Janeza rekoč: Pojdita in pripravita nam velikonočno jagnje, da jemo. 9. Ona pa sta mu rekla: Kje hočeš, da pripraviva? 10. On pa jima je rekel: Glejta, ko prideta v mesto, vaju bo sre¬ čal človek, ki nese vrč vode; pojdita za njim v hišo, v katero gre. 11. In recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je gostil¬ nica, kjer naj jem s svojimi učenci velikonočno jagnje? 14. In ko je prišla ura, je šel k mizi, in dvanajsteri apostoli ž njim. 15. In je rekel proti njim: Srčno sem želel jesti to velikonočno jagnje z vami, predno trpim. 16. Kajti povem vam, da ga ne bom nič več jedel, dokler se ne dopolni v kraljestvu božjem. 17. In je vzel kelih, je zahvalil in rekel: Vzemite to in razde¬ lite si med seboj! 18. Kajti povem vam, da ne bom pil od sadu vinske trte, dokler ne pride kraljestvo božje. 10. In je vzel kruh, je zahvalil in razlomil ter jim dal rekoč: To je moje telo, dano za vas; to delajte v moj spomin! 20. Ravno tako tudi kelih po večerji rekoč: Ta kelih je nova za¬ veza v moji krvi, prelita za vas. 21. Vendar glej! roka mojega izdajice je z menoj na mizi. Večjo težavo kakor prva dva evangelija nam povzroča poročilo sv. Luke o Gospodovi zadnji večerji. Tu ni dvomljiva ta ali druga besedica, ampak o dveh vrstah trdijo novejši kritiki, da niso prvotne, 69 ampak pozneje vrinjene. Westcott in Hort 1 sta djala besede od Luk. 22, 19 to fmsp 6pwv StSopevov (dano za vas) do Luk. 22, 20 lz;mvvd|XEVov (preliti za vas) v oklepaj. Kakor ta angleška učenjaka, so dvomili še mnogi drugi 3 o pristnosti teh dveh vrstic (v. 19 in 20). Da spoznamo, koliko je tako ravnanje opravičeno, moramo po¬ gledati raznovrstne rokopise. Tu najdemo res razliko v vrstah 15—20 (pogl. 22). Majuskuli 3 razen D in večina minuskolov in prestav imajo besedilo, kakor je na našem mestu (Luk. 22, 15—20). Syrus Sinaiticus ima sicer v. 19 in 20, a v zmedenem redu. Po vv. 15 in 16 sledi v. 19; po uvodnih besedah 20. vrste pa 17. vrsta. Poleg tega je oblika 19. in 20. vrste še skrajšana 4 . D (Codex Cantabrigiensis) in mnogo latinskih rokopisov (a ff 2 i 1) izpusti v. 19b (od to 6irep 5[xwv) in v. 20. Dva latinska rokopisa b (Veron.) in e (Palat. Vind.) ravno tako izpustita v. 19b in 20, a deneta v. 17 in 18 na njuno mesto. Curetonov Syrus (Syrcur) pa ima ta red: V. 15. 16. 19. (brez SlSojrevov) 17. 18. 21. V. 20 pa je popolnoma iz¬ puščena. Sirski prestavljatelj je menil, da je Jezus posvetil kelih, o katerem govori v. 17 in 18 zato je postavil ti vrsti za devetnajsto. Po takem bi bil Kristus najprej posvetil kelih in še le po tem kruh. Ako torej pregledamo te rokopise, zapazimo dve glavni skupini. Prva ima popolno vse vrste od 15—20., druga pa je skrajšana in v sirskih rokopisih še tudi spremenjena. Krajše besedilo imajo torej D, italini rokopisi a ff 2 i 1, Syrsin Syrcur i n b e. Katero poročilo sv. Luke je prvotno in pristno, daljše ali skrajšano? Vsi majuskuli (razen D) imajo seveda daljše besedilo, a v mnogih slučajih novega zakona se kritika poprime besedila rokopisa D in minhskulov, ker ga smatra za prvotno. Mi se odločimo za pristnost prve skupine, v katero spadajo ro¬ kopisi X (Synaiticus Petropol iz 4. stol.), B (Vatikan. Rimsk.) i. dr. Oba Sirska imata skupen vir, v katerem je bilo krajše besedilo. Obema se je zdelo potrebno, da je popravita deloma po ostalih evangelijih, 1 Westcott and Hort, The new Testament in the original Greek. Cambridge and London 1882. 2 Haupt, W. Brandt, Grafe; Titius: Die neutestamentliche Lelire von der Se- ligkeit und ihre Bedeutung fur die Gegenwart. Freiburg, 1895. 3 Majuskuli so rokopisi z grškimi velikimi črkami, minuskuli pa z malimi. 4 Red: V. 15; 16; 19: Kal š/laftev aprov zal 8u^apfcTY]aev žtt atTnj) zal szAaasv zal EOmzsv auTOTČc zal eizev • touto eotiv to aw;xd [xoo 6 &7tsp Optov Sl5tO}U . OUTMg TTOtOTE £t? T 7 ]V £|XYjV dvapVTjczv. 20 3 zal jX£Ta TO 5et7TV7)aat - 17. Ss^ajisvog 7tOTYjpiov su^aptarjaac stz adno eItcev ■ Xa^£T£ touto, SiajiEpiaaTE etg sauTOug, — 2ot> touto ecjtiv to atpa |xoi» "fj zaivTj StaUrjzTj — 18; 21. SSi 70 » deloma po I. Kor. 1 Glede na krajše poročilo v D in minuskulih se je mnogo pisalo in dokazovalo 2 . Za naš namen zadošča, da povemo: Iz razlogov znanstvene kritike, iz vrednosti in ogleda posameznih ro¬ kopisov se besedilu v D ne mora dati prednost. Pač pa smelo trdimo z ozirom na zmisel in zvezo kakor tudi na znamenite stare rokopise, da sta vrsti 19t> in 20 spisani od Luke samega 3 . Tega mnenja so vsi, ki so natančneje preiskovali to vprašanje n. pr. Spitta, Schultzen, Hoffmann, Holzheuer, R. Schaefer, Graefe, Cremer, Resch, Lichtenstein, Hehn, Schmiedel in Protestant. Monats- hefte 1899 S. 125. Poročilo sv. apostola Pavla v I. Kor. v 11. poglavju. V. 23. Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi iz¬ ročil, da je Gospod Jezus v noči, v kateri je bil izdan, vzel kruh 24. in je zahvalil ter razlomil in rekel: Vzemite, jejte! to je moje telo, za vas zlomljeno; to delajte v moj spomin! 25. Ravno tako tudi kelih po večerji rekoč: Ta kelih je nova za¬ veza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat pijete, v moj spomin! 26. Kajti kolikorkrat ta kruh jeste in kelih pijete, oznanujte smrt Gospopovo, dokler ne pride. 27. Kdorkoli torej je kruh ali pije kelih Gospodov nevredno, bo kriv telesa in krvi Gospodove. 28. Presodi pa naj človek samega sebe in tako je od kruha in pije od keliha! 29. Kajti kdor je in pije nevredno, si sodbo je in pije, ker ne razločuje telesa Gospodovega. 30. Zato je med vami mnogo bolnih in slabotnih, in dosti jih spi. 31. Če bi pa sami sebe presodili, bi ne bili sojeni. Besedilo tega poročila je pri vseh starih rokopisih enako. Le v 24. vrsti najdemo dva izraza različno označena: a) /GSete cpdye te — 1 Zahn, Einleitung. II. S. 358: Dafi die Syrer an dieser Stelle vielfach herum- gebessert haben, beweist schon die Thatsaclie, dafi y£VVYjpa (v. 18) von Syrsin, Syrcur und Peschito durch drei verschiedene Worter wiedergegeben ist. 2 Glej: Texte und Untersuchungen zur Geschichte der altchristl. Literatur von O. Gebliardt und A. Harnack. X. I. Leipzig. 1893. — Graefe in Theol. Stud. und Krit. 1898. S. 116. — Schulzen, Das Abendmahl in N. T. S. 5—IS- — Holtzheuer, Das Abendmahl und die neuere Kritik. S. 27. — Spitta, Zur Geschichte und Lite¬ ratur des Urchristentums. I. 297. 3 Schultzen, S. 17: Durch den Zusammenhang werden also die Verse I9 b und 20 notwendig gefordert, so dafi dem gegeniiber kaum in Betracht kommen kann, was durch rein formale textkritische Argumente als das wahrscheinlichere zu er- weisen ist. Cf. Hoffmann, Abendmahlsgedanken Jesu Christi. S. 19. SSS 71 JK® vzemite, jejte; b) pristavke k to Orcep ! j|j.wv — za vas xXw[i£vov ali ftpvm- Tojrsvov ali SiSojievov. Kar se tiče prvega izraza pri a) )A{iexs epa vete, je le v rokopisih C’ K L P i. dr., v nekaterih latinskih prestavah (Vulg.) in v spisih nekaterih cerkvenih očetov po besedici eIttev — rekel. V veliki večini starih rokopisov tega izraza ne najdemo. Zato mnogi menijo, da je pristavljen iz Matejevega evangelija. Da bi ga imenitni rokopisi na¬ lašč izpustili, je zelo neverjetno. V drugi varijanti pri b) imajo nekateri stari rokopisi (n* A B C*), nekateri minuskuli in cerkveni očetje samo: to bnep b fuov — za vas. Velika večina svetopisemskih rokopisov (x c C 3 Dbc E F G K L P, d e [quod frangitur] g [quod frangetur], Syr., očetje) pa dodenejo xXw[i,Evov — zlomljeno. Drugi rokopisi imajo ScSojievov — dano kot pri¬ stavek in sicer večinoma prestave (sah., kopt., arm. f in Vulg. [quod tradetur]; sam D* ima pridjano ■8-pmTTdjievov, kar pomenja tudi: zlomljen. Septuaginta rabi ta izraz mnogokrat o kruhu 1 . Pri vseh teh razlikah, ki pa celotnega zmisla Pavlovega poročila nikakor ne spremenijo, je najverjetnejše, da je bila prvotno samo oblika to bnep ojjuSv. Tisti pa, ki so prepisavali, so po zmislu iz poprejšnjega ž'/.Aaasv pridjali y.Ao)p£vov ali StSopevov ali Hpmrcdji.EVov. Pomen pa pri vseh teh izrazih bistveno ni spremenjen. D. Kako se vjemajo svetopisemska poročila o Gospodovi zadnji večerji ? V štirih poročilih, po Mateju, Marku, Lukežu in Pavlu, najdemo nekatere razlike in mnogo soglasja. Pred vsem zapazimo med poro¬ čilom sv. Mateja in Marka na eni strani, med poročilom sv. Luke in Pavla na drugi strani veliko sličnost, v vsaki skupini pa nekatere po¬ sebnosti. Primera naj to bolj pojasni! f Mat. 26, 26 s.: Ko so pa večerjali, je vzel Jezus kruh in ga je po- \ Mark. 14, 22 s.: In ko so večerjali, je vzel Jezus kruh, je po- ( Mat.: svetil in razlomil ter dal učencem in je rekel: l Mark.: svetil in razlomil ter jim dal in je rekel: ( Mat.: Vzemite, jejte! to je moje telo. In je vzel kelih in 1 Mark.: Vzemite! to je moje telo. In je vzel kelih, je ( Mat.: zahvalil in jim dal rekoč: Pijte iz njega vsi! Zakaj to I Mark.: zahvalil in jim dal, in pili so iz njega vsi. In jim je rekel: To ( Mat.: je moja kri nove zaveze, prelita za mnoge v odpuščenje J grehov. I Mark.: je moja kri nove zaveze, prelita za mnoge. 1 III. Mojz. 2, 6; Izai. 58, 7. Zdaj pa poglejmo poročilo sv. Luke in Pavla! J Luk. 22, 19 s.: In je vzel kruh, je zahvalil in razlomil ter l I. Kor. 11, 23 s.: (Jezus je) vzel kruh in je zahvalil ter razlomil in f Luk: jim dal rekoč: To je moje telo, dano za vas; \ I. Kor: in rekel: Vzemite, jejte! to je moje telo, zlomljeno za vas; ( Luk.: to delajte v moj spomin! Ravno tako tudi kelih \ I. Kor.: to delajte v moj spomin! Ravno tako tudi kelih ( Luk.: po večerji rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji l I. Kor.: po večerji rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji ( Luk.: krvi, prelita za vas. I I. Kor.: krvi; to delajte, kolikorkrat pijete, v moj spomin! V Matej-Markovi skupini beremo: ko so večerjali, v Luka- Pavlovi pa: po večerji; v drugi najdemo po posvečenju kruha opo¬ min: to delajte v moj spomin! v prvi skupini pa manjka; v drugi skupini oba poročevalca pričneta posvečenje kelihovo z »Ravno tako tudi kelih«, v prvi skupini pa rečeta poročevalca: Inje vzel ke¬ lih. Že z ozirom na ta dejstva se ne da tajiti, da je razdelitev čet¬ verih poročil v dve skupini popolnoma opravičena. Matej-Markovo skupino bomo nazivali Petrovo obliko, ker se opira vsaj po Marku na sv. Petra. Luka-Pavlovo skupino pa imenujemo obliko Pavlovo, ker se Lukov evangelij in tudi njegovo poročilo o zadnji večerji na¬ slanja na sv. Pavla. Na troje nam je treba v Petrovi in Pavlovi obliki obrniti svojo pozornost: prvič na okolnosti, drugič na posvetitev in tretjič na usta¬ novitev za prihodnost. Med okolnostmi pride v poštev najprej čas, ob katerem se je vršila večerja. Vsi trije evangelisti omenjajo zvezo z velikonočnim jagnjetom 1 in tudi iz Pavlovih besed 2 se da isto skle¬ pati. V natančnejem določilu časa pa pravi Petrova oblika: žalkdvTuiv auuov — ko so večerjali, je vzel Jezus kruh, Pavlova oblika pa: peta to §£i7LVY]aai — po večerji je vzel Jezus kelih. V tej časovni določbi so mnogi iskali nasprotja ali pa so jo tako tolmačili, da je Jezus še med večerjo starozakonskega jagnjeta posvetil kruh, kelih z vinom pa še le po končani obredni starozakonski večerji 3 4 . Zopet druge sta ta izraza: ko so večerjali — po večerji privedla do mnenja, da je več časa preteklo med obojno konsekracijo *. 1 Mat. 26, 2; 26, 17—20; Mark. 14, 12—16; Luk. 22, 1 s. 2 I. Kor. 11, 23: sv Tj) vuztI ^ 7tocp£Oi'§£TO — dvakrat ponovljeno (n, 24. 25.): etg ty)v epvjv avdpvvjaiv; cf. II. Mojz. 12, 14. — to TtoTY)pcov TY)g £uXoyiag (I. Kor. 10, 16). Prim. Zaim, Einl. II. 167. 3 Thom, Aq. Coment in Pauli ep. Aug. Turin. 1896. I. p. 342. 4 Schanz, Godet. Druga razlika je v tem, da beremo v Petrovi obliki ei&ofijaoec — posvetil, v Pavlovi pa Eir^aptcrofpas — zahvalil pri konsekraciji kruha. Ta izraza sta tudi pri nekaterih pisateljih vzbudila misel, da si obojna oblika nasprotuje ali se vsaj ne vjema. Tretja okolnost, v kateri najdejo nekateri učenjaki nasprotje Pe¬ trove in Pavlove oblike, so Jezusove besede (Mat. 26, 29.): A povem vam: Posihmal ne bom pil tega sadu vinske trte do tistega dne, ko ga pijem z vami novega v kraljestvu svojega Očeta.« Petrova oblika ima namreč te besede še le po konsekraciji keliha, Pavlova oblika pa pred konsekracijo, ker kelih, ki ga omenja Luka (22, 17) ni isti, ki ga Jezus posveti. Zato menijo nekateri l , da ima v tej zadevi gotovo Pe¬ trova oblika prav, Pavlova pa je skazila zgodovinski red. Razlike pa se ne nahajajo le med okolnostmi zadnje večerje, am¬ pak tudi pri besedah, s katerimi je Jezus postavil najsvetejši zakra¬ ment. V Pavlovi obliki je pridjano besedam Jezusovim »To je moje telo«; dano (zlomljeno) za vas. Kako da Petrova oblika tega nima? Te besede so velike važnosti, ker izražajo pomen daritve. Ravno tako manjkajo v Petrovi obliki besede: To delajte v moj spomin! Tudi te so velikega pomena, ker izražajo, da Jezus naredi ustanovo za vse prihodnje čase. In vendar ne najdemo teh besed v Petrovi obliki! Posvečenje keliha poročata obe obliki različno. Petrova oblika pravi: toje moja kri nove zaveze; Pavlova pa: T a k e 1 i h j e nova zaveza v moji krvi. Tudi osebe, katere naj postanejo de¬ ležne sadu in milosti Jezusove krvi, so različno označene. Petrova oblika pravi, da je prelita: za mnoge; Pavlova pa, da je prelita: za vas t. j. apostole. Ali ni to nasprotje? Vkljub tem razlikam obojne skupine, ni stvarnega nasprotja ne med Petrovo in Pavlovo obliko, pa tudi ne med poročevalcema v vsaki teh skupin ali oblik. Razlike so le formalne in se dajo najlepše raz¬ tolmačiti, če se oziramo na okoliščine, v katerih so poročevalci pisali in pa na njihov namen. Zato bomo iz naslednje razlage videli, da med poročili ni le nasprotja, ampak da je najlepše soglasje v stvari sami, dasi je oblika tu pa tam drugačna. Pogledati hočemo zopet omenjene okolnosti, obliko posvetitve ali konsekracije in ustanovo za prihodnost. Poprej pa se hočemo ozreti na splošne razloge, ki opra¬ vičujejo manjše razlike, ne da bi v stvari sami nastalo kako nasprotje. Dokler je božji Zveličar občeval z apostoli, kateri so bili kot ri¬ biči brez višje jezikovne izobrazbe, se je ravnal v svojem govorjenju po njih, da bi ga mogli umevati. Ker je živel sredi izraelskega ljud- 1 Julicher, Abendmahlsfeier. S. 239. Cf. Haupt, Abendmahlsworte. S. 10 s. 74 3K®) stva, se je ravnal po njegovih šegah, posebno, če so bile v Mojzesovi postavi utemeljene, govoril pa je tudi pri svojih naukih v njih jeziku, v govorici, kakor jim je bila v vsakdanjem občevanju v navadi. Ze od tretjega stoletja pred Kristusom je hebrejščina vedno bolj in bolj zginjevala kot občevalni jezik, ker je od vzhoda prišla aramejščina, katero so govorili tudi v Palestini. Ob Kristusovem času je bila hebrejščina najbrž že mrtev jezik, kakor pri nas latinščina, in se je rabila le še kot obredni jezik h V novem zakonu najdemo mnogo posameznih besed * 2 , ki kažejo, kateri jezik so takrat rabili. Imamo tudi uradne spise iz prvega stoletja po Kristusu. Izvirajo pa od Gamaliela, vnuka slavnega Pavlovega uči¬ telja 3 . Razen tega spoznamo Jezusovo govorico iz nekaterih aramej¬ skih odstavkov v hebrejskem sv. pismu 4 5 in iz Targumima, ki sta ga spisala v aramejščini Onkelos in Jonathan in še iz drugih spisov iz prvega stoletja po Kr. V Palestini se je aramejščina po raznih pokrajinah delila v razna narečja. Najimenitnejša sta bila galilejsko in judejsko narečje 3 . Da bi bil Jezus govoril galilejsko narečje, dasi je s svojimi apostoli vzrastel v Galileji, ni ravno gotovo. Judejci bi se bili iz tega norčevali, kar pa novi zakon nikjer ne omenja 6 . A gotovo je, da je govoril v jeziku, kakršen je bil po deželi v navadi, da ga je ljudstvo lahko razumelo, in ta jezik je bila aramejščina. Pri zadnji večerji je tudi Jezus govoril v tem jeziku, drugače bi ga manj izobraženi apostoli ne mogli razumeti. Dokler so bili apo¬ stoli skupaj v Jeruzalemu, so gotovo tudi v svoji materinščini ponav¬ ljali skrivnost zadnje večerje. Ko so se pa pozneje razšli v razne de¬ žele, so se tudi poprijeli dotičnega jezika. Sv. Duh jih je na Binkošti še posebno k temu usposobil. Tudi obhajanje skrivnosti zadnje večerje v drugem, kakor v aramejskem jeziku, ima neizogibno posledico, da so nastale razne manjše besedne razlike, kakor se vidijo v četverih grških poročilih novega zakona. In tu imamo prvi važen razlog, zakaj niso vse besede do pičice enake ali iste. Nadalje je treba pomniti, da si novozakonski poročevalci niso stavili naloge, vse, kar so slišali od Jezusa, njegova dejanja in njegove besede, do pičice tako, kakor se je zgodilo in govorilo, popisati in čita- teljem sporočiti. Evangelisti so gledali bolj na to, da so jedro in vse- 1 Kautsch, Gram. d. Bibl. Aram. Leipzig 1884. S. 4 ff. Dalman, die \Vorte Jesu I. Leipzig 1898. S. I. Arn. Meyer, Jesu Muttersprache, Freiburg 1896. 