ČEVLJARSKA GOSPODARSKA ZADRUGA V TRŽIČU MATEJA GAŠPIRC Obrtniki so se zdmževali v zadruge s skup- nimi delavnicami in strojnimi obrati pred- vsem zato, da bi vzdržali konkurenco z indu- strijo, ki je ponujala hitro izdelane in cenejše proizvode. Na ta način so lahko sprejemali večja naročila, obenem pa so tako združeni lahko nabavljali surovine na veliko, kar je po- menilo za obrtnika znatno cenejši nakup in pocenitev končnega izdelka. Pocenitev izdel- ka je pospešila tudi prodajo. Tako združeni so obrtniki lahko vnovčevali izdelke na oddalje- nejših trgih in prirejali sejme in razstave. V krajih, kjer število obrtnikov posameznih strok ni zagotovljalo obstoja samostojne za- druge ene stroke, so se obrtniki povezovali v splošne obrtne zadruge. Število obrtnikov in razvitost posamezne obrtne dejavnosti sta po- gojevala ustanavljanje zadrug ene stroke. Predstavila bom zadrugo čevljarjev, ki si je zaradi potrebe po osnovni surovini, usnju, os- novala usnjarsko delavnico, medtem ko so če- vljarji izdelovali čevlje v svojih delavnicah. Prvi občni zbor Čevljarske gospodarske za- druge v Tržiču, registrirane zadruge z omeje- no zavezo, je bil sklican 7.3.1919. Na njem so bila sprejeta zadružna pravila. Ministrstvo tr- govine in industrije v Ljubljani jih je potrdilo in zadruga je bila vpisana v zadružni register. Zadružna pravila so določala urejenost in de- lovanje zadruge in njenih članov. Pravila so