2 Kautsch, Op. cit. p. 8 ff. — 3 Nahaja se v Jerus. Sanhedrin. I. 18 d. 4 Mat. 26, 73; Mark. 14, 70; Luk. 22, 59; cf. Dalman, Worte Jesu S. 64. 5 Dalman, Op. cit. S. 65. 7 5 bino dejanj in besed poročali. Povedati kritično natančno besedilo, to ni njih namen k Pisali so tudi le z ozirom na posebne potrebe in okoliščine. Da so tu dosegli svoj namen, so vzeli iz govorov ali dejanj Jezusovih pred vsem to, kar se jim je zdelo najprimernejše. Zato eden pisatelj povdarja ene vrste besede in dogodke, drugi pa zopet druge, kakor jih pač bolj rabi za svoj pouk. Novozakonski spisi nimajo le zgodovinskih poročil, katere so pi¬ satelji sestavili, ampak so tudi apologetičnega pomena, da dokažejo Judom Jezusa kot obljubljenega Mesija, v katerem se izpolnijo vsa starozakonska prerokovanja in razne predpodobe. Paganom pa in tudi novokrščencem naj kažejo na Jezusovih čudežih in nebeških naukih, da je res Sin božji prišel na svet, da bi vsi narodi po Kristusu do¬ segli zveličanje. Novozakonski spisi naj bi vernike tudi poučevali in spodbujali k bogoljubnemu življenju in jim kazali vzgled najsvetejšega življenja Jezusovega. Vsled različnih čitateljev, katerim je bil kak spis namenjen, vsled različnih smotrov, katere je hotel pisatelj doseči, je rabil eden ta, drugi drugačen dokaz, drugačno besedo, drugačen do¬ godek iz Jezusovega življenja. Da, isti dogodek so morali pisatelji vsled različnega stališča in različnih okoliščin popisati v različni obliki. Vsled tega se ni čuditi, če je en pisatelj kaj izpustil kot manj važno za njegov smoter, kar se je drugemu zdelo potrebno povdarjati, ker je pisal za drug smoter. Pomisliti je pa tudi treba, da v istem času, ko so novozakonski pisatelji pisali, prvi kristjani niso potrebovali natančnih in zgodovinsko popolnih poročil. Saj so iz lastne skušnje bili dobro poučeni o po¬ sameznostih obhajanja skrivnosti zadnje večerje, ker so se je pogosto udeleževali. So pa še tudi drugi razlogi, katere naj pojasni podrobna razlaga, da nam bo jasno, od kod izvirajo navidezna nasprotja v po¬ ročilih. Kar se tiče izrazov tolkovTMV atraov — ko so večerjali v Pe¬ trovi obliki in pera to Seutvrjaat — po večerji v Pavlovi obliki, tako v tem ni nikakega nasprotja, ako se izrazi prav tolmačijo. Prvi izraz pomenja splošno ves čas od trenutka, ko se je Jezus vsedel s svojimi učenci, do tistega, ko so vstali od mize in šli na Oljsko goro. Drugi izraz pa označi čas bolj natančno, ker pravi, da je bila posvetitev po starozakonski večerji t. j. vsaj po poglavitnem delu, ko je bilo jagnje že zavžito. Razen tega tudi ni nobenega nasprotja med obema izrazoma, ker je obojno dejanje zvezano z tbaauTtos (ravno tako), kateri izraz ne pri- 1 Knabenbauer, Comment. in Luc. Pariš 1896. p. 575. pada samo k zb nozrjpiov (kelih), ampak tudi h glagolu SeiitvSjaai (večer¬ jati). Kajti Luka pravi: %ai zg nov/jpiov piše Korinčanom in graja v 11. poglavju svojega lista razne nered- nosti, ki so se vdomačile pri službi božji v njihovem mestu. Posledica teh nerednosti so bili prepiri posebno pri obrednih pojedinah, tako- zvanih agapah, pri katerih bi se naj posebno kazala krščanska ljube¬ zen, ker so bile agape v zvezi z zavživanjem telesa in krvi Jezusa Kristusa. Korinčani so prav obhajali novozakonsko sv. večerjo, njena oblika jim je bila dovolj znana, zaradi tega jim tudi ničesar ne očita. A pomena najsvetejšega zakramenta niso prav cenili in ne spoznali njegovega vzvišenega značaja. Zato na kratko ponovi, kar je Jezus storil pri zadnji večerji, označi bistvo jedi, znak daritve in ustanove nove zaveze ter ponavljanje teh skrivnosti v prihodnosti, dokler Kri¬ stus zopet ne pride. Zato sv. Pavlu ni ravno na tem ležeče, Korinčanom natančno ponoviti besede, ki jih je Jezus govoril pri zadnji večerji, saj so bile Korinčanom iz službe božje dovolj znane, ampak on hoče posebno povdarjati nekatere imenitne misli, ki se razodevajo iz Jezusovih be¬ sed, da bi Korinčane zopet spravil na pravo pot krščanske ljubezni in bi odpravil razno strankarstvo. Zato rabi pri posvečenju kruha besede: telo, zlomljeno (dano) za vas (a). Tu se kaže ve¬ lika korist te skrivnosti, nesebična ljubezen Jezusova, katere bi naj bila prepirljivim Korinčanom v posnemo. Sv. Luka se ravna po sv. Pavlu in ima tudi te besede, drugi poročili jih nimata, kar pa na stvari nič ne spremeni. Sv. Pavel povdarja tudi bolj zavezo, ki jo je sklenil Kristus s prelivanjem svoje krvi. Petrova oblika pa povdarja bolj kri, s katero se je zaveza sklenila, Pavlova oblika piše zato: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi«. V obojni obliki, v Petrovi in Pavlovi je kri Jezusovo sredstvo, s katerim se je sklenila zaveza. V obojni je izra¬ žena ista misel. A sv. Pavel in po njem sv. Luka povdarja bolj Je¬ zusovo zavezo z ljudmi novega zakona, da bi jih bolj vnel k slož¬ nosti in ljubezni, katero predočuje nova zaveza, katero je Jezus sklenil s svojimi verniki. Zato je v Pavlovi obliki nekoliko drugačno bese¬ dilo (b). Če se pa vprašamo, ali je Jezus posvetil kelih z besedilom Pe¬ trove ali z besedilom Pavlove oblike, se moramo odločiti za prvo 1 . To terja sličnost posvečenja pri kruhu: To je moje telo, torej tudi: To je moja kri nove zaveze. Tu je izraženo bistvo kruha in vina kot telo in kri Jezusa Kristusa. V besedilu: Ta kelih je nova za¬ veza pa še le posredno isto kaže, in nova zaveza ni pijača. Kristus 1 Langen, Letzte Tage Jesu. S. 181 ; Spitta, S. 304; Graefe, Stud. und Kritik. 189S. 134. se tudi ozira na izraze starega zakona (II. Mojz. 24, 8), in je torej ra¬ bil slično besedilo, kakor ga najdemo tamkaj: Kri zaveze (at[xa ty)$ StalHjz/rjs). Tudi učenci so Petrovo obliko, ker jih spominja starega za¬ kona, mnogo lažje razumeli. Zaveza, katero je sklenil Jezus, ni le bila za izvoljeno ljudstvo, ampak za vse ljudi brez razločka. Med temi so bili gotovo tudi apo¬ stoli, ki so v prvi vrsti poklicani, da bi naj razširjali Jezusovo zavezo po celem svetu. Zato so se morali tudi sami najprej udeležiti milosti te zaveze. Daši so vsi poklicani k tej zavezi, bodo prejeli njene bla- gonosne milosti le tisti, ki verujejo v Kristusa in izpolnjujejo njegove zapovedi. To so pogoji njegove zaveze. Ker pa Pavlova oblika piše, da je kri Jezusova prelita: za vas, t. j. za apostole, ali niso na ta način po Pavlovem mnenju drugi (mX- Xd — mnogi) izključeni? Pavel tega ne meni, ker ravno on naroča: To delajte, kolikorkrat pijete, v moj spomin! S tem, da to od apostolov terja, pove, da Jezus svoje krvi ni prelil le za apostole, ampak tudi za druge. Zato dobijo apostoli posebno oblast, da s po¬ navljanjem presvete večerje tudi drugim naklanjajo zasluženje Jezusove zavezine krvi. Pavlova oblika torej izraža isto misel kakor Petrova (c). Matej dodene besedam o preliti krvi še, da je prelita: v odpu¬ ščanje grehov. Sv. Marko teh besed nima 1 2 . Matej piše svoj evan¬ gelij Judom, ki so se pokristjanili. Njim dokazuje, da so se v Jezusu dopolnile prerokbe in predpodobe starega zakona, da je Jezus resnično obljubljeni Mesija. Starozakonske daritve so izražale odpuščenje grehov. Matej pa zdaj pri novozakonski daritvi, pri krvi Jezusovi, ki je prelita za vse, pripomni, da daje odpuščenje grehov, da se v tej daritvi vresničujejo starozakonske predpodobe. Zato zelo primerno izraža še enkrat isto misel z besedami: v odpuščanje grehov (d), ki jo povedo že besede: preli ta za mnoge. Poročilo Matejevo lahko tudi poroča resnične besede Jezusove, Marko pa jih izpusti, ker ne izražajo nove misli, in ker je v svojem poročilu sploh bolj kratek. Ako piše Matej pri kelihu: Pijte iz njega, Marko pa: Pili so iz njega, tako je poročilo stvarno enako, ker prvi poroča poziv, naj pijejo, drugi pa izvršitev tega poziva, da so pili. Jezus pa je rabil Matejevo besedilo 3 . Kajti tudi pri kruhu pravi: Vzemite, jejte! v obliki poziva. Kakor jih je opominjal, naj jedo njegovo Telo, tako jih 1 Der Theologe Markuš streiclit diese Worte, die ja die gOttliche Gnade nur negativ beschreiben, und begniigt sich mit der positiven Aussage des uttep, als dem Hinweis auf das positive Gut, welches den Christen durch den Tod Jesu zukommt, der Gemeinschaft mit Christus, der Gerechtigkeit, Rom. 3, 21—28; I. Cor. 10, 16. Hadorn, Entstehung des Mk. Evg. Giitersloh 1898. S. 136. 2 Spitta, Urchristenthum I. S. 278. Cf. Hoffmann, Abendmahlsgedanken. S. 114. gsi 81 ks opozarja, naj pijejo njegovo kri. Sv. Pavel in po njem sv. Luka tega opomina pri kelihu ne ponovita, ker pravita, da je Jezus pri kelihu ravno tako storil, kakor pri kruhu. Pri kruhu pa je rekel: Vzemite, jejte! Torej je tudi pri kelihu ravno tako rekel: Pijte (e)! Ko je Jezus posvetil kruh in vino in je tako postavil novozakon- sko sv. večerjo, je še dodjal besede: To delajte v moj spomin! — Temo toieIts s?s rrjv £jj.rjv avapvTjaiv. Vsi krščanski narodi vidijo v teh besedah Kristusovih izraženo ustanovo za prihodnost. Ker pa teh usta¬ novnih besed v poročilu sv. Mateja in Marka ne najdemo, so v novej¬ šem času nekateri kritiki to izkoriščevali ter trdili, da Gospodova zad¬ nja večerja ni ustanova za prihodnost 1 . Kako si naj to razlagamo, da sta sv. Matej in Marko v svojih evangelijih izpustila besede: To delajte v moj spomin! in jih naj¬ demo le v Pavlovi obliki? Nekateri razlagalci menijo, da so učence strašni dogodki po noči velikega četrtka, vsled katerih so se morali lo¬ čiti od svojega ljubljenega Učenika, tako pretresli, da apostoli niso vseh besed Jezusovih uvaževali, in nekatere zapomnili, druge pa kmalu po¬ zabili. Tako se je tudi zgodilo z besedami: To storite v moj spomin! Nekateri so jih ohranili v spominu in jih sporočili sv. Pavlu, drugi pa so jih pozabili in od teh ima Petrova oblika svoje poročilo. Pa taki razlogi so neutemeljeni. Kajti pri obhajanju zadnje ve¬ čerje še apostolov ni nič motilo. Dobro so se zavedali svojega polo¬ žaja in se pogovarjali o prvenstvu. Kako so pač poslušali imenitne besede: To je moje telo, to je moja kri! In ko jim Gospod še da oblast, da smejo to večerjo ponavljati, da bodo tudi zanaprej združeni ž njim, jim je šlo to globoko v srce in v spomin. Saj so s tem do¬ bili važne pravice, pa tudi vzvišeno dolžnost. Tega niso mogli po¬ zabiti. Po vstajenju so se z Jezusom zopet pogovarjali o nebeških skrivnostih in brezdvomno tudi o pomenu tako imenitne ustanove, ka¬ kor je bila- zadnja večerja. Sv. Pavel je ravno od sv. Petra, s katerim je bil večkrat skupaj, zvedel natančno naročilo Gospodovo: To storite v moj spomin. In sv. Marko, učenec Petrov je gotovo vedel za te besede. Zakaj pa jih Marko in tudi Matej ne poročata? O zadnji večerji poročata najbolj natanko sv. Janez Jezusove govore in sv. Luka celi vspored. Matej in Marko pripovedujeta samo o Judovem izdajstvu 2 in o ustanovitvi Najsvetejšega zakramenta. Ta dva hočeta le kratko opisati dopolnitev starozakonske večerje, važen dokaz Jezusove ljubezni. ‘David Strauft, Leben Jesu i. Aufl. 1855; Weizsacker, Apost. Zeit- alter 2. Aufl. S. 574; Julicher, S. 217; Spitta, S. 228; Grafi, Zeitschr. f. Theol. und Kirche 1895. S. 118, 136; Titius, Jesu Lehre vom Reiche Gottes. I. Freiburg. 1895. S. 135. — 2 Mat. 26, 21—25; Mark. 14, 18—21. Somrek, Gospodova zadnja večerja. 6 gsi 82 k® Le poglavitne trenutke omenjata, da je Jezus dal apostolom svoje telo in svojo kri v hrano, in da je s krvjo napravljena nova zaveza. Po¬ novitve teh skrivnosti ne omenjata, ker so bili takratni kristjani iz ver¬ skega pouka in iz obhajanja in ponavljanja te večerje zadostno po¬ učeni o posameznih besedah, kakor tudi o njih celokupni zvezi in ce¬ lem obrednem vsporedu. Ravno ponavljanje teh skrivnosti je bilo naj¬ lepši dokaz, da je Jezus naročil: To delajte v moj spomin. Ker je bilo to prepričanje splošno, se Mateju in Marku ni zdelo potrebno do- djati one besede. To pa tem bolj, ker je v njunih besedah, da je svojo kri prelil za mnoge, kar je napravil novo zavezo, s tem tudi označen pomen za prihodnost. Saj se zaveza ne sklepa za en trenu¬ tek, ampak za poznejši čas. Matej in Marko sta tudi zato lahko izpustila po konsekraciji be¬ sede: To delajte v moj spomin, ker poročata tu Jezusove besede: »Po- sihmal ne bom več pil tega sadu vinske trte do tistega dne, ko ga pijem z vami novega v kraljestvu svojega Očeta«. S tem nadomestita isto misel, ki jo najdemo v Pavlovi obliki: »To delajte v moj spomin!«. Kajti Jezus pravi, da ne bo več pil iz obrednega kozarca starozakon- ske večerje; ta bo prenehala. Na njeno mesto stopi namreč od zdaj druga”pijača in sicer za vso prihodnost. To je njegova rešnja kri v podobi vina. Na ta način sta označila sv. Matej in Marko, kakega pomena je za prihodnost novozakonska večerja. Te pa ne bi mogli obhajati, ako bi jim Kristus ne dal oblasti rekoč: »To delajte v moj spomin!« Tako se da opravičiti, zakaj sta sv. Matej in Marko izpustila te Jezusove besede. In zopet vidimo, da si Petrova in Pavlova oblika ne nasprotujeta stvarno, ampak le navidezno. Drugo poglavje. Jezus izpolni obljubo in postavi zakrament svetega Rešnjega Telesa. i. Kako se izpolni obljuba? Iz štirih poročil je razvidno, da je Jezus izpolnil, kar je leto po¬ prej rekel: »Kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. . . . Če ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ni¬ mate življenja v sebi. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je res jed, in moja kri je res pijača.« (Jan. 6, 51 s.) Po jedi velikonočnega jagnjeta se je približal oni blaženi trenu¬ tek, ko preneha predpodoba in se izpolni obljuba. Prišla je ura, ko se ima Zveličar ločiti od svojih ljubljenih apostolov ter se s trpljenjem pripraviti na odhod k Očetu (Jan. 13, 1). A svojih neče zapustiti na 83 Ke) svetu brez pomoči (Jan. 14, 8), še kot človek hoče bivati med njimi vse dni do konca sveta (Mat. 28, 19). Vse dni bo slovela noč, v ka¬ teri se je v neizmerni ljubezni do revnega človeštva izpolnila obljuba Zveličarjeva. Koso dokončali jed velikonočnega jagnjeta ([ista to Seumpat. — postquam coenatum est), ter so sedeli pri mizi (šalh- ov-cmv aikčov — manducantibus illis), je vzel Jezus opresni kruh (I/aj3v apTOv), ga blagoslovi, se zahvali (sdAcrppag eu^apiarrjaas — gratias agens benedixit) ga razlomi in da svojim učencem re¬ koč: Vzemite, jejte: To je moje telo; dano za vas in mnoge. Ravno tako je vzel tudi kelih, ga blagoslovi, se za¬ hvali in da svojim učencem rekoč: Pijte iz njega vsi: To je moja kri nove zaveze, prelita za vas in mnoge. To sto¬ rite v moj spomin! Tako kratko in priprosto nam poročajo svetopisemski pisatelji ustanovitev najsvetejšega zakramenta, neizrekljivo skrivnost naše sv. vere. Zdaj je dal Zveličar apostolom svoje Telo, svoje resnično meso in svojo kri v hrano pod podobama kruha in vina. Lastnoročno da Kristus samega sebe v dušno hrano. Kajti pod podobo kruha, ki se je spremenil v telo Kristusovo, je bilo njegovo dragoceno telo, ob enem tudi njegova kri, duša in oseba božje Besede in torej celi Kri¬ stus. Ravno tako dobe apostoli pod podobo vina, ki se je spremenilo v živo kri Jezusovo, celega, živega Kristusa po božji in človeški naravi. Ko so leto poprej učenci poslušali obljubo Jezusovo, so rekli ne¬ kateri: »Trdo je to govorjenje«. Obljubljena hrana se jim je zdela nemogoča. Zato so zapustili Zveličarja, ker niso imeli dovolj trdne vere. Ko bi mu bili pa tedaj verjeli, bi se bili po ustanovitvi lahko prepričali, kak način je vsemogočna ljubezen Jezusova iznašla, da do¬ biva človeštvo nebeško hrano, Jezusovo meso in kri. Ta hrana ne mine, ampak ostane za večno življenje. Brez vere te hrane ni mogoče prejeti. Le kdor veruje Jezusovim besedam: To je moje telo, to je moja kri, ve, da je ta hrana čudežna, bolj imenitna, kakor mana v puščavi. Kruh, ki ga Jezus na ta čudežni način daje vernikom, ni sad tega sveta, ampak je prišel iz nebes. Kristus sam je ta kruh. Prišel je iz nebes, da oživlja ves svet. K njemu morajo ljudje priti, da se poživijo. Nesrečni Judje, ki nišo spoznali te milosti! Trdovratni so bili in niso postali deležni hrane nebeške. Kdor se pa ne ustavlja, ga Jezus z veseljem sprejme in poživi. On je po svoji naravi življenje, zato je kruh življenja. Uživanje tega kruha, povzroči večno življenje. V zavžitnih podobah kruha in vina prejmejo verniki Jezusovo meso in njegovo kri. Zato je njegovo meso res jed, njegova kri je Somrek, Gospodova zadnja večerja. 6‘‘ : (skSj, 84 KS res pijača. Kdor to hrano uživa, stopi v zvezo z Jezusom, ki je Bog in človek. Z njim nam je zagotovljeno vstajenje in večno življenje. Ta hrana odpravi smrt, mana jo je le nekaj časa zabranjevala; ta hrana da večno življenje, mana le časno. Kako lepo se v besedah zadnje večerje izpolnjujejo besede, ki jih je leto poprej govoril Kristus v kafarnaumski shodnici! Kruh in vino spremenjena v Jezusovo telo in kri sta vidno zna¬ menje nevidne milosti, katero dobe verniki v hrano svoje duše. Kri¬ stus sam je postavil to vidno znamenje svojega telesa in svoje krvi. S tem je pa ustanovil najsvetejši zakrament novega zakona. Zakra¬ ment namreč imenujemo vidno in podelilno znamenje nevidne milosti, postavljeno od Jezusa Kristusa v naše posve¬ čenje. Vse te reči najdemo pri skrivnosti zadnje večerje. Vidno in podelilno znamenje sta kruh in vino, kadar sta posvečena. Kajti takrat postaneta podobi kruha in vina resnično telo in kri Jezusova in značita ter podelita posvečujočo milost. Čutnost je v podobah, ne¬ beška lastnost in moč pa je v tem, da imata podobi v sebi resnično telo in kri Kristusovo. Nevidna milost je združenje z Bogom sa¬ mim, in to poživi dušo in jo ozaljša z milostjo, kakor noben drug za¬ krament. Tako moč je mogel dati temu zakramentu le Jezus Kri¬ stus, ki gaje postavil v naše posvečenje. Besede, s katerimi je Kristus postavil ta zakrament, so zunanji vzrok, da postane zakrament. Zato ne pripadajo k njegovemu notra¬ njemu bistvu, ampak so le njegov predpogoj. Posvečevalne besede zginejo po dokončani konsekraciji, zakrament pa ne neha, ampak traja naprej. Posvečevalne besede se morejo le v tem zinislu imenovati sl o vilo (forma) najsvetejšega zakramenta, da so zunanje in prehaja¬ joče slovilo. Drugi zakramenti pa imajo notranjo in prehajajočo tvarino in ravno tako slovilo h Daši najsvetejši zakrament obsega dvojno podobo kruha in vina, je vendar le v svoji celoti enoten zakrament. Podobi kruha in vina namreč značita telo in kri Kristusovo po načinu jedi in pijače. Zato je podoba podobi podrejena, da skupno kažeta popolno in nerazdeljeno dušno hrano, kakor obed, ki tirja k svoji enotnosti, da obsega jed in pijačo ob enem. Vendar je vsaka podoba za-se tudi zakrament, ker ima Kristusa in deli milost. 1 Sporer, Theol. mor. II. P. II. 96: Forma verbalis seu consecrationis non est de essentia intrinseca huius sacramenti, sed ratio causalis extrinseca necessa- rio praerequisita. 85 k® Po posvečevalnih besedah se spremeni kruh v telo, vino pa v kri Kristusovo. Na ta način se razlikuje vsled besedila 1 dvojen za¬ krament, ker kruh znači in obsega telo, vino pa kri. Vendar pa živo telo ni brez krvi, in živa kri ni brez telesa. V obojni podobi je celi Kristus. Kdor tedaj prejme najsvetejši zakrament le pod eno podobo, prejme bistveno celi zakrament, ker ima samo ena podoba kruha in vina celo bistvo pravega zakramenta, obsega celega Kristusa in da iste milosti, kakršne prejme, kdor zavžije obojno podobo. Z ozirom na podobe kruha in vina se da razločevati več kakor eden zakrament. V tem zmislu imamo tolmačiti izreke: Sub diversis speciebus, signis tantum et non rebus, latent res eximiae 2 3 ; quem pura et sancta refecerunt Sacramenta 8 , kar duhovnik vsak dan moli. Pa tudi pod podobo iste vrste, n. pr. več posvečenih hostij, je več za¬ kramentov. To velja, če so skupaj ali ločene, če jih eden sprejme ali pa mnogo. Kajti vsaka hostija ali vsaka podoba za se znači celotno zakrament, obsega celega Kristusa, povzroča milost neodvisno od druge podobe ali hostije. Kdor pa ob enem zavžije več hostij ali koscev, prejme le en za¬ krament, ker se one hostije, dasi so ločene vsaka zase zakrament, skupno zavžite zedinijo v eno zakramentalno znamenje in značijo enega in istega Kristusa in eno posvečujočo milost kot enotna hrana. Tako uči tudi sv. Tomaž Akvinčan 4 * * * : »Eno imenujemo ne le kar ni razdeljeno ali nepretrgano, ampak tudi, kar je popolno, kakor pravimo: ena hiša, en človek. Eno po popolnosti je to, kar združuje k svoji dovršenosti vse, kar zahteva njegov namen. Tako je človek popolen, če ima vse ude, ki so potrebni k duševnemu delovanju, in 1 Pesch Chr., Praelect. dog. t. VI. n. 785: Species eucharistiae per se non si- gnificant id, quod continent, i. e Christum, nisi inquantum ad hanc significationem determinatae sunt per verba. Neque enim inteliigimus has species esse consecratas et significare Christum, nisi quatenus scimus circa eas prolata esse verba. 3 Pod raznimi podobami, ki so le znamenja in ne reči, so skrite odlične reči. 3 Katerega so okrepčali čisti in sveti zakramenti. 4 Summa theol. III. qu. 73, a. 2: Unum dicitur, non solum, quod est indivisi- bile, vel quod est continuum, sed etiam, quod est perfectum, sicut dicitur una do- mus et unus homo. Est autem unum perfectione, ad cuius integritatem concummt omnia, quae requiruntur ad finem eiusdem; sicut homo integratur ex omnibus mem- bris necessariis ad operationem animae, et domus integratur ex omnibus partibus, quae sunt necessariae ad inhabitandum. Et sic hoc sacramentum dicitur unum: or- dinatur enim ad spiritualem refectionem, quae corporali confirmatur. — Ad corpo- ralem autem refectionem duo requiruntur, scilicet cibus, qui est alimentum siccum, et potus, qui est alimentum humidum. Et ideo etiam ad integritatem huius sacra- menti duo concurrunt, scilicet spiritualis cibus et spiritualis potus, secundum illud Ioa. VI. 56: Caro mea vere est cibus, et sanguis meus vere est potus. Ergo hoc sacramentum multa quidem est mate riali ter, sed unum formaliter et perfective. zxl jj TtapeStSoTO Xa[3u)v o 'Isaouf Xpiaxog apxov zal £5^ap:axYj- aag (EoVrp/jaacj šzAasev zal eScdzev xo:c pa-9-Yjxatc simi)v ■ Aaj3exs cpaysx£ • xouxo ecrav xo atopa [aou xo uzep opojv zal noXX(bv otSopevov. c Qaauxd)^ pera xo Ssurvrjaat Xa- (0cov zal xo TX 0 XYjpio v (zEzpapsvov lij olvou zal uoaxog) zal Ed/apnrrjaag (£'jXoyYjaag) ISojzev xo:g pallrjralg • etrctov • a) V noči, v kateri je bil izdan, je vzel Jezus Kristus kruh in je zahvalil (blagoslovil) ter raz¬ lomil in dal učencem rekoč: b) Vzemite, jejte: To je moje telo, dano za vas in mnoge. cj Ravno tako je vzel po večerji tudi kelih (mešan iz vina in vode) in je zahvalil (blagoslo¬ vil) ter dal učencem rekoč: 1 Cf. Schaefer, Herrenmahl. S. 225. Oswald, Sakramentlehre I. 5. Aufl. S. 455. Herzog’s Realencycl. f. prot. Theol. 3. Aufl. I. S. 33. 2 Berning, Op. cit. S. 186; Spitta, Urchristentum. I. S. 317 « 87 Kal IIl£T£ E^ CCOTOO TtivTE? ' TOUTO ETTIV to octji.cc [iou TYjs StociHjzvjs to ?jtt sp 6 |jlo)V xccc ttoAXu)V sz/uvvojjisvov. d) Pijte iz njega vsi: to je moja kri zaveze, prelita za vas in mnoge. TouTO TtOlEtTE eig TTjV £[1Y]V dva|x- vvjatv. ej To storite v moj spomin! Toda Jezus pri zadnji večerji ni govoril grško, ampak v pale¬ stinski aramejščini ali kaldejščini, da so ga mogli razumeti navzoči. Zato so se Jezusove ustanovne besede: »Vzemite, jejte: to je moje telo, dano za vas in za mnoge . . . Pijte iz njega vsi: to je moja kri, prelita za vas in za mnoge. To storite v moj spomin!« glasile v kal¬ dejščini: Izvajanje Jezusovih prvotnih besed iz grščine, naj se upira še na toliko eksegetičnih in slovniških preiskovanj, ne more nikdar dospeti do popolne gotovosti, ampak ostane le poskus. Mogoče je, daje Jezus rabil ravno te besede, celo verjetno je, a s popolno gotovostjo se ne more trditi 1 . Če pa znanost ne more z natačno gotovostjo določiti posameznih Jezusovih izrazov kaldejskih, vendar dejstva* samega ne more tajiti, ker imamo štiri svetopisemska poročila v grškem jeziku. Vsebina Je¬ zusovega govora nam je torej znana, posameznih njegovih besed pa ni mogoče dognati. Najverjetnejše je, da je rabil Jezus besede, kakor jih ima Petrova oblika, poročilo Mateja in Marka. Ta dva hočeta po¬ dati zgodovinsko poročilo dogodkov zadnje večerje. Da bi bila kaj dostavila, se ne da trditi. Saj nista imela pravega vzroka. Le besede acpsotv dpccpuffiv — v odpuščenje grehov je morda Matej dostavil, ker jih drugi pisatelji nimajo v tej obliki, pač pa po vsebini. Matej povdarja z ozirom na starozakonske daritve, da tudi ta daritev kakor starozakonske, podeli odpuščenje grehov. Ista misel je pri drugih po¬ ročevalcih v besedah: prelita za vas. Kakor seje pri starozakon- skih daritvah prelila kri za grešnike, tako tudi tukaj v odpuščenje grehov. Nasprotno pa sta Matej in Marko lahko v svojih poročilih pre¬ zrla in izpustila nekaj od Gospodovih besed, v kolikor se vsled tega zmisel celotnega dejanja ne spremeni. Saj sta pisala za vernike, ka¬ terim je bilo ponavljanje vzvišenih dogodkov zadnje večerje iz službe božje dovolj znano. Zato ne poročata besed: »To storite v moj spomin!« 1 Že za samo besedo ca>|J.a — telo ima hebrejščina dvanajst izrazov in slično tudi aramejščina: i. ^3, 2. U, 3- HS13, 4- 03^, 5- 6. f]t3, 7- ^'»57) 8. — J, 9. Tiy, io. lis, ii. "i5št2f, m. □ , n*]ir'p. Da bi bila pa kaj spreminjala, se ne da misliti. Radi tega sta Matej in Marko najvažnejša vira o dogodkih zadnje večerje, v kolikor je treba spoznati besede Jezusove. Vsaj sta živela od začetka v raz¬ vijajoči se krščanski cerkvi, sta opazovala ustno izročilo. Razen tega je bil Matej pri zadnji večerji navzoč, Marka pa je poučil sv. Peter, ki je bil tudi pri zadnji večerji Gospodovi. Drugače nam je soditi o Pavlovi obliki, o poročilih sv. Pavla in Luka. Pavlu so dali prepiri v Korintu povod, da je pisal o važnosti in vzvišenosti tega zakramenta. Seveda takrat ni smel ničesar svoje¬ voljno dostaviti, ker jih je že poprej poučil, kako se obhaja najsve¬ tejša skrivnost. Če torej zapiše besede: To storite v moj spomin! niso smele biti Korinčanom nove. Pavel jih je mogel le zapisati, ker jih je Jezus govoril. Nekaj pa je smel izpustiti, kar se mu je zdelo potrebno, da je povdarjal pred vsem to, s čemur je ravno takrat lažje dosegel svoj namen. V ta namen je rabil tudi pri kelihu malo drugačno obliko, ohranil pa je jednako vsebino, kakršno najdemo pri Mateju in Marku. Lukeževo poročilo je odvisno od Pavlovega, skuša pa poravnati malenkostne razlike med Petrovo obliko in med besedilom, ki ga je poznal iz božje službe. Radi tega je velike važnosti, a za spoznanje Jezusovih besed pri zadnji večerji nima tolikega pomena, kakor Matej in Marko. Izmed vseh besed so najvažnejše iste, s katerimi je Kristus po¬ svetil in spremenil kruh in vino ter tako ustanovil najsvetejši zakra¬ ment. Brezdvomno je posvetil kruh z besedami: To je moje telo. Vsa štiri svetopisemska poročila to potrjujejo, ker rabijo popolnoma enake besede k Sprememba kruha v telo Jezusovo se je torej izvršila pri besedah: To je moje telo. Vino pa je Kristus spremenil v svojo kri z besedami: To je moja kri 1 2 ali s sličnimi: To je kelih moje krvi 3 . Sv. Luka in Pavel poročata, daje Kristus rekel: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi 4 . Katero teh oblik je Kristus izgovoril pri posvečevanju keliha, se ne da z gotovostjo trditi. Vsebina je vedno ista; vsaka teh oblik ima isti pomen. Daje Jezus rabil prvo (Petrovo) obliko: To je moja 1 Mat. 26, 26; Mark. 14, 22; Luk. 22, 19; I. Kor. 11, 24: Touto žoitv to aio(J,a [ton. — 2 Mat. 26., 28; Mark. 14, 24: Tooto Iotiv to cd[)A pou. 3 Ustno izročilo: Hic est enim calix sanguinus mei. (Mašni kanon). 4 I. Kor. n, 25; Luk. 22, 20: touto to rcoTTjptov Y) zatrij otalhijzvj laTtv Iv t< 7» IjjLtp atjtaTt. 89 kri, se nam dozdeva najverjetnejše. To tirja analogija s posvečenjem kruha, kjer se reče: To je moje telo. V tej obliki besede najjasneje izražajo bistvo darov, telo in kri Jezusovo. Pavlova oblika: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi izraža sicer isto misel, pa do nje pri¬ demo še le po zaključku. Matej in Marko naravnost naznanita, kaj je po posvečevanju v kelihu (kri) in še le posredno učinek krvi (nova zaveza), ker rečeta: To je moja kri (nove) zaveze. Pavel in Luka pa povesta naravnost učinek (nova zaveza) in posredno to, kar je v kelihu (ta kelih t. j. to, kar je v kelihu, je nova zaveza potrjena po moji krvi) 1 . Po vsebini torej ni razločka, pač pa v tem, da Pavel in Luka govorita v prenešenem pomenu, ker imenujeta kri Kristusovo, ki je v kelihu, zavezo samo. Seveda bi brez te krvi ne bilo zaveze. Pavlove besede: »Ta kelih je nova zaveza« tudi slabo sodijo v celi prizor zadnje večerje, »ker nove zaveze ni mogoče piti« 2 . Jezus se ozira na II. Mojz. 24, 8, zato je tudi verjetno, da rabi isto ali vsaj slično obliko, kakor jo na tem mestu najdemo. Tu pa beremo: alpa Sta- Tfjzvjs — kri zaveze. Apostolom je bilo znano to mesto starega za¬ kona. Zato so tudi lažje razumeli Petrovo obliko (Mat., Mark.): »To je moja kri«, kakor Pavlovo (I. Kor., Luk.) 3 4 . Nekateri so tudi trdili, da je Jezus rabil obe obliki, drugo za drugo. Taka trditev seveda preprosto razlaga razliko, pa nikakor ni utemeljena 1 . Zakaj Pavel ni rabil Petrove oblike, ki je bolj jasna in priprosta, nam razodeva namen njegovega pisma do Korinčanov. On ne graja pri Korinčanih, da ne opravljajo prav po Jezusovem izreku najsvetejše skrivnosti, ampak hoče pri njih odpraviti nekrščanske prepire ter jih opomni nove zaveze, kije zaveza ljubezni. To zavezo je potrdil Jezus z lastno krvjo iz ljubezni do nas, da bi se tudi mi ljubili. Take zaveze ni bilo poprej ne pri Judih, ne pri paganih. Zato jo sv. Pavel s povdarkom imenuje novo zavezo — zatvlj SiaS-7jxY). Kar se tiče oblike: To je kelih moje krvi, ki jo najdemo v ustnem izročilu, meni Suarez 5 , da je Kristus najbrž rabil besedo »ke¬ lih«. Kristus bi torej ne bil samo rekel: To je moja kri. 1 R. C o r n e 1 y in I. Cor. II, 25. pg. 344: »Revera inter duas formulas illa sola intercedit differentia, quod iuxta Matth. et Marc. illud directe indicatur, quod in calice post consecrationem adest, et indirecte illius effectus exprimitur (hic est sanguis meus, quo novum testamentum contirmatur), iuxta Paulum et Lučam autem directe enuntiatur effectus et indirecte illud, quod in calice est (liic calix i. e. quod in hoc calice continetur, est novum testamentum meo sanguine confirmatum). 2 Sp it ta, Op. cit. S. 304. 3 Lan gen, Letzte Lebenstage Jesu, S. 182; Franz e lin, Op. cit. pg. 48. 4 Cf. Graefe, Stud. u. Krit. 1898. S. 134. 5 Suarez, Disp. 58. s. 1. n. 50: De Christi autem facto non satis constat, an ipse usus fuerit uno vel altero dicendi modo, quia in s. Scriptura uterque habetur. 90 jks h) S tem, da smo označili besede, s katerimi je Kristus posvetil kruh in vino ter oboje spremenil v svoje telo in svojo kri, smo pove¬ dali tudi bistvene Jezusove besede pri ustanovitvi najsvetejšega za¬ kramenta. Tiste besede so glavne in bistvene, pri katerih se izvrši sprememba kruha in vina. Pri besedah: To je moje teloj je postal kruh telo Jezusovo; pri besedah: To je moja kri, je postalo vino kri Jezusova. Te so torej bistvene. Temu nauku pa nasprotuje trojno mnenje, ki ga najdemo pri učenjakih: 1. Predno je bil Inocencij III. papež, je spisal knjigo, v kateri piše * 1 : Gotovo se more reči, da je Kristus z božjo močjo spremenil kruh in vino in pozneje je izrazil obliko, po kateri naj bi nasledniki posvečevali. Sam je namreč posvetil po sebi z lastno močjo; mi pa po isti moči, katero je dal besedam. Ambrozij Katarin 2 3 tudi zagovarja mnenje, da je Kristus skrivno in notranje, brez vsakih besed posvetil in spremenil kruh in vino po svoji odlični moči in še le pozneje je rekel besede, s ka¬ terimi bi naj potomci pripravljali najsvetejši zakrament. Slično meni tudi Salmeronl A to mnenje je gotovo krivo in izvira iz napačne razlage evan¬ geljske besede euAoyr]aag — blagoslovil. S tem blagoslovom sta bila kruh in vino že odločena za spremembo in blagoslovljena, pa še ne bistveno spremenjena. Kristus je naklonil podobama kruha in vina božjo moč in dobrotljivost in neko večjo veljavo 4 . Kristus je blagoslovil kruh in kelih, t. j. poklical je božji blago¬ slov in božjo vsemogočnost nad kruh in vino, da bi bila navzoča pri vseh bodočih posvetitvah (konsekracijah), da se spremeni kruh in telo Quamquam enim ipse alterutro tantum dicendi modo usus fuerit, tamen cum idem sit sensus, salva historiae veritate, potuit illius factum utroque modo referri; veris- simile autem est ipsum usum fuisse voce calicis, quia praeter Lučam et Paulum traditio apostolica hoc magis indicat. 1 Innoc. III., De myster. missae. Lib. IV, cap. 6 in fine: Sane dici potest, quod Christus virtute divina confecit, et postea formam expressit, sub qua posteri benedicerent. Ipse namque per se propria virtute benedixit; nos autem ex illa vir¬ tute, quam indidit verbis. Cf. Summa theol. Thom. A. P. III. q. 78, a. 1. ad I. 2 Liber Catharini positus est in Indice, sicut etiam liber Cliristophori a Capite fontium, qui eandem sententiam defendit. 3 Comment. in hist. evang. t. IX. tr. 12 . 4 Cornelv, Comment. in Matth. 26, 26. pg. 426: Cliristus acceptum panem benedixit, Dei beneficentiam et potestatem super panem invocavit, qua benedictione panem sacravit et ad consecrationem quasi praeparavit . . . Christi benedictio ope- ratur id, quod significat. gsi 91 jKe) in vino v kelihu v kri Kristusovo, kadar se postavno izgovore posve- čevalne besede. Zato prosimo po vzgledu Kristusovem, naj Bog blago¬ slovi te dare, naj pride božja moč v kruh in kelih, da se izvrši po¬ svetitev. Zato se imenuje kelih blagoslavljanja (I. Kor. 10, 16) t. j. kelih blagoslovljen od Kristusa . . . Konečno je Kristus po mnenju Kornelijevem kruh tako blagoslovil in z blagoslovom poklical božjo pomoč k bodoči posvetitvi (konsekraciji) in pretvorbi (transsubstantia- tio), da je naredil nad kruhom križ. Po cerkveni navadi duhovniki z znamenjem sv. križa blagoslovijo kruh in vino in to delajo po vzgledu Kristusovem h Blagoslavljanje in posvetitev je torej dvojen različen čin Kristusov. Kristus ne spremeni kruha in vina z blagoslovom brez besed, ampak z besedami: T o j e moje telo, t o j e moja kri. Kajti te besede povzročijo, kar pomenijo. Njih pomen je po¬ polnoma jasen in določen. 2. Drugo mnenje se tiče besed pri posvetitvi vina. Splošno učimo, da so bistvene besede: To je moja kri ali to je kelih moje krvi. Sv. Tomaž Akvinčan, ki pri posvetitvi kruha prizna kot bistvene be¬ sede: To je moje telo, pri vinu zahteva daljšo obliko. Kajti on pravi: Primerna oblika pri posvetitvi vina je tista, katero je rabil Kri¬ stus, namreč: To je kelih moje krvi, novega in večnega za¬ kona, skrivnost vere, ki bo prelita za vas in za mnoge v odpuščanje grehov. To mnenje tako utemeljuje: Glede nato obliko je dvojno mnenje: nekateri so namreč trdili, da je bistveno, v tej obliki samo: To j e ke¬ lih moje krvi, ne pa sledeče besede. Pa to se zdi neprimerno, ker to, kar sledi, nekako določuje dopovedek, kije: kri Kristusova; zato spadajo k popolnosti istega govora. Zato drugi bolje pravijo, da so vse sledeče besede bistvene do tega, kar sledi: Kolikokrat koli to storite .. ., ki spadajo k porabi tega zakramenta in zato niso bistven del oblike. 1 Corneliusa Lap., Comment in Matth. 26, 26: »Benedixit anteni Christus panem et calicem, lioc est Dei benedictionem et omnipotentiam super panem et vinum invocavit, ut praesto esset etiam et in futuris omnibus consecrationibus, ad panem convertendum in corpus et vinum calicis in sanguinem Christi, quando legi- time pronuntiantur verba consecrationis . . . Cliristi exemplo petimus, ut Deus bene- dicat haec dona, ut divina virtus in panem et calicem descendat, ad perficiendam consecrationem et hinc dicitur calix benedictionis, i. e. a Christo benedictus .... Denique videtur Clirištus sign um crucis forma n do super panem, eum bene- dixisse et benedicendo invocasse Dei opem, ad futuram consecrationem et transsub- stantiationem. Nam ex usu ecclesiae, sacerdotes in consecratione panem et vinum signo crucis benedicunt, idque faciunt exemplo Christi. sss 92 jk® Zato duhovnik govori po istem obredu in načinu, ko namreč drži kelih v rokah, vse tiste besede . . . Zato se mora reči, da so vse tiste besede bistven del v obliki 1 . Vsled tega nauka so res nekateri učenjaki branili daljšo obliko pri posvetitvi vina kot bistveno po vseh njenih besedah. Benedikt XIV. piše o tem 2 : Celo učenci sv. Tomaža, ki so se precej strogo oklenili njegovega nauka, se delijo v dvojno naziranje v tej stvari. Nekateri namreč pravijo: Nauk sv. Tomaža je popolnoma jasen, da oblika pri posvetitvi vina ni le v besedah: To je kelih moje krvi, ampak tudi v sledečih. Kdor hoče biti Tomažev učenec, mora to trditi. To potrjuje, da se je kardinal Kajetan, ki je v komentarju k spisom sv. Tomaža zagovarjal nasprotno mnenje, papežu Piju V. s tem slabo prikupil 3 4 5 . Drugi pa razlagajo nauk sv. Tomaža tako-le: Ta učenik razločuje med tem, kar je bistveno potrebno in med tem, kar spada k dovrše nosti. Oko ali noga pri človeku spada k dovršenosti in ne k bistvu človekovemu. Ravno tako je v obliki bistveno: To je kelih moje krvi. Druge besede pa so potrebne k dovršenosti ali popolnostih Vedenje Pija V. je opravičeno, ker se mu je zdelo nedostojno, da Kajetan, ki hoče podati zmisel sv. Tomaža, ne govori o tolikem učenjaškem naziranju s primernim spoštovanjem. Pij V. pa s tem de¬ janjem ni hotel določiti kake verske resnice, in odpraviti različna mne¬ nja o tem vprašanju. Kakor Benedikt XIV., se tudi mi lahko držimo mnenja, da je bistvena oblika: To je kelih moje krvi ali slična. Saj tudi sv. Tomaž sam prizna, da se vino spremeni v kri pri teh in ne pri naslednjih besedah 6 . Zato so za nas le te besede bistvena oblikah 3. Tretje mnenje je posebno razširjeno v razkolni grški cerkvi. Po izgovorjenih besedah: To je moje telo, to je moja kri, še kruh 1 Summa theol. III. q. 78, a. 3: Conveniens forma consecrationis vini ea est, qua usus est Christus, videlicet: Hicestcalix sanguinismei, novi etae- terni Testamenti, mysterium fidei, qui pro vobis et pro mul tis ef- fundetur in remissionem peccatorum . . . Dicendum quod omnia praedicta verba sunt de substan.tia form a e. 2 Benedicti PP. XIV., De sacrosancto sacrificio Missae, Edid. P. I. Schnei- der S. I. 1879. Pariš. pag. 190. Lib. II. c. 15. n. 14, 15. 3 Card. Capisucchius, Controv. 3. qu. unic. 4 Šoto in IV. Sent. n dist. q. I. a. 3; Gotti, theol. tom. 14, q. 2 dub. 3 § r. 5 Ibid.: Per prima verba, cum dicitur: Hi c est calix sanguinis mei, si- gnificatur ipsa conversio vini in sanguinem eo modo, quo dictum est in forma con¬ secrationis panis. 6 St. Alphonsus, Theol. mor.: In praxi certum est, quod sacerdos graviter peccaret, si non proferret omnia illa, quae in consecratione calicis habentur. ©st 93 in vino ni izpremenjeno. Ta oblika je ali nezadostna, tako da je treba še dostaviti posebne besede, ki se imenujejo epikleza, ali pa so sploh nepotrebne, nebistvene, tako, da se pretvorba vrši še le pri epiklezi in samo po njej. Epikleza (Iraoobjais — klicanje, nazivanje) je mašna molitev, v kateri duhovnik kliče sv. Duha z nebes nad dare kruha in vina, da jih spremeni v meso in kri Jezusa Kristusa in da obhajanci po njih dobe nadnaravno življenje 1 . V rimskem misalu (mašni knjigi) je pred konsekracijo ta-le mo¬ litev: Quam oblationem tu Deus in omnibus, quaesumus, bene -j- die¬ tam, adseri f ptam, ra f tam, ratio- nabilem, acceptabilemque facere digneris: ut nobis Cor f pus et San f guis fiat dilectissimi Filii tui Domini nostri lesu Christi. To darilo blagovoli, ti Bog, na¬ praviti v vsem, prosimo, blagoslov¬ ljeno, postavno 2 , veljavno 3 , pa¬ metno 4 5 , prijetno: da nam postane Telo in Kri preljubega Sina tvo¬ jega Gospoda našega Jezusa Kri¬ stusa. Ambrozij Katarin (J- 1553) in Cheffontain (J- 1595) sta molitev: Ouarn oblationem .. . To darilo . . . proglasila za epiklezo rimske cerkve in sicer tako, da se pretvorba kruha in vina izvrši iz¬ ključno že pri tej molitvi. Naslednje besede Kristusove: To je moje telo itd. samo razložijo, kar se je že zgodilo 6 . Touttee 0 , Le Brun 7 i. dr. so menili: Ta molitev je, kakor pri vzhodnih cerkvah epikleza, potrebna, da se spremeni kruh in vino pri Kristusovih besedah: To je moje telo itd. Pa tako te molitve ni mogoče razlagati. Kajti zmisel je ta: Du¬ hovnik prosi, naj Bog dare kruha in vina v vsakem oziru tako blago¬ slovi, da so pripravni postati telo in kri našega Gospoda Jezusa Kri¬ stusa. Drugače bi imeli istorečje: Spremeni zdaj te dare v Kri- 1 Drugi del ima redno prošnjo za obhajance. 2 Adscripta (Suarez): Potest referri hoc verbum ad ea, quae de hac con- secratione seripta sunt, ita ut postuletur, ut haec oblatio tališ fiat, qualis seripta est et promissa illis verbis Christi: Hoc facite; adseriptum enim dic.i potest, quod est seripto con form e. 3 Praeterea postulatur, ut per consecrationem fiat rata i. e. vera; non enim est haec vera sacrificalis oblatio, nisi consecratio valida sit et efficax; quomodo di- cere solemus, sacramentum esse ratum, quando vere faetum. Suarez. 4 Petitur, ut iam non simplex panis et vinum, nec sanguis hircorum aut vitu- lorum, sed Christus ipse, qui non solum rationalis est, sed aeterna sapientia et ratio, offeratur. Suarez. 5 Njuni spisi o tem vprašanju so prišli na indeks ali seznamek prepovedanih knjig. — 6 Proleg. ad edit. oper. Cyrill. Ierosolym. 7 Explicatio missae. Pariš 1726, P. 4, a. 6, § 1. “Sst 94 jkS) st u sovo meso in kri, da postanejo za nas Kristusovo meso in kri. Zato je izključeno, da bi se že pri tej molitvi izvršila pre¬ tvorba kruha in vina 1 . Se drugo molitev latinskega misala razlagajo kot epiklezo. Glasi se: Ponižno te prosimo, vsemo¬ gočni Bog: ukaži te (dare) po ro¬ kah tvojega svetega Angela pri¬ nesti na tvoj vzvišeni oltar, pred obličjem tvojega veličastva: da se vsi, ki uživamo deležni tvojega ol¬ tarja Telo in kri tvojega Sina, na¬ polnimo vsega nebeškega blago¬ slova in milosti. Po istem Kristusu Gospodu našem. Amen. Supplices te rogamus, omni- potens Deus: iube haec perferri per manus sancti Angeli tui in sublime altare tuum, in conspectu divinae maiestatis tuae: ut quot- quot ex hac altaris participatione sacrosanctum Filii tui Cor j- pus et San -j- guinem sumpserimus, omni benedictione coelesti et gratia re- pleamur. Per eundem Christum Dominum nostrum. Amen. Ze na cerkvenem zboru v Florenci (1439 —1445) so se Grki pri svojih razpravah o epiklezi sklicevali na molitev rimske cerkve: Sup¬ plices te rogamus ... ter so jo razlagali kot epiklezo. V novej¬ šem času je z veliko učenostjo tudi Hoppe 2 povdarjal, da je epikleza, katero najdemo pri vseh 3 vzhodnih cerkvah in grških obrednikih, apo¬ stolskega izvora in torej v rimskem obredu ne more manjkati. Nahaja se v molitvi: Ponižno te prosimo... Tega mnenja so tudi: Schee- ben 4 5 , Loffler 6 , Probst °, Langhorst 7 in drugi, četudi z nekaterimi raz¬ likami. Svoje mnenje utemeljujejo tako-le: Angel te molitve je sv. Duh, ki na povelje (iube) nebeškega Očeta (omnipotens Deus) na oltarju ležeče dare kruha in vina prinese nevidno na nebeški oltar, t. j. pri¬ nese jih (perferri) pred Sina božjega v nebesih, da se tamkaj spremeni v telo in kri Kristusovo, in da jih potem obhajanci uživajo z nebeškim blagoslovom. Daši ta molitev stoji po povzdigovanju, moramo jo tako razlagati, kakor bi bila neposredno pred konsekracijo in bi bila kruh in vino še neizpremenjena. 1 Dr. Val. Thalhofer, Handb. der kath. Liturg. II. Bd. § 31: Der nachst- liegende Sinn der Bitte kann daher meines Erachtens nur der sein, Gott moge die auf dem Altar liegende Oblation zu einer benedicta, adscripta etc. machen, zu dem Zweck, damit sie dann sofort in der Consecration fiir uns (zu unserem Heile) Christi Fleisch und Blut werde. 2 Hoppe, Die Epiklesis. Schaffhausen 1864. 3 Izvzet je le obrednik Addejev in Marisev. 4 Scheeben, Mysterien des Christenthums in Katholik, 1866. Bd. II. 5 Loffler, Die Weihe der heilig. Ole, 1886. S. 158 f. 0 Probst, Liturgie der ersten drei Jalirli. S. 401. 7 Stimmen aus Mar. Laach. XX. S. 202. ©S4 95 Kal Pa tej razlagi ni mogoče pritrditi’, kajti molitev izraža prošnio, naj nebeški Oče (omnipotens Deus) s posredovanjem angela (Mihaela) milostno sprejme v nebesih telo in kri Jezusa Kristusa, ki jih daruje duhovnik z ljudstvom. Z ozirom na ta dar naj z nebeškim blagoslo¬ vom napolni obhajance, ki resnično prejmejo ta dar, to je telo in kri Jezusa Kristusa. S tem se tudi najlepše udeležijo oltarja (ex hac al- taris participatione), da vredno prejmejo sv. obhajilo. Angel, ki ga imenuje ta molitev, ne more biti sv. Duh. Ta bi naj imel nalogo 1 2 , da bi nesel kruh in vino (haec) v nebo (perferre in sub- lime altare), mesto, da bi na oltarju, v sredini vernikov deloval! Ne¬ kateri razlagalci menijo 8 , da pomeni angel Kristusa samega, »an¬ gela zaveze« (Malah. 3, 1), »angela velikega sveta« (Iz. 9, 6), ki po¬ sreduje med nebeškim Očetom in sv. cerkvijo ter prinaša njene daritve in molitve na nebeški oltar (Skr. raz. 8, 3). Drugi menijo, da je ta angel skupno ime za skupino angelov, ki obdajajo oltar in posre¬ dujejo med ljudstvom in Bogom; ali pa daje to angel varih du¬ hovnikov, če ne duhovnik sam, kije vidni srednik mesto Kri¬ stusa. Toda čemu prisiljeno razlagati, ko je skoraj popolnoma jasno, da angel ni sv. Duh, ampak angel, ki ga stari zakon imenuje angela va- riha izvoljenega ljudstva 4 in katerega tudi v novem zakonu častimo kot svojega zaščitnika 6 . Taje nadangel Mihael 6 . Hoppe se sklicuje tudi na spise cerkvenih očetov, na galikanski in mozarabski obred in na pisatelje srednjeveških obrednikov. Pa ti dokazi so slabi. Sv. Avguštin in Hieronim ne priznata nikjer epi- kleze v rimski cerkvi. Optat Mile v. in Fulgencij omenjata sicer, da so v njunem času klicali sv. Duha na oltar, pa ne zato, da posveti in spremeni kruh in vino, ampak, da posveti vernike, sveto cerkev 7 . Galikanski in mozarabski ob redniki imajo sicer v neka¬ terih, a ne v vseh izdajah molitev, s katero kličejo sv. Duha na oltar. Pa ta molitev le izraža prošnjo, da postane daritev sv. cerkve Bogu 1 Thalhofer, Op. cit. 230: Fiir eine Epiklese im Sinne der Epiklesen in den griechischen und orientalisclien Liturgien kbnnen wir das Supplices te ro¬ ga m us nicht halten 2 Po razlagi Hoppe-jevi. — 3 Beron, Tubinger theol. Quart.-Schr. 1867. 4 Dan. IO, 21; 12, 2; Iud. v. 9. - 5 Skr. raz. 12, 7. 0 Per intercessionem beati Midi a e lis archangeli, stantis a dextris alta- ri s incensi (Luk. 1, n. 19), et omnium electorum suorum incensum istud digne- tur Dominus benedicere et in odorem suavitatis accipere. ’ Cum sancti Spiritus ad sanctificandum totius ecclesiae sacrificium po- stulatur adventus, nihil aliud mihi postulari videtur, nisi ut per gratiam spiritualen) in corpore Christi, quod est ecclesia, charitas iugiter indisrupta servetur (Fulgentius apud Thalhofer, Lit. II. § 32. b). 96 prijetna in njeno zavživanje pri sv. obhajilu vernikom v dušno hrano 1 . Srednjeveški liturgiki pravijo, daje Kristus, ki spremeni kruh in vino, sv. Duh pa sodeluje. Rimska cerkev torej v omenjeni molitvi nima prave epikleze. In če tudi epikleza v vzhodnih cerkvah izvira od apostolskih časov, iz tega ne sledi, da bi jo morala imeti tudi rimska cerkev. Kajti posamezni apostoli so lahko nebistvene obrede uvedli v posameznih cerkvah z ozirom na narodne in krajevne razmere. Vsi apostoli pa so se ravnali po bistvenih obredih in v teh so bili edini povsod. Daši v rimski cerkvi nimamo epikleze, jo najdemo v grški cer¬ kvi in pri vseh vzhodnih cerkvah skoraj povsod. Že apostolske kon¬ stitucije (VIII. 12) nam pričajo o njej v teh-le besedah: »Prosimo te, da se milostno ozreš na dare, ki leže pred tvojim obličjem, in jih dopadljivo sprejmeš v čast tvojega Kristusa; da poš¬ lješ nad to daritev svojega svetega Duha, pričevalca v trpljenju Go¬ spoda Jezusa, da on (sv. Duh) spremeni ta kruh v telo tvojega Kristusa in ta kelih v kri tvojega Kristusa 2 , da se tisti, ki to uživajo, okrepijo v pobožnosti, dosežejo odpuščenje grehov, se re¬ šijo hudiča in njegove zmote, se napolnijo s svetim Duhom, postanejo vredni tvojega Kristusa ter dosežejo večno življenje, ker si ž njimi spravljen vsemogočni Gospod.« Slično se glasi ta molitev po misalih, ki se še dandanes rabijo v ruski cerkvi, pri Rusinih v Galiciji in na Ogrskem, namreč 3 4 : rociio^ii, nsi;e ii|i<:ciumro Tnoero ,I,vya ki. TpCTifi tact, Ahoctoaihat. tkoiimt. IIH/piOCAAKI.lii, TOI’0 KAAITH IIC OTIIMH OTI. HACl., lil) OEIIOKII HACE I10AAI|III,VITICA. II coTHopii vAiuu. yr,o cen J- tcchioi: Tt.ao X|>iicta tkocio a c;i;c ht. maiiiii celi f 'ICCTIIVIO K (»OKI. Xf)HCTA TBOerO. II(lCAOiiaiK'l. f jljVOMT. TKOIIMT. CII.ATT.II.IT. ‘. 1 Innsbrucker Theol. Zeitschr. iS88. 226 f. Katholilc. 1886. I. 378 f. 2 Constit. apost. VIII, 12: Poscimus te, ut super haec dona in conspectu tuo proposita plačate respicias . . . atque supra hoc sacrificium mittas sanctum tuum Spiritum ... ut exhibeat panem hunc corpus Christi et calicem hunc sanguinem Cliristi tui. Epikleza jeruzalemskega obrednika: e^ Slično uči tudi Kalvin. Tudi on pravi, da besede: »To je moje telo« pomenijo: to je podoba (symbolum) mojega telesa. Kruh se ne spremeni. Kristus je v kruhu, kakor na določenem mestu (loca- liter). Na drugi strani pa se Kalvin ne strinja s Cvinglijem, ker pravi, da obhajanec ne prejme telesa Gospodovega, ampak samo podobo, ki pa vpliva po svoji moči, kakor sv. Duh na našo dušo. V njegovi dobi je bilo še mnogo krivih nazorov o Gospodovih besedah: To je moje telo itd. Po Belarminovem poročilu 1 je leta 1577 izšla knjiga, kije imela dvesto različnih razlag o teh besedah. Luter sam se je že 1. 1527 norčeval iz nasprotujočih si razlag raznih krivovercev 2 . Tudi v novejšem času protestantje v tem vprašanju niso edini. Mnogi uvidevajo, da je jasne besede Kristusove težko v prenesenem pomenu razlagati. Da bi se ognili besedni razlagi, spodkopavajo ver¬ jetnost poročil. Zato trdijo, da je iz dušeslovnih ozirov nemogoče, in da se ne strinja z značajem evangeljskega Kristusa, da bi se dale Je¬ zusove besede doslovno umevati. Tudi kažejo razlike posameznih svetopisemskih poročevalcev, da je treba v njih iskati različen nauk, različne misli 3 . V vseučiliščnem letnem poročilu (1894) govori Er. Haupt o zmislu Jezusovih besedah tako-le: Moja (sc. Jezusova) oseba je nosi- teljica moči višjega življenja. To si tako prisvojite in sprejmite v svoje osebe, kakor se to zgodi pri zemeljski hrani 4 . R. Hoffman n pa 1 Bellarminus, De euch. 1 . I, c, 8. 2 D. Carlstad in disem heiligen text (Das ist Mein Leib) martert das wortlin (Das), Zwingel martert das w 5 rtlin (Ist), Oecolampad martert das wortlin (leib). Die andern martern den ganzen text und kehren das wOrtlin (das) um und setzens hin- ten an und sprechen also (Nemet esset, Mein leib das ftir eucli gegeben \vird, Ist das). Etliche martern den text halb und setzen das wortlin (das) yns mittel, und sprechen (Nemet esset, Was fiir euch gegeben wird, das ist mein leib) . . . Nu ist der heilig Geist hie in je allen und keiner will yrren in solcher widerwartigen be- weisung und Ordnung des textes. Und muss ja doch nur ein Ordnung des textes recht sein. So grOblich nerret uns der Teufel«. (Das dise Wort Christi [Das ist mein Leib etc.] noch fest stehen wyder Schwermgeister. Ntirnberg 1527). 3 Spitta, Op. cit.: »Ich vermag im Abendmahl keine Stiftung zur Feier des Gedachtnisses seines Todes in der Gemeinde zu erkennen . . . Statt dessen ergiebt sich mir der ursprilngliche Sinn der Einsetzungsworte aus dem Anschluss der Rede Jesu an die Vorstellungen vom messianischen Endmahle, wo man die geistigen Ga- ben des Messias, ja ihn selbst, in unbeschrankter Weise zu geniefien hoffte (S. 133). 4 Er. Haupt, Uber die ursprtingliche Form und Bedeutung der Abendmahls- worte. Halle, S. 24: Meine Person ist Trager der Krafte eines hoheren Lebens, welches so angeeignet und zu einem Bestandteil eurer Personen werden will, wie dies bei der irdischen Nahrung der Fali ist . . . Gerade die Dahingabe meiner Per- sonlichkeit wird euch die in ihr beschlossenen Lebens- und Heilskrafte in vollstem Masse erschliefien und zu Gute kommen lassen. 105 2Se) pravi: Kristus da kruh in vino nekako kot zastopnika svojih moči, ki dasta življenje, svojega telesa in svoje krvi’. S takimi in sličnimi na¬ zori se »kritični preiskovalci« Jezusovih besed vedno bolj in bolj od¬ daljujejo od besednega pomena in se zgubljajo v nasprotne in meglene podmene. Vsem tem razlagam nekatoliških učenjakov od Doketov prve krš¬ čanske dobe do dandanašnjih modernih protestantov stavimo nasprotno priprosto in jasno, dobesedno razlago Jezusovega izreka. Ta čudovit zakrament je ustanovil naš Odrešenik pri zadnji ve¬ čerji, ko je po blagoslovu kruha in vina z jasnimi in razločnimi bese¬ dami pričal, da jim daje svoje lastno telo in svojo kri. Ker imajo pa te besede, katere omenjajo sv. evangelisti in jih pozneje ponovi sv. Pavel njim lastni in prav jasni pomen, v katerem so jih umevali (cer¬ kveni) očetje: je gotovo predrzna zlobnost, da jih nekateri prepirljivi in hudobni ljudje zasukavajo v domišljene in prazne podobe, ki tajijo resničnost mesa in krvi Kristusove, nasproti splošnemu umevanju sv. cerkve, ki kot steber in podlaga resnice zavrača to, kar so brezbož- neži izmislili, kot satanske domišljije, ker vedno s hvaležnim in uda- nim srcem priznava to najodličnejšo dobroto Kristusovo 1 2 . Nikakor ni mogoče misliti, da bi bil Zveličar v tako važnem tre¬ nutku svoje ločitve od apostolov pravil priliko 3 : T o j e m oj e t e 1 o. Apostoli bi naj bili prepričani, da dobijo le podobo ali samo spo¬ min zavživanja njegovega telesa in njegove krvi. Kruh in vino kot taka nista ne znamenje, ne podoba Jezusovega telesa in njegove krvi. Tega pomena nimata ne po sebi, ne iz vsakdanje govorice, ne iz Jezusove obljube. Kajti Kristus je obljubil pravo telo in pravo kri kot jed in pijačo. Svoje prilike Jezus sam razlaga. Ko bi pa kruh in vino bile samo prilike, potem bi bila novozakonska Gospodova večerja bolj brez¬ pomembna, kakor starozakonska predpodoba. Matej, Marko in Luka ne povedo sicer, v kakem zmislu Jezus govori o hrani svojega telesa in svoje krvi. A iz evangelija sv. Janeza je popolnoma jasno, da je Kristusovo telo in njegova kri res jed in pijača 4 . 1 R. A. Hoffmann: Die Abendmahlsgedanken Jesu. Konigsberg 1896: Christus stellt Brot und Wein als die gevvissermafien lebendigen und daher Leben vermit- telnden Repraesentanten seiner Lebenskrafte, seines Leibes und Blutes hin. S. 25. 2 Cone. Trid. Sess. 13, c. 1; Denz. n. 755. 3 Tako meni Weizsacker, Apost. Zeitalter. 2. A. S. 576; Holzmann, Lehrbuch der neutest. Theol. I. S. 297. 4 S p it ta, Urchristentlium. I. S. 207 sicer taji pristnost Jan. 6, 51—59, pa brez zanesljivih razlogov. Kar poročajo vsi rokopisi, se ne da vtajiti, ne spreme- a d 4—8. gst 1 10 nudi v kelihu svojo dragoceno kri. Kdo bi znal dostojno ceniti vse milosti in dare, kijih zdaj prejmejo obhajanci! Prečudežni zakrament! Kristus ga je obečal, pa nekaterim se je zdel nemogoč. Veruj v Kri¬ stusa, ne hodi od njega! On je našel način, da naše duše dobe res nebeško jed in pijačo. Ako je Kristus hotel reči to, kar in kakor je vsikdar umevala katoliška cerkev, ni mogel rabiti bolj kratkih in jasnih besed. Sv. Pa¬ vel posebno jasno pove, da se morajo Jezusove besede umeti doslovno, ne pa v kakem prenesenem, bajeslovnem zmislu. On pripoveduje, kako Jezus postavi najsvetejši zakrament. Potem pa pravi: »Kdorkoli tedaj je ta kruh ah pije kelih Gospodov nevredno, bo kriv telesa in krvi Gospodove. Kdor namreč je in pije nevredno, si sodbo je in pije, ker ne razločuje telesa Gospodovega (I. Kor. 11, 27. 29). Iz imenitnosti predmeta, ki se zavživa, izvaja sv. Pavel velikost greha in odgovornosti tistih, ki so nevredni. Ko bi tu ne bilo dru¬ gega kakor kake podobe, predpodobe, spomin, znamenje Jezusovega telesa, zakaj bi bil greh tako izvanredno velik, če jih kdo po nevrednem zavžije? Judje so jedli velikonočno jagnje, predpodobo Kristusovo. Ce so preslabo pripravljeni uživali jagnje, nikjer ni pisano ah rečeno: da so bili krivi telesa ali krvi Gospodove. Sv. Pavel na drugem mestu sv. pisma še lepše kaže svoje pre¬ pričanje, da se je Jezusova obljuba v navadnem, doslovnem pomenu izpolnila. Piše namreč Korinčanom: »Kelih blagoslavljanja, ki ga blagoslavljamo, ah ni vdeležitev krvi Kristusove? in kruh, ki ga lomimo, ah ni vdeležitev telesa Gospodovega (I. Kor. 10, 16)? Kako lep, veličasten in jasen je torej pomen Jezusovih besed! Apostoli so jih tako umevali, sv. Pavel jih v tem zmislu razlaga Ko¬ rinčanom, le v novejši dobi podtikajo z umetnimi in prisiljenimi raz¬ lagami Jezusovim besedam pomen, ki ga ne morejo nikdar imeti. 3. Kako so prvi kristjani umevali skrivnost Gospodove zadnje večerje ? Že v prvi krščanski dobi so dobro spoznali in visoko cenili skriv¬ nost zadnje večerje. Prvi kristjani so bili stanovitni v nauku aposto¬ lov in združeni v lomljenju kruha in v molitvah h In so lomih po hišah kruh in so vživali jed z veselim in priprostim srcem 2 . Izraz »lomljenje kruha« pomeni obhajanje skrivnosti zadnje ve¬ čerje. Duhovski predstojnik 3 je po Gospodovem vzgledu razlomil po- 1 Djan. ap. 2, 42. 2 Djan. 2, 46. 3 Ignatius Ant., Ep. ad Smyrn. VIII. (P. G., t. V. col. 713). g>»00/? 111 Ki) svečeni kruh ter ga dal navzočim. Ker še takrat niso imeli cerkev, so to skrivnost obhajali po hišah ter so ž njo združili agape, poje¬ dine ljubezni. Bogatini so prinesli jesti seboj tudi za uboge, da bi se pri pojedinah lepo pokazala krščanska ljubezen, katero nas je posebno učil nebeški Učenik s tem, da je postavil najsvetejši zakra¬ ment. Paganski pisatelj Plinij sam poroča o prvih kristjanih, da se navadno ob določenih dneh shajajo na vse zgodaj, da Kristusu, kot Bogu na čast med seboj prepevajo, se zaprisegajo, pa ne v kako hu¬ dodelstvo, ampak da ne kradejo, ne ropajo, ne prešestujejo, ne pre¬ lomijo zvestobe, ne zatajijo vere. Ko to storijo, se razidejo, a se zopet snidejo da sprejmejo hrano, različno sicer, a neškodljivo 1 . Plinij kot pagan seveda ni poznal te hrane, ki jo kristjani ob nedeljah pri skupni službi božji uživajo. Vsled tajinstvenega nauka so se kristjani trudili, da niso nič razodeli paganom o najsvetejših verskih skrivnostih. Ravnali so se po besedah Kristusovih: »Ne da¬ jajte svetega psom in ne mečite svojih biserov svinjam« (Mat. 7, 6)! Kdor hoče prav umeti najsvetejši zakrament, mora poznati temeljne nauke krščanstva, posebno o Kristusu, njegovi osebi in odrešenju. Zato so prvi kristjani po pravici prikrivali ta zakrament katehumenom in paganom, da ga niso onečastili. Iz istega razloga tudi najstarejši cerkveni pisatelji bolj skriv¬ nostno govorijo o najsvetejšem zakramentu. Vendar pa se da iz njih spisov jasno spoznati, kako so umevali Jezusovo ustanovo. Poleg sv. pisma je dandanes najstarejši spis, ki govori o najsve¬ tejšem zakramentu, »Nauk dvanajsterih apostolov« 2 . Posebne važnosti za nas je deveto, deseto in štirinajsto poglavje. Tu beremo imenitno določbo: Nik d o naj ne je ali ne pije od vaše evha¬ ristije, razen če je na ime Gospodovo krščen 3 . Poučiljive so posebno tri molitve, o katerih je francoski učenjak Jacquier do- 1 Plin. Ep. X. 97: Quod essent soliti stato die ante lucern convenire; carmen- que Christo, quasi Deo dicere secum invicem . . . quibus peractis morem šibi dis- cedendi fuisse, rursusque coeundi ad capiendum cibum promiscuum tamen, et in- nocuum. 2 Horace Maruchi, Elšments d’ archeologie chretienne. Pariš 1900, I. pag. 284: Apres les Evangiles et les Epitres de S. Paul, le plus ancien document qui pari de 1’ Eucharistie est la AtSaji] TMV StoSeua arcooTO/Uov . . . Ce document con- tient deux parties bien distinctes: 1’ une, doctrinal et moral, suit les synoptiques; P autre, liturgique et disciplinarne, est inspiree de 1’ Evangile de S. Jean. C’ est le plus ancien manuel liturgique de 1’ Eglise. Cf. Bardenhewer, Patrologie 1901, S. 17; Geschichte der altkirchl. Liter. I. 1902, S. 76. Delo pripisujejo koncu pr¬ vega stoletja, Harnack pa med 1. 120—160 po Kr. 3 Cap. 9, 5. ©St 112 )Ke) kazal \ da se ne ozirajo na agape (pojedine ljubezni), ampak na evha¬ ristično hrano. Prva se glasi: »Zahvalimo te, naš Oče, za sveto vin¬ sko trto tvojega hlapca Davida, s katero si nas seznanil po svojem Sinu Jezusu« * 2 . Tudi Klement Aleksandrijski 3 in Origen 4 govorita o krvi prave Davidove vinske trte, ki je bila prelita za naše ranjene duše. Jezus sam se imenuje vinsko trto 5 in sina Davidovega 6 . Zato iz prve mo¬ litve spoznamo zahvalo za naj svetejšo kri Jezusovo, katero so uživali pod podobo vina. Druga molitev se nanaša na podobo kruha: »Glede na lomljen kruh pa: Zahvalimo te, Oče naš, za življenje in spoznanje, s katerim si nas seznanil po Jezusu, svojem Sinu« 7 . V tej molitvi častijo ver¬ niki Jezusa pod podobo kruha kot takega, ki daje življenje (Jaz sem kruh življenja; Jan. 6, 35) in dušno spoznanje (Jaz sem luč sveta; Jan. 8 , 12 ). V tretji molitvi hvalijo blagonosne učinke: »Zahvalimo te, sveti Oče, za tvoje sveto ime, kateremu si priprravil bivališča v naših srcih, in za spoznanje in vero in neumrljivost, katero si nam razodel po Je¬ zusu, svojem Sinu . . . Vse si ustvaril, živež in pijačo si dal ljudem v hrano, nam pa si milostno podelil dušno hrano in pijačo in večno življenje po svojem Sinu 8 . V tej molitvi se lepo vidi, kako so prvi kristjani razločevali na¬ vadno hrano od dušne hrane, katero jim je zapustil Jezus v najsvetej¬ šem zakramentu. Ta hrana potrdi vero, daje zagotovilo neumrljivosti. Takega učinka pa nima navaden kruh, ne navadno vino, ne »podoba« ali »spomin« Jezusovega telesa. V najstarejših spisih krščanstva krivo¬ verska mnenja o Jezusovi ustanovitvi nimajo zaslombe. O tem se še bolj prepričamo, čim dalje preiskujemo te spise. Daši drugi pisatelji zaradi tajinstvenega nauka bolj skrivnostno govo- 1 Jacquier, La doctrine deš douze apStres, Pariš 1891, pg. 204. 2 Cap. 6, 2: Eo^aptaTOopev aot, 7tdxep Tjjjuov, ozep ty)? dytac; djjizeAou Aa[ 3 t'§ xou zatSoc; aou rje; £yvmptaac Jjptv Sta 3 Iy]ptaac; djptv Sta Trjaoo xo 5 TtatSog aou. 8 Didach. X, 2. 3: ES/aptaxou[xev aot, zdxep < 5 oyts, 6zep xou aytou ovopaxdc; aou, ou zaxeazY]V(>)aa? iv xatc; zapStatc; vjimv, zal uzšp xt)c; yvwaetog zal uta- xewc zal dUavaatac, 7j? iyvmptaac Tjptv Sta TvjaoO xou zatSdc; aou . . . ezttaa; xd 7 tdvxa, Tpocprjv zal 7 totov ISozag xot? avllpmzotg et? dzoXauatv, rjirtv Se e/aplato zveupaTtzvjv Tpo^Tjv zal kotov zal tJoTjv atomov Sta zatSog aou. rijo o najsvetejšem zakramentu, vrli zagovornik krščanske vere, mu¬ čenik Justin odločno in jasno razodene ta nauk. To se mu zdi po¬ trebno, da pagani kristjanom ne morejo očitati, kakor bi pri svojih skupnih pobožnostih počenjali kaj nedovoljenega. Pagani so namreč izvedeli, da kristjani uživajo meso in kri. Zato so jih obdolžili straš¬ nega hudodelstva, da nedolžne otroke morijo, njih meso uživajo, kruh v kri pomakajo in jedo h Justin (J- o. 165) piše okoli 1. 150 rimskemu cesarju Antoninu P.: »To hrano imenujemo pri nas evharistijo . . .; pa te ne vživamo kot navaden kruh in tudi ne kot navadno pijačo; ampak kakor je po be¬ sedi božji Jezus Kristus, naš Zveličar meso postal in je imel meso in kri za naše zveličanje, tako tudi vemo, da je ona hrana, ki se spre¬ meni ter poživlja našo kri in naše meso, meso in kri tega včlove- čenega Jezusa, ko je ta hrana po molitvi, ki ima njegove besede, postala evharistija. Kajti apostoli so v knjigah, ki so jih sami spisali, in se imenujejo evangeliji, sporočili, da jim je Jezus tako zapovedal. On je namreč vzel kruh in, ko se je zahvalil, je rekel: To storite v moj spomin! To je moje telo. Slično je vzel kelih, in ko je za¬ hvalil, je rekel: T o j e m o j a kr i« 1 2 . Sv. Justin uči torej: 1. da moramo Jezusove besede pri zadnji večerji umeti v navadnem, besednem pomenu; 2. kakor je Beseda božja meso postala, ravno tako resnično je v najsvetejšem za¬ kramentu J e z u s o v o meso in njegova kri; 3. kruh in vino se spremenita po molitvi, katere vsebina so besede Jezusove. To je res imenitno spričevalo verskega prepričanja, ki ga daje Justin ce¬ sarju 3 v imenu vseh kristjanov v sredini drugega stoletja o najsvetej¬ šem zakramentu! Še pred sv. Justinom je pisal sv. Ignacij (f 107), škof v An¬ tiohiji. Bil je učenec apostolov. Njegovo pričevanje o najsvetejšem zakramentu ni sicer tako obširno, vendar pa za nas velike važnosti, ker je še iz prvega krščanskega stoletja. Efežanom piše: En kruh lomimo, kije krepilo neumrljivosti, zdravilo zoper smrt, a vedno življenje v Jezusu Kristusu 4 . Dokete, ki so trdili, da Jezus ni resnično 1 Grški knez Tiest je baje užival lastne otroke, katere mu je po zvijači pred¬ ložil njegov brat Atrej. »Tiestove pojedine« so pagani predbacivali kristjanom, ker niso razumeli sv. obhajila. 2 Iustinus M., Apol. I. c. 65. 66. 3 Nekateri menijo: Marku Avreliju (dans 1’apologie des chretiens, qu’il composa sous le regne de Marc-Aurele .... Ch. Rohault de Fleury, La Messe II. Pg- 58.) 4 S. Ignatius, Ad Eph. XX: "Eva apiov a/Uovte?, S? Icrttv z appaxov alla- vaatag, ižvtiootos toO pij attokavetv, a?Aa £?Jv Iv 'Ivjaou X p tono Sta Tcavto?. Somrek, Gospodova zadnja večerja. 8 (sS£ 114 JK® človek postal, graja: Evharistije in molitve se vzdržijo, ker ne priznajo, da je evharistija meso našega Odrešenika Jezusa Kristusa, ki je trpelo za naše grehe 1 . V evharistiji je torej resnično telo Jezu¬ sovo, ne samo podoba (symbolum, figura) in sicer isto telo, ki je za nas trpelo na križu. Kako vtrjeni so bili kristjani v drugem stoletju v veri, da je v najsvetejšem zakramentu pravo telo in prava kri Jezusova, nam spri- čuje škof Irenej (j- 202). On pobija v svojih spisih (Proti krivover¬ stvom) 2 3 med drugimi krivoverci tudi gnostike. Ti so trdili: 1. da Kristus kot Sin božji ni enega bistva z Bogom Očetom; 2. da ne bo vstajenja mesa; 3. da Jezus ni privzel pravega mesa, ampak le na¬ videzno. In vse tri velike zmote gnostikov zavrača sv. Irenej, sklicujoč se na resničnost Jezusovega telesa v najsvetejšem zakramentu. Piše nam¬ reč: »Kako pa so zagotovljeni, da je posvečen kruh Telo njihovega Gospoda in kelih njegove krvi, ako ga ne priznajo za Sina stvarni¬ kovega, za njegovo Besedo? . . . Kako pa zopet trdijo, da (človeško) meso strohni in več ne oživi, ako ga poživlja telo Gospodovo in kri? . . . Naše naziranje pa se strinja z evharistijo in evharistija zopet po¬ trjuje naše naziranje . . . Naša telesa, ki prejemajo evharistijo, niso več trohljiva, ampak imajo upanje vstajenja« 8 . In ko bi Kristus ne bil pravi človek, dokazuje Irenej naprej, »tedaj tudi kelih evharistije ni vdeležitev njegove krvi, in kruh, ki ga lomimo, ni vdeležitev njego¬ vega telesa. Kajti kri je le iz žil in iz mesa in drugega človeškega bistva, katero je resnično postala Beseda božja« 4 . In kakor trs ob svojem času rodi sad, in pšenica vsejana v zemljo zopet obrodi, tako da pride oboje kot pijača in jed ljudem v prid: ravno tako poživlja naše telo tudi evharistija, ki po božji besedi nastane iz kruha in vina, da bo enkrat vstalo neumrljivo “. Iz vsega dokazovanja se vidi, kako globoko je bilo ob času sv. Ireneja znanje o najsvetejšem zakramentu, da je iz gotovosti tega zna¬ nja prepričeval krivoverce o drugih važnih krščanskih resnicah. Iz tretjega stoletja imamo še več dokazov, da so Jezusove be¬ sede pri zadnji večerji umevali in razlagali v dobesednem pomenu. Klement Aleksandrijski (J- 217) piše: Jejte moje meso, pravi 1 Idem, Ad Smyrn. VII: Eo^aptOTtag ual upoaso/fjg dne/0'noa, Sta to [B) 6|jioXo yetv, ty|v so^aptoTtav aap%a šivat tou comjpog rjjjuov ’l7]ao0 XpiaTo 5 , ttjv uTtsp twv djjtapTtSv rjjjtffiv Ttallouaav, Tjv tJ) ^prjaTCTVjTt 6 Ilarijp ‘fjjsipev. 2 S. Irenaeus, Adversus haereses ali ”EXsy X°i avaTpOTtfj TVj? JisuSovopoi) YVtoaso)i;; 5 lib. 3 Ibid. 1 . IV. c. 18. n. 5. — 4 Ibid. 1 . V. c. 2. n. 2. — 5 Ibid. 1 . V. c. 2. n. 3. (gSt 115 Ka> Beseda, in pijte mojo kri! To lastno hrano nam daje Gospod, meso nam ponuja in kri izliva, in otrokom ničesar ne manjka k rasti. O kako čudežna skrivnost! 1 Meso Gospodovo, ki je kruh nebeški, ima v sebi kri ter poživlja tiste izmed ljudi, ki so nebeški, k nestrohljivosti in pusti samo meseno poželenje trohnobi 2 . Evharistijo hvalimo, in je dobra milost; kateri je deležni postanejo, se posvetijo na telesu in na duši 3 . Sv. Hi pol it (f 235) lepo razlaga Preg. 10, 1: »Modrost si je po¬ stavila hišo ... ter si je pripravila svojo miz o«, obljubljeno spoznanje svete Trojice, in tudi častitljivo in sveto njegovo telo in kri, ki se na skrivni in nebeški mizi vsak dan priprav¬ ljata in darujeta v spomin vedno častitljive one prve in skriv¬ nostne božje večerje . . . Pridite, jejte moj kruh, in pijte vino, ki sem vam ga namešala; svoje nebeško meso in svojo častitljivo kri, je rekel, nam je dal jesti in piti v odpuščanje grehov 4 . Znamenito pričuje tudi sv. Ciprian (f 258): »Kristus je tistim, ki smo deležni njegovega telesa, kruh. Ta kruh pa želimo prejeti vsak dan, da tisti, ki smo v Kristusu in evharistijo vsak dan v zveličavni živež prejmemo, vsled kakega težjega pregreška ne odstopimo od ob¬ hajila nebeškega kruha ter se ne ločimo od Kristusovega telesa, ker sam oznanjuje in reče: Jaz sem kruh življenja, ki sem prišel iz nebes; če kdo je od mojega kruha, bo živel na veke. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta. Kakor tedaj pravi, da na veke živi, če kdo od njegovega kruha je; saj je jasno, da isti živijo, ki se udeležijo njegovega telesa ter prejmejo evharistijo vsled pravne zveze; tako se je nasproti bati in je treba moliti, da ne zgubi zveli¬ čanja, ko se brez obhajila loči od Kristusovega telesa, ker sam preti in pravi: Če ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. In zato vsak dan prosimo našega kruha t. j. da se nam Kristus vsak dan daje, da tisti, ki v Kristusu ostanemo in živimo, ne odstopimo od njegovega posvečevanja in te¬ lesa« h Razen cerkvenih pisateljev iz prvih treh stoletij krščanske dobe imamo še druge priče, ki dovolj jasno govorijo, kako so prvi kristjani umevali Gospodovo zadnjo večerjo. Omeniti nam je še raznih spo¬ menikov, ki kot napisi, slike ali kipi ali v drugačni obliki predstav¬ ljajo skrivnosti zadnje večerje. 1 Paedagog. 1. i. c. 6. n. 18. Edit. D. Schramm, Analysis oper. ss. Patr. Au- gustar Vind. 1780. - 2 Ibid. n. 20. — 3 Ibid. 1. II. c. 2. n. 12. 4 S. Hippolytus in Prov. 10, 1. — 5 S. Cyprianus, De orat. dom. n. 18. Somrek, Gospodova zadnja večerja. 8* 116 jk® Pred vsem je važen takozvan A b er kij e v napis 1 , ki se glasi: »Videl sem ravnino Sirije in vsa mesta, Nisibis, onkraj Evfrata. Pov¬ sod sem našel verske sobrate; povsod me je vodila vera in mi je dala povsod v živež ribo od vira, veliko, čisto, katero je spočela brezma¬ dežna devica in jo vedno daje prijateljem jesti; ima izvrstno vino, me¬ šano, ki je daje s kruhom« 2 . Riba pomenja v starokrščanski simboliki vedno Kristusa 3 4 5 . Vera mu je torej povsod ponudila Kristusa, istega, ki ga je spočela Devica. »Od vira« kaže na krst v Jordanu. Kruh in vino sta hrana, a ž njima se daje Kristus. Ne da se torej tajiti, da se ta del napisa nanaša na evharistijo. V katakombah, so prvi kristjani imeli svoja pokopališča, pa tudi kapelice. Tu najdemo naslikane ribe (T/lMs) s pletenimi jer- baščki, v katerih je kruh in vino*. Riba znači Kristusa, ki je pod podobo kruha in vina. Tudi cele skupine oseb se vidijo naslikane, ki imajo pred seboj ribe, kruh in kelih ter so pri »lomljenju kruha« 6 . Zopet v drugi sliki vidimo, da je pri mizi mož, ki vzame ribo in za¬ vita žena moli pri tem 6 . Vse te slike so iz drugega stoletja po Kr. ter kažejo, v kaki časti so imeli prvi kristjani obhajanje skrivnosti zadnje večerje. Slike nam izražajo isto vero, katero pisatelji prvih treh stoletij tako lepo opisujejo z ozirom na najsvetejši zakrament. Zelo se torej motijo protestantski pisatelji, ki priznavajo, da od tretjega stoletja naprej stari pisatelji omenjajo isti nauk o sv. Rešnjem Telesu, katerega uči dandanes katoliška cerkev, da pa tega v prvih 1 Cf. Wilpert: Fractio panis. Herder 1895. III. Anhang S. 103—127; Histori- sches Jahrbuch, 1896. XVII. 4. S. 904. Katol. Obzornik 1899, str. 143-152. Napis je iz II. stoletja po Kr.; nekateri pravijo, najpozneje 217. 1 . 2 Zadnji del se glasi: II lazic Ttavtvj 5 s 7cpoYjy£ TpocpfjV I/iTuv ati o tcy]YV]S . . . zaltapov, Sv žSpa^ato Ilapilevog čepu), zal toutov etceSoizs cpi/.oic iaD-tsiv Sia TtavtS$ olvov Tjatov i/o osa, ušpaapa SiSoDta \xtz aptou. Cf. H. Marucchi, Elem. d’ arch. I. pg. 296. 3 Kraus, Realenc. Art. T^rhjc, Fisch 1. S. 156. 4 Na pr. v kripti Lučine; »Elle presente en deux groupes symetriques un poisson pose sur un terrain peint en vert, portant sur son dos le pain et le vin; on ne peut indiquer mieux la compenetration des elements eucharistiques avec le corps de Notre-Seigneur.« Marucchi, Op. cit. pg. 287. 5 V katakombi Priscile »Fractio panis«. Cf. Wilpert, Herder 1895. »D’ apres Mgr. Wilpert, ce serait un representation reelle du rite eucharistique celebre dans cette chapelle au II« siecle.« Marucchi, pg. 289. 6 To Wilpert, Marucchi, M. de Rossi razlagajo o evharistiji. 6^, 117 JKe) treh stoletjih ni najti 1 . Kajti spoznali smo, da razen svetopisemskih poročil tudi prvi kristjani razodevajo isto versko prepričanje v evha¬ ristiji, kakršno imajo dandanašnji katoličani. Sploh moramo po vsem dosedanjem razmotrivanju izraziti znan¬ stveno prepričanje, da je malokatera zgodovinska resnica tako doka¬ zana in sporočena, kakor veličastni nauki o Gospodovi zadnji večerji. 1 E b r a r d, Abendmahl I. 233: Die arglose Unbestimmtheit, womit diese Lehre ausgesprochen und das Staunenswerthe derselben dem frommen Gemiith oft bis zu hyperbolischem Redeschwung nahegelegt wird, fiihrt dann selbst leise Irrthiimer herbei. Tretje poglavje. Evharistična tvarina. f ačetkom III. stoletja po Kr. r. najdemo pri nekaterih kristjanih, da so pri daritvi sv. maše darovali kruh in vodo. Tudi pri obhajilu so prejemali kruh in vodo. Ta obred je dal nekaterim povod, da so preiskovali prve čase krščanstva, da zvedo, ako nima ta navada začetka v starejšem izročilu. Posebno se je trudil Adolf Harnack 1 do¬ kazati, da v najstarejših časih nista bila kruh in vino evharistična tva¬ rina, ampak kruh in voda. Vsled Harnackovih učenih razprav se je vnela med protestanti velika polemika o tem vprašanju. Harnack je namreč izvajal iz svoje podmene nauke, ki so največjega pomena za naziranje o zadnji večerji. Če je namreč vse eno, ali prvi kristjani jemljejo včasih vino, včasih pa vodo kot evharistično tvarino, potem sledi iz tega, da ni glavna reč tvarina, ampak jed. Do tega zaključka je Harnack tudi prišel. Kajti on piše: »Es handelt sich . . . um die menschliche Nahrung in ihrer einfachsten Form, um Essen und Trin- ken, also um eine Handlung. Die Handlung ist das Entscheidende. Die wichtigste Funktion des Lebens hat der Herr geheiligt, indem er die Nahrung als seinen Leib und sein Blut bezeichnet hat.« Iz tega vidimo, kolike važnosti je pravi nauk o evharistični tva¬ rini. Kdor njega ne pozna, pride v največje zmote o bistvu Gospo¬ dove zadnje večerje. Zato hočemo dokazati, da sta kruh in vino, kateremu se primeša nekoliko vode, edino prava evhari¬ stična tvarina. A. Kruh je prva evharistična tvarina. Edino prava tvarina evharističnega zakramenta more biti le ti¬ sta, katero je določil ustanovitelj tega zakramenta. Že starozakonski kralj in duhovnik Melhizedek je daroval kruh. Njegova predpodoba 1 I. Adolf Harnack, Brot und "VVasser, die eupliaristischen Elemente bei Justin in »Texte und Untersuchungen zur Geschichte der altchristlichen Literatur von Geb- liard und Harnack«. VII. Bd. 2. Heft. Leipzig 1891. S. 115—144. 119 K® se je spolnila v Jezusu Kristusu. Vsa novozakonska poročila se v tem strinjajo, da je Jezus pri zadnji večerji posvetil in daroval kruh. Sv. Matej piše: »Ko so pa večerjali, je vzel Jezus kruh in ga je posvetil in razlomil ter dal učencem in je rekel: Vzemite in jejte! to je moje telo« (Mat. 26, 26). Slično poročajo tudi drugi. Kruh je pa lahko različen. Nekateri je pšeničen, drugi ječmenov, nekateri ržen, drugi ovsen. Je-li vsak kruh pripraven in veljaven, da se iz njega pripravlja najsvetejši zakrament? Biel in Kajetan sta me¬ nila, da velja vsak kruh, kateri je iz žita, torej tudi ječmenov. Tega mnenja dandanes nihče več nima. Zato uči rimski katekizem: »Noben kruh razen pšeničnega ni primerna tvarina k zakramentu; kajti tega nas uči apostolsko ustno izročilo in potrjuje veljava (oblast) katoliške cerkve« h Kot pšenica pa se ne smatra v najožjem pomenu samo tista vr¬ sta žita, katero Nemci imenujejo Weizen. Pšenica ima namreč nekaj zelo sorodnih vrst, ki kažejo isto naravo in so tako podobne pravi pšenici, da jih komaj veščak razločuje. Vse te vrste so veljavne, da se iz njih pripravlja dovoljena evharistična tvarina. Vsako drugo žito pa je izključeno, kakor hitro se razločuje od pšeničnih vrst. Nikdar se ne sme rabiti koruza ali turšica, oves, ječmen, ali moka iz kosta¬ njev, riža ali kakih drevesnih sadežev. Če je kruh narejen iz raznega žita, je tako dolgo veljavna tva¬ rina, dokler prevladuje pšenica. Ako bi bilo pa polovico drugega žita primešanega pšenici ali celo več, bi to gotovo ne bila zadostna tva¬ rina, in duhovnik bi se smrtno pregrešil, ako bi tako tvarino rabil 1 2 . Pšenični kruh pa mora biti napravljen iz pšenične moke in iz naravne vode. Ko bi bila moka zmešana mesto vode z mlekom, strdjo, vinom ali s kako destilirano vodo, bi kruh ne bil veljaven. Mala primes kake druge reči k vodi bi tvarine ne razveljavila, pa brez velike sile bi se nikdar ne smela rabiti. Rudeče hostije, kakor jih ra¬ bimo pri pečatenju pisem, so vedno prepovedane. Kruh, ki je pripravljen iz pšenične moke in naravne vode, mora biti pečen. Peče se lahko v peči, v ognju ali železnih kleščah v ognjeni vročini. Kuhano testo ni veljavna tvarina; tudi na olju ali na surovem maslu spraženo testo ne velja, ker ni navaden kruh. Bistveno pokvarjen kruh tudi ne velja. Da je pokvarjen, se pozna iz okusa, iz duha, iz barve, iz plesnjivosti ali iz tega, če se preveč 1 Catecliismus Romanus P. II. qu. 12, 4: Nullus panis, nisi triticeus, apta ad sacramentum materia putandus est (Hoc enim Apostolica traditio nos docuit, etEc- clesiae Catholicae auetoritas firmavit). 2 Patr. Sporer, Theologia moralis, tom. III. n. 141. gsi 120 JKs) drobi. Ako kdo dvomi, ali je pokvarjen ali ne, ga ne sme posvetiti iz spoštovanja do presvetega zakramenta. Kruh, ki se hoče skvariti, je še sicer veljavna, a nedovoljena tvarina. Prepečen ali dvakrat pe¬ čen kruh velja, ker to ne spremeni njegovega bistva. Kruh je lahko kvašen ali pa nekvašen. Nekvašen se imenuje tudi opresen. Pravi pšenični kruh, kvašen in opresen, je veljavna evharistična tvarina. Florentinski cerkveni zbor je določil: »Do¬ ločujemo, da se telo Kristusovo v presnem ali v kvašenem kruhu pšenič¬ nem resnično posveti . . ., vsak namreč po navadi svoje cerkve vzhodne ali zapadne« h Kajti obojen je pravi kruh, kvašenje ni kaj bistvenega. O kvašenem ni nikakega dvoma, ker le ta je navaden kruh. Pa tudi opresen kruh se v sv. pismu imenuje prosto: kruh. O Kristusu be¬ remo pri sv. Luki (24, 30), da je vzel in posvetil kruh. Ta je bil brez- dvomno opresen, ker velikonočne dni so imeli Judje samo tak kruh. Apostola bi v Emavzu gotovo ne jedla drugega kruha, kakor je za¬ htevala judovska postava. Saj tudi drugega ni imel takrat noben Izraelec v svoji hiši. Opresen, kakor tudi kvašen kruh se strinja s svetostjo sv. evha¬ ristije. Kvašen je primeren zato, ker je v splošni rabi in ker lepo zaznamuje združitev božje in človeške narave. Zato pravi sv. Tomaž Akv. 1 2 : »Grška cerkev daruje kvašen kruh zato, ker je Beseda Očetova oblečena v meso, kakor se kvas primeša moki.« Grki ga torej smejo rabiti. Tudi niso zato razkolniki, ker posvečujejo kva¬ šen kruh, ampak zato, ker obsojajo latinsko cerkev, da daruje opresen kruh, in ker učijo, da opresen kruh ni primerna tvarina za konsekra- cijo. Tudi ne dovolijo, da duhovniki latinskega obreda na njihovih oltarjih mašujejo. Navada rimske cerkve, ki posvečuje in daruje opresen kruh, je bolj utemeljena, kakor v vzhodni cerkvi. Sv. Tomaž Akv. navaja štiri razloge 3 : 1. Kristus je pri zadnji večerji rabil opresnike. Pri jedi ve¬ likonočnega jagnjeta so imeli Judje samo opresen kruh. Bilo jim je namreč zapovedano: »Sedem dni jejte opresnike; prvi dan ne bodi več kvasu v vaših hišah; kdorkoli bo jedel okvašen kruh od prvega do sedmega dneva, bodi potrebljena njegova duša iz Izraela« (II. Mojz. 1 Cnc. Flor. in decreto unionis: Definimus, in azymo sive in fermentato pane triticeo Corpus Christi veraciter confici, sacerdotesque in altero ipsum Domini cor- pus conficere debere, unumquemque scilicet iuxta suae ecclesiae sive occidentalis sive orientalis consuetudinem. (Denz. n. 587.) 2 Summ. theol. P. 3. qu. 74. a. 4: Graecae ecclesiae offerunt fermentatum, pro eo quod Verbum Patris indutum est čarne, sicut ferrnentum miscetur farinae. 3 Summ. theol. loc. cit. 8axog p,ovoo. 4 Epiph. Ibid. 46, 2: MoaxYjptotg Se waaux(og ze^p7]xa: zaxa pt'p,7jatv xyjg aytag Izz/.ijatar, o 5 axi Se povtp £pwp,evog Iv žolc, poaxY]ptotg. 5 Epipli. Ibid. 47, 1: cpdazovTEg (otvov) sevat StafloXtzov. 6 Clem. Alex. Strom. I, 19, 137: *Apxov zal 8Swp ooz in a XXm z tvffiv dXX’ Tj Irci xwv apxw zal 5 Saxt xaxa xljv npootpopav, p.7j zaxd xov zavova X7jc IzzArjatag, ^ptopievcov atpeaetnv Ipepavffig xaxxoua7]g xyjg ypacpYjg. Etat ydp 01 zal uSojp tJjtAov eu^aptarobatv. 7 Epiph. Ibid. 42, 3: r TSaxt 0 Mapztcov Iv xo:g p.uax7]pt'otg 7pYjxat. 8 Phil. H. 77: Aug. h. 64: Aquarii sic dieti, qui in sacramentis caelestibus offerunt tantum aquam non illud quod ecclesia catholica et apostolica facere con- suevit. 9 Epiph. Loc. cit. H. 49. Augustin. lib. de haer. h. 28. 126 KS Tudi v raznih apokrifih, t. j. v takih pobožnih spisih, katere so pripisovali kakemu apostolu ali evangelistu, ki pa v resnici niso od od teh, imenuje se mnogokrat voda mesto vina kot evharistična tva¬ rina h Drugi taki spisi omenjajo samo kruh 1 2 . Iz takih starokrščanskih virov se pa nikakor ne da sklepati, da so takrat v katoliški cerkvi pripoznali razen kruha in vina še kako drugo tvarino najsvetejšega zakramenta. Da pa vendar najdemo tu pa tam drugačno prakso, temu tiči vzrok v napačnem svetovnem na- ziranju raznih krivovercev. Vse krivoverske vrste od ebionitov do manihejcev smatrajo materijo in duha za dve nasprotji, ki se sovra¬ žita. Zato tudi nista istega izvira. Materija izvira od hudobe, duh pa od dobrega boga. Človek je nesrečna zmes iz obojnih nasprotujočih si prvin. Zato je njegova glavna naloga, da oprosti svojega duha vplivu materije z zatajevanjem. Da osvobodijo duha, se ti krivoverci vzdržijo mesa, zavržejo zakon in nočejo piti vina. Ker imajo vino za nekaj hudičevega, zato rajši rabijo vodo ali sir ali celo mleko ali pa sam kruh pri ponavljanju skrivnosti zadnje večerje. Kakor je iz 63. lista sv. Ciprijana do cela razvidno, se je celo v nekaterih zakotnih krajih v katoliških škofijah vtihotapila navada, da so darovali vodo mesto vina. Škof Ciprijan pa to ravnanje odločno graja in druge cer¬ kve ga niso nikjer odobrile 3 . Nasprotno so cerkvene postave vsikdar z vso odločnostjo pov- darjale, da je poleg kruha le vino veljavna in dovoljena evharistična tvarina. Res se v. starejših spisih večkrat nahaja izraz kelih mesto vino. Pa vsakdo je vedel, kaj je pri daritvi v kelihu. Če se tu pa tam omenja samo kruh kot hrana vernikov, je to le dokaz, da že zgo¬ daj verniki prejemajo najsvetejši zakrament samo pod podobo kruha. Mnogokrat se sicer ne omenja vino, pač pa kri, ki je nastala iz vina. To je bilo vernikom dobro znano. Harnackova »vodena teorija« je slabo utemeljena in je po pravici tudi med protestanti našla odločen 1 Actus Petri cum Simone, c. 2: Obtulerunt autem sacrificium Paulo pane et aqua, ut oratione facta unicuique daret. In quibus contigit quandam nomine Ruti¬ nam volens et ipsa eucharistiam de manibus Pauli percipere. Cui Paulus dixit non tamquam digna accedis ad altarium Dei et Dei eucharistiam temtas accipere. Lip- sius, Acta Petri, p. 46. 2 Acta Iohannis. C. 18 et 19: Kal atrfjcjot? dpTOV Y]o%apfaxY]aev o 5 tw<; /.£- Y(ov ' Ttva aEvov, fj n otav Ttpoacpopav -dva eu^aptcraav xXwvts? tov dEprov £Ttovo[xdao[j,£v . . . zal %Xaaa? tov apTOV IStSou Y)[v.v, šzaaTcp tmv iž§£Xcptov žtcsu- XO|X£VO? aijiov lasaDm aoTOV zfjg t 00 Kuptoo EtJ^apigrlas. 3 Cyprian. 63. ep. ad Caelium, c. 1: Quidam vel ignoranter vel simpliciter non faciunt, quod Iesus Christus fecit et docuit ... ut si quis in isto errore adhuc te- netur. C. 11: Miror, unde hoc usurpatum sit, ut in quibusdam locis aqua offeratur. (SSS 127 *Je) odpor. Zahn 1 2 , Julicher 3 , Funk 3 in Grafe 4 so zavrnili njegovo novo¬ tarijo. Med katoličani pa je na podlagi virov iz prvih treh stoletij krš¬ čanske dobe A. Scheiwiler dokazal, da sta kruh in vino in ne kaj drugega evharistična tvarina. Ostane nam torej naloga spoznati one določbe, iz katerih raz- vidimo, kdaj je vino veljavna, kdaj dovoljena tvarina najsvetejšega zakramenta. Kristus je pri zadnji večerji rabil vino. Zato ga morajo rabiti tudi vsi, ki hočejo po Kristusovem vzgledu (Mat. 26; Mark. 14) ponavljati skrivnost Gospodove večerje. Pri zadnji večerji je Kristus govoril besede: »Povem vam pa, da posihmal ne bom pil od tega sadu vinske trte do tistega dne, ko ga bom novega z vami pil v kraljestvu svojega Očeta« (Mat. 26, 29). Kristus torej v kelihu ni imel vode, ampak sad vinske trte, t. j. vino. Pravo vino je le iz grozdja vinske trte. Zato je vsaka druga tvarina za konsekracijo neveljavna, ki ni pravo vino. Izključeno je torej: 1. Pivo, medica in vsak sok, ki se dobiva iz kakega sadja, n. pr. iz malin, borovnic, ribizla, breskev, jabolk, hrušek, jagod itd., če se tudi imenuje vino ali drugače. 2. Sok iz nezrelih vinskih jagod. Kajti tak sok še ni vino, ampak je še le na potu do vina, kakor testo tudi še ni kruh. 3. Tekočina, ki se dobi s tem, da se na vinske tro¬ pine nalije voda. Ker še tropine ohranijo precej vinskega duha in soka, ima ta tekočina tudi vinski okus, in je včasih precej okusna. 4. Vsak kis (jesih), če je tudi nastal iz vina. Neveljavna tvarina je tudi to, kar je sicer bistveno vino, pa ni več pijača. Kondenzirano vino ali sok, ki je iz posušenih vinskih ja¬ god, je že bolj jed, kakor pijača. Tudi vinske jagode se ne morejo posvetiti, ker so jed in ne pijača 5 . Kdor jih zoblje postni dan, lahko prelomi post. Kdor pa pije vino, ga ne prelomi. Kruh napolnjen z vinom se da posvetiti kot kruh. Vino, ki je v njem, pa se ne da po¬ svetiti, ker se ne vidi in se ne more reči: To je vino. Veljavno se da posvetiti vsako vino, naj je barve kake koli. Zato velja belo, rdeče, črnina, tudi če je zmešano iz raznobarvenih vin. Ali je vino iz tega ali onega kraja, močno ali slabo, dokler je pristno, se da posvetiti. So pa slučaji, v katerih je vino za konsekracijo sicer 1 Zahn, Brot imd Wein im Abendmahl der alten Kirche. Erlangen 1892. 2 Julicher, Zur Geschichte der Abendmahlfeier in der altesten Kirche, in theol. Abhaftdlungen Karl v. Weizsacker gewidmet. Freiburg im B. S. 215-250. 3 Funk, Theol. Quartalschrift, Tiibingen 1892. S. 643—659. 4 Grafe, Zeitschr. f. Theol. u. Kirche 1895, Die neuest. Forsch. liber die ur- christliche Abendmaldsfeier. S. 101 —139. 5 S. Congr. Off. 22. Juli 1706 je določila, da se le takrat sme rabiti vino iz posušenih vinskih jagod, ako se po barvi, po duhu in okusu spozna za pravo vino. 128 £ 7 ® veljavno, pa se brez greha vendar ne more posvetiti. Konsekracija bi bila veljavna, pa je nedovoljena. Kdor bi posvetil vinski mošt kmalu, ko priteče iz stiskalnice, bi imel sicer veljavno, pa nedovoljeno tvarino’. Tak mošt se mora po¬ prej sčistiti, ker ima primešane še razne snovi. Smrtno bi se torej pregrešil, kdor bi ga brez sile rabil pri sv. daritvi. Ako bi kakemu duhovniku po noči vsled kake nesreče vino steklo in bi moral drugi dan v nedeljo na vsak način maševati, da ljudstvo ne ostane brez maše, ali da se posveti sv. popotnica za kakega bolnika, tedaj bi smel duhovnik vzeti grozd iz brajde in ga iztisniti za sv. daritev, posebno, ako bi pristnega vina ne bilo mogoče pravočasno dobiti. Po nekate¬ rih krajih imajo pobožno navado, da se na praznik Gospodovega spre- menjenja ali na god sv. Lovrenca za konsekracijo iztisnejo prvi grozdi. Mnogi nravoslovci te navade ne odobrujejo, drugi pa jo zaradi dolgo¬ trajnosti in ljudske pobožnosti opravičujejo 1 2 . Če vino malo cika, je veljavna, pa nedovoljena tvarina za posvetitev. Brez sile se ne sme rabiti. Ako pa je vino že tako pokvarjeno, da se po pravici dvomi, ali je še vino ali že bolj kis, tedaj se tudi v največji sili, ko bi n. pr. ljudstvo ostalo brez sv. daritve ali brez velikonočnega obhajila, ne sme rabiti. Kajti tedaj bolj veže spoštovanje do najsvetejšega zakra¬ menta, kakor druge cerkvene zapovedi. Ako se vinu pridenejo kake dišave, pa ne v toliki meri, da bi se bilo spremenilo bistvo dotičnega vina, tedaj je konsekracija veljavna, pa vsikdar nedovoljena. Zmrzlo vino je po mnenju večine nravoslov- cev veljavna tvarina. Razlog je, ker rešnja kri ostane pod podobo vina, ako vino zmrzne po konsekraciji; zato se tudi zmrzlo vino more posvetiti. Vendar pa ni dovoljeno vinskega ledu posvetiti. Zelo bi grešil, kdor bi to storil. Ako se vino pred povzdigovanjem spremeni v led, naj se raztopi, ali vzame drugo, če je mogoče. Ako pa zmrzne po konsekraciji, se mora pred zavživanjem s toplo rutico, nad žrjavico ali na drugi način raztopiti. Z dihanjem led raztopiti mnogi odsve¬ tujejo kot nedostojno 3 4 . Da slabo vino ne zmrzne, se mu sme prime¬ šati alkohola, ki je narejen iz vina. Tako vino pa ne sme imeti s pri¬ mešanim vred več kakor 18°/ 0 alkohola *. 1 Thom. Aqu., Summa theol. P. III., qu. 74, a. 5: Mustura iam habet speciem vini, nam eius dulcedo attestatur digestioni, quae est completio a naturali calore, ut dicitur, et ideo de musto potest confici lioc sacramentum. 2 Reprobant Suar., Vasq.-Excusant Laym., Tannerus, Gob., quia usus longae- vus non est leviš auctoritas. 3 Gob. post Suar. rusticissimum esse dicens: Sane mallem glaciatum, digito tamen reverenter comminutum summere, quam halitu solutum. 4 S. Gong. Off. 30. Juli 1890. — Dne 5. avgusta 1896 je pa kongregacija do- 129 k® Mogoče je, da duhovnik zapazi pri sv. daritvi bistven nedostatek na vinu. Kaj mu je takrat storiti? Ako pred zavživanjem telesa opazi, da ima v kelihu n. pr. vodo, tedaj mora vodo v drugo posodo izliti in vino v kelih ter malo vode. Vino mora potem darovati in vsaj v duhu posvetiti začenši od besed: Sirnih modo . . . Ako pa po zavži- vanju hostije in take vode zapazi nedostatek, mora vzeti drugo hostijo in vino z vodo v kelihu. Oboje daruje, posveti in oboje zavžije, dasi bi ne bil tešč vsled zavžite neveljavne tekočine. Da se zabrani javno pohujšanje, sme se vzeti samo vino z vodo brez hostije * 1 . Če je du¬ hovnik imel del vode že v ustih, jo sme povžiti, drugo pa naj vlije v drugo posodico in jo izpije z ablucijo. Ako je še kak košček hostije v kelihu, tedaj ni treba posvečevati nove hostije, ampak samo vino. Ta košček sv. hostije se lahko izlije z vodo vred v drugo posodo, ali pa lahko tudi ostane v kelihu, in izlije se sama voda 2 . Kadar pa bi duhovnik pred povzdigovanjem zapazil, da ima v kelihu neveljavno tvarino (kis) in bi ne mogel dobiti veljavne (vina), bi moral sv. dari¬ tev opustiti 3 . Vinske kapljice, ki so znabiti zunaj na kelihu, niso konsekrirane, ako jih duhovnik ni nalašč nameraval posvetiti. O tistih kapljicah, ki visijo znotraj na kelihu, pravijo nekateri nravoslovci, da niso posve¬ čene 4 . Drugi pa menijo, da so posvečene. Ker je torej stvar dvom¬ ljiva, se dotične kapljice ne smejo odstraniti po konsekraciji, ampak se morajo zavžiti z presveto krvjo ali pozneje z ablucijo 5 . Vino se mora posvetiti takoj po kruhu. Kajti Kristus sam je tako storil in ukazal: To storite v moj spomin! V nekaterih sirskih roko- volila primešati alkohola do 17 ali 1 8%, ako se primeša takrat, ko začne poje¬ mati najmočnejše vrenje. 1 Sylvius apud Benedict. xiv, De s. Missae sacr., Lib. III. c. 15, 8: Si sacer- dos post sumptionem aquae advertat, calici non infusum fuisse vinum, sed aquam; tune etiamsi hoc advertat post sumptionem huiusmodi aquae, si missa celebretur in loco publico, ubi plures adsint, ad vitandum scandalum, poterit apponere vinum cum aqua; et faeta oblatione consecrare, et statim sumere, ac prosequi cetera. Si au- tem sacerdos secreto celebraret, ubi nullum foret scandali periculum, apponenda esset alia hostia et vinum cum aqua, quae primum offerri, tum consecrari, ac deinde sumi deberet et in priore času incipiendum esset ab illis verbis: Simili modo et prosequendum usque ad ea: Unde et memores; in posteriore autem ab illis: Qui- pridie quam pateretur. 2 P. Lahousse, Op. cit. p. 140. Cof. De Herdt, Praxis s. lit. t. 2. De defectibus. 3 Benedictus XIV., Op. cit. I. III., c. 15, n. 9: Si sacerdos id (defectus occu- rere in pane et vino) advertit ante consecrationem, afferri šibi iubeat materias ido- neas; quae si non reperiantur, missam omittat; si vero id advertit post prolata con- secrationis verba, quia invalida est consecratio, omittat pariter missam. 4 Suarez. D. 43. s. 6; De Coninc, qu. 74, a. 2; Layman L. 5. t. 4, c. 2. 5 Alph. Lig. Op. cit. lib. VI. n. 215. Somrek, Gospodova zadnja večerja. n SSl 130 ^a) piših najdemo ta red spremenjen. Prestavljavci so namreč menili, da se že v Luk. 22, 17. omenja konsekrirani kelih in so to vrsto posta¬ vili po 19. vrsti, ki govori o konsekraciji kruha 1 . Sv. cerkev je tudi v vseh časih posvečevala kruh in vino drugo za drugim in skupaj. Kajti drugače bi zakrament ne bil popolen 2 in bi ne bil ob eriern da¬ ritev, kar pa je vsled Kristusove ustanove. Vendar se veljavno posveti samo ena tvarina, če bi se druga tudi nalašč ne posvetila. De Lugo izvzame le ta slučaj, ako bi duhovnik na vsak način in z odločno voljo pri konsekraciji ene tvarine izključil začetek daritve 3 . Božjeropno pa bi bilo, ako bi kdo nalašč hotel po¬ svetiti eno tvarino brez druge. Cerkev tudi ni nikdar kaj takega do¬ volila. Zato ni res, da bi bil papež Inocent VIII. dovolil Saksoncem, da smejo posvečevati samo kruh, ali da bi bil že poprej Inocent IV. dovolil Norvežanom isto, ker se pri njih vino ne more ohraniti ter hitro zmrzne. Te trditve so izmišljene 4 . Vino raste večinoma po vseh krajih zemlje ali se da vsaj povsod priskrbeti. Tudi kruh povsod poznajo. Zato je obojno zelo primerna tvarina. Sv. Tomaž Akvinčan lepo popisuje razloge, zakaj je vino s kruhom primerna tvarina tega zakramenta. Da se vdeležimo tega za¬ kramenta, ga moramo zavžiti. In kakor se pri sv. krstu vzame voda v znak dušnega očiščenja, ker se navadno z vodo očiščujemo, tako se jemlje pri evharistiji kruh in vino v dušno hrano, ker se ljudje ravno s kruhom in vinom navadno telesno pokrepčajo. Dvojna tvarina znači tudi lepo trpljenje Kristusovo, v katerem je bila kri ločena od telesa. In ker je najsvetejši zakrament spomin Jezusovega trpljenja, zavživamo ločeno kruh kot zakrament Telesa in vino kot zakrament krvi. Ako se oziramo na učinek tega zakramenta, vemo, da krepi dušo in telo. Zato se daruje telo Kristusovo v podobi kruha za telesno, pod podobo vina za naše dušno zveličanje. Z ozirom na sad, kate¬ rega povzroči v vesoljni cerkvi, da združuje vse vernike, je najsvetejši zakrament podoben kruhu, ki združuje mnogo zrn, in vinu, ki priteče iz različnih jagod vinske trte 5 . Zato se po pravici iz višjih razlogov 1 Spitta, Urchristentum, I. S. 295. ff. 2 Thom. Aqu., Sirnima P. III. qu. 74. a. I: Nec propter defectum alterius est unum tantum sine altero consecrandum, quia non esset perfectum sacramentum. 3 De Lugo Disp. 19, n. 103 sq. 4 Lahousse, Op. cit. pg. 138. Conf. Suarez, disp. 3, sect. 4, n. 12. 5 Thomas Aqu. Loc. cit. a. 1: Panis et vinum sunt materia conveniens huius sacramenti. Et hoc rationabiliter, primo quidem quantum ad usum huius sacra- menti, qui est manducatio: sicut enim aqua assumitur in sacramento baptismi ad usum spiritualis ablutionis, quia corporalis ablutio communiter fit in aqua, ita panis et vinum, quibus communius homines reficiuntur, assumuntur in hoc sacramento ad usum spiritualis manducationis. — Secundo quantum ad passionem Christi, in 131 rabi tvarina kruha in vina. Obojna se mora skupaj posvetiti, ako ni silnega zadržka, kakor n. pr. smrtna nevarnost ali nagla smrt, ki na¬ stopi hipoma po konsekrirani prvi tvarini. C. Je—li potrebno, da se vinu primeša voda? V poročilih o Gospodovi zadnji večerji ni zapisano, da bi v ke¬ lihu bila še kaka druga tekočina razen vina. Vendar pa je znano, da je bila pri Judih splošna navada, vinu primešati vode pri jedi veliko¬ nočnega jagnjeta * 1 . Tudi pri drugih staroveških narodih najdemo, da so navadno pili le z vodo mešano vino; n. pr. pri Grkih, Rimljanih. Stari cerkveni pisatelji poročajo po ustnem izročilu, da je tudi Kristus pri zadnji večerji posvetil kozarec, v katerem je bilo vino s primešano vodo. Sv. Ciprijan pravi: Gospodovo izročilo se naj ohrani, da se da¬ ruje kelih zmešan z vinom 2 . Tako piše tudi sv. Hieronim 3 . Že 1. 379. je tudi cerkveni zbor v Kartagi določil: »V zakramentih telesa in krvi Gospodove naj se nič druzega ne daruje, kakor to, kar je izročil sam Gospod, to je kruh in vino pomešano z vodo« 4 5 . Po vsej pravici torej Florentinski 8 in Tridentinski 6 * cer¬ kveni zbor zahteva od duhovnikov, da po vzgledu Kristusovem tudi tako storijo. Ko je papež Janez XXII. zvedel, da Armenci ne prime- qua sanguis est a corpore separatus, et ideo et in hoc sacramento, quod est me¬ moriale Dominicae passionis, seorsum sumitur panis ut sacramentum corporis, et vinum ut sacramentum sanguinis. — Tertio quantum ad effectum consideratum in unoquoque sumentium, quia ut Ambrosius dicit super I. Cor. »Hoc sacramentum valet ad tutionem animae et coporis; et ideo corpus Christi sub specie panis pro salute corporis, sanguinis sub specie vini pro salute animae offertur, sicut dicitur Levit. XVII. quod anima carnis in sanguine est.« — Quarto quantum ad effectum respectu totius ecclesiae, quae constituitur ex diversis fidelibus, sicut panis confici- tur ex diversis granis, et vinum fluit ex diversis uvis. 1 »Voditelj«, 1903, str. 392, 6. 2 S. Cyprianus, Ep. 63. Ad Caelium: Dominica traditio servatur, ut calix mix- tus vino offeratur. 3 S. Hier. in Marc. XIV.: Formans sanguinem suum in calicem vino et aqua mixtum. 4 Cone. Carth. III.: In sacramentis corporis et sanguinis Dominj milil aliud offeratur quam quod ipse Dominus tradidit, hoc est panis et vinum aqua mixtum. 5 Cone. Flor. in decr. Unionis. 6 Trident. Sess. 22, can. 9. et cap. 1 : Monet sancta Synodus praeceptum esse ab ecclesia sacerdotibus, ut aquam vino in calice offerendo miscerent, tum quod Christum Dominum ita fecisse credatur, tum etiam quia e latere eius aqua simul cum sanguine exierit, quod sacramentum hac mixtione recolitur; et cum aquae in Apocalypsi Ioannis, populi dicantur, ipsius populi fidelis cum Christo unio repre- sentatur. Somrek, Gospodova zadnja večerja. 9 ’ 132 Ke> šajo vinu vode, jim je pisal 1 : »Kdor se pri tem zakramentu ravna po tem obredu, ki ga je Kristus sam uvedel, njega samega posnema. Kajti ni verjetno, da bi Kristus, ki je vsem dal vzgled največje zmer¬ nosti, pri zadnji večerji, ko je postavil ta zakrament, bil rabil čisto in ne z vodo pomešano vino, ker prerokuje Salomon učencem za ta dan v osebi Kristusovi: Pridite, jejte moj kruh in pijte vino, katero sem vam zmešal. Tudi Jezusov izraz: To je kelih, pomeni kozarec, v katerem je vino z vodo. Kajti pri iztočnih narodih se pod tem imenom ne umeva vsaka vinska posoda, ampak le taka, v kateri je vino pripravljeno za pijačo s primešano vodo 2 . Zato imajo po pravici vsi obredniki iztočne in zapadne cerkve, zapoved, da se ima primešati vinu malo vode. Flo¬ rentinski zbor ukaže, da se primeša aqua modicissima in paulu- lum aquae, rubrika pa parum aquae. Zadošča torej najmanjša kapljica, dokler se vidi. Pri prilivanju vode mora duhovnik na to paziti, kako močno je vino. Močnejšemu sme priliti več vode, kakor slabemu. Več kakor tretjino vode pa ne sme nikdar priliti, ker potem bi postalo vino dvom¬ ljiva tvarina. Kajti vino se skvari, če se mu pridene preveč vode. Razne protestantske sekte ne prilivajo vode, ker so v severnih krajih bolj slaba vina, najbolj pa zato, ker menijo, da je to brez pomena. To pa ni res. Sv. Tomaž Akv. navaja štiri razloge, zakaj se mora priliti voda: 1. Zaradi Kristusa, ki je to storil pri zadnji ve¬ čerji po šegi svojega naroda. 2. Ker se v tem lepo izraža Jezusovo trpljenje. Zato pravi papež Aleksander I.: V kelihu se ne sme da¬ rovati samo vino, ne sama voda, ampak oboje mešano, ker beremo, da je oboje teklo iz njegove strani pri trpljenju. 3. Združitev vina in vode kaže združenje kristjanov z Jezusom. Zato pravi papež Julij I.: Očividno se kaže z vodo ljudstvo, z vinom Kristusova kri. Ko se v kelihu vinu primeša voda, se ljudstvo združi s Kristusom. 4. To povzroči ta zakrament, da je popotnica v večno življenje. Zato pravi sv. Ambrož: Voda se zliva v kelih in hiti v večno življenje 3 . 1 Ioannes XXII. in Ep. ad Raynaldum (ann. 1318) n. 1: Hune namque servando ritum, hoc sacramentum celebrans Christo ipsum statuenti veraciter se conformat. Non enim credendus est Christus ipse, qui temperantiae summae cunctis se prae- buit exemplum, in die coenae, qua hoc sacramentum instituit, vino puro sed lym- phato potius usus esse, Salomone praedicente in Christi persona discipulis pro hac die: Venite, comedite panem meum et bibite vinum, quod miscui vobis. 2 Benedict. XIV.: Vox calix apud Orientales signiticat non qualecumque vini vas, sed in quo soleat vinum ad potum temperari et misceri. (P. Lupus ad can. 23. Concilii Trullani.) 8 Thomas, Summa, P. III. qu. 74. a. 6: In hoc sacramento debet aqua misceri, primo quidem propter institutionem: probabiliter enim creditur quod Dominus hoc (3^1 133 Ko mašnik vliva vodo v kelih, moli pomenljivo molitev: Bog, ki si človeka v blagem stanu čudežno ustvaril, in ga, ko je bil grešil, še bolj čudežno prenovil; daj nam po skrivnosti te vode in tega vina združenim biti z božjo naravo tistega, ki se je ponižal naše človeške narave biti deležen, Jezus Kristus, tvoj Sin, naš Gospod, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do vekomaj, Amen. Iz te molitve je razvidno, da primešanje vode k vinu po na¬ menu sv. cerkve znači tudi včlovečenje Sinu božjega, t. j. zdru¬ ženje božje in človeške narave v eni sami osebi. Voda se mora vinu primešati, ne zato, ker je to k bistvu najsve¬ tejšega zakramenta potrebno, ampak, ker je sv. cerkev tako zapove¬ dala. Ako je Kristus rabil mešano vino, iz tega ne sledi, da je zdaj to božja zapoved. Kristus tega namreč ni zapovedal. Zato nismo k temu zavezani vsled božje, ampak vsled cerkvene zapovedi. Ta za¬ poved pa veže zelo strogo, tako da bi duhovnik smrtno grešil, ako bi vedoma ne primešal vode. Strogost izvira iz važnega namena, ki ga ima sv. cerkev pri tem obredu. Kajti najvišje skrivnosti naše sv. vere hoče s tem označiti in vernikom predočiti. Primešanje vode je tako potrebno, da nravoslovci ne pripuščajo nobenega slučaja, v katerem bi smel duhovnik začeti presveto daritev brez vode. Če bi je iz po¬ zabljivosti ne bil pravočasno prilil, jo mora priliti pozneje, še celo po konsekraciji hostije, vendar pa pred posvečevanjem keliha. Po kon- sekraciji vina se ne sme dodati ničesar po navadi rimske cerkve. Najbolj so se trudili Armenci, da jim cerkev dovoli, posvečevati čisto vino. Zanimivo je, kar je določila kongregacija za razširjanje sv. vere, ko se je obravnavalo združenje z rimsko cerkvijo. Dne 30. prosinca 1635. leta ni pripustila Armencem, da bi rabili samo vino iz več razlogov: 1. Daši primešanje vode k vinu ni bistveno potrebno k za¬ kramentu, ampak le vsled cerkvene postave, katero sme papež olajšati, se vendar Armencem tak obred na noben način ne more pripustiti, ker se voda primeša vinu vsled apostolskega izročila, in ker je verjetno po sporočilih sv. očetov, daje Kristus to storil. 2. Ker sacramentum instituerit vino aqua permixto secundum morem illius terrae; unde et Proverb. IX, 5. dicitur: Bibite vinum quod miscui vobis. — Secundo quia hoc con- venit representationi Dominicae passionis; unde Dicit Alexander I. papa: Non debet in calice Domini aut vinum solum, aut aqua sola offerri, sed utrumque permixtum, quia utrumque ex latere eius in passione sua profluxisse legitur. — Tertio quia hoc convenit ad significandum effectum huius sacramenti, qui est unio populi Christiani ad Christum, quia, ut Iulius I. papa dicit, »videmus in aqua populum intelligi, in vino vero ostendi sanguinem Christi. Ergo cum in calice vino aqua miscetur, Chri- sto populus adunatur. — Quarto quia hoc competit ad ultimum effectum huius sa¬ cramenti, qui est introitus advitam aeternam; unde Ambrosius dicit: »redundat aqua in calicem, et šalit in vitam aeternam«. @«4 134 JK® tak obred kaže krivoverstvo monofizitov ali vsaj vzbuja o njem sumnjo. Kajti Nicefor jasno pravi, da Armenci zato samo vino po¬ svečujejo, da s tem kažejo samo eno naravo v Kristusu. 3. Ker je Florentinski cerkveni zbor ukazal, da pri daritvi vinu primešajo tople vode. 4. Ker so Armenci apostolsko stolico vedno prosili, da se jim ta obred dovoli; in se jim je vendar vsikdar odreklo. Kajti Gregor VII., Aleksander III., Kalikst III., Evgen III. in Evgen IV., Janez XXII., Benedikt XI. in konečno Pavel V. izrečno niso dovolili tega obreda. 5. Ker je Luter ta obred odobril, in sega kalvinci držijo pri svoji večerji; in ako bi se Armencem v poljskem kraljestvu ta obred dovolil, bi tamošnji kalvinci, ki jih ni malo, obrekovali rim¬ sko cerkev, da je svoje naziranje spremenila in da se strinja ž njimi. Voda pa se more priliti pri obredih sv. daritve. To stori pri na¬ vadnih sv. mašah pri darovanju duhovnik sam, pri slovesnih pa sub- diakon. Ne zadostovalo bi torej, ako bi duhovnik ali kdo drugi pred mašo ali pozneje prilil vode. Kajti to se mora zgoditi pri oltarju in po darovanju kruha, kakor ukazujejo obredne postave. Pri Grkih je ta navada drugačna. Po obrednikih sv. Bazilija in Janeza Zlatousta se mora dvakrat primešati voda. Enkrat vlijejo vode v kelih pred mašo, ko vse pripravljajo za sv. daritev. Duhovnik namreč prebode z malo sulico pripravljen kruh rekoč: »Eden izmed vojakov je odprl njegovo stran, in takoj je tekla kri in voda.« Med tem vlije diakon mrzlo vodo v kelih. Drugič se to zgodi po konse- kraciji pred sv. obhajilom. Takrat diakon prosi duhovnika, da mrzlo vodo blagoslovi. Mašnik moli: »Blagoslovljena bodi gorečnost neprenehoma zdaj in vselej in na vekov veke. Amen.« Med tem mu vlije diakon v kelih tople vode rekoč: »Gorečnost vere polna sve¬ tega Duha. Amen.« Kardinal Bona 1 pripoveduje, da imajo tudi v rimski cerkvi vsled stare navade nekateri redovniki (kartuzijani, dominikanci, cistercijenci) pravico, da kmalu, ko pristopijo k oltarju, pred začetkom sv. maše vlijejo v kelih vino, kateremu primešajo nekoliko vode. Med tem mo¬ lijo kratko molitvico. To se jim zdi pred mašo primernejše, kakor še le pri darovanju. Voda, ki se primeša vinu, mora biti naravna. Destilirana ali kaka umetna voda se ne sme nikoli rabiti v ta namen 2 . Daši je 1 Bona, Rer. Liturg. i. II. cap. I. n. 7. 2 Summa, loc. cit. a. 7 ad 3: Non refert quantum ad sacramenti necessitatem, quaecumque aqua misceatur vino, sive naturalis sive artificialis, ut rosacea; quamvis quantum ad convenientiam sacramenti peccet, qui aliam aquam miscet nisi natura- lem et veram, quia de latere Christi pendentis in cruce aqua vera profluxit. sss, '135 strogo zapovedano priliti vode, vendar je vino veljavno posvečeno, če se mu ni nobena kaplja vode dodjala. Zavživanje najsvetejšega za¬ kramenta ne spada k bistvu tega zakramenta. Zato tudi primešanje vode ni bistveno potrebno, ker znači zdriiženje s Kristusom 1 . Zavži¬ vanje spada še le kot posledek k temu zakramentu in ravno tako tudi primešanje vode, brez katere se vino veljavno posveti. Le vsled cer¬ kvene postave se to ne sme storiti. Zanimivo je še vprašanje: Kaj se zgodi z vodo, kije pri¬ mešana vinu? Sv. Tomaž Akv. navaja trojno mnenje: 1. Nekateri menijo, da voda ostane tudi še po konsekraciji, ker se ne spremeni. 2. Drugi menijo, da se voda spremeni v vodo Kristusove strani, ka¬ kor se vino spremeni v njegovo kri. 3. V tretjo skupino pa spadajo tisti, ki pravijo: Voda se po mešanju spremeni v vino in tako po¬ sredno postane pri konsekraciji Kristusova kri 2 . Za katero mnenje se naj odločimo? Sv. Tomaž meni, da se prva trditev ne more vzdržati, ker po konsekraciji ni drugega na oltarju, kakor Kristusovo telo in njegova kri. Sklicuje se tudi na izrek sv. Ambrozija. Drugo mnenje se mu ne zdi pametno, ker bi se v tem slučaju voda posebej posvetila, kakor se vino posveti ločeno od kruha. Zato se odloči za tretje mnenje, da se voda najprej spremeni v vino in vino v kri. Daši sv. cerkev še ni določila, kaj moramo v tej zadevi verovati, je zelo verjetno tretje mnenje, da se namreč voda, ki je primešana vinu spremeni v kri. Kajti res je, da po konsekraciji v zakramentu rešnjega telesa ni drugega, kakor telo Kristusovo in njegova kri. Osta¬ nejo le podobe kruha in vina. Razen tega uče Justin, Irenej in Cipri- jan, da je Kristus to, kar je bilo v kelihu, spremenil v svojo kri. Le v tem se ne strinjajo učenjaki, ali se voda spremeni nepo¬ sredno v rešnjo kri ali posredno, t. j. tako da postane najprej vino in potem še le kri. Sv. Tomaž Akv., sv. Bonaventura, mnogi tomisti, Suarez, Vaskez in mnogi drugi, ki se opirajo tudi na rimski katekizem zagovarjajo posredno spremembo. Mnogo pa jih trdi, da se voda ne¬ posredno spremeni v kri 3 4 . Svojo trditev dokazujejo s tem, da cerkveni očetje na jednak način govore o spremembi vode, kakor vina: Vino in voda se spremenita v Kristusovo kri k Nadalje pravijo: Tvarina ke- 1 Summa theol. ibid. a. 7: Hoc sacramentum perficitur in consecratione ma- teriae; usus autem fidelium non est de necessitate sacramenti, sed est aliquid con- sequens ad sacramentum. — 2 Ibid. a. 8. 2 Toletus, De Coninck, Layman, Baronius, De Lugo e. a. Cf. Nouv. Rev. theol. a. 1873. 4 Ioan. Damasc. De fid. 1. IV, c. 14: Vinum et aqua transmutantur in sangui- nem Christi. ssi 136 jfc® lihova je vino, kakor je v vsakdanji rabi. To pa se ni rabilo neme- šano, ampak mešano z nekoliko vode. Kakor kvas sam za se ni tva¬ rina konsekracije, ampak kvašen kruh, ravno tako voda sama za se ni primerna tvarina, pač pa, ako je primešana vinu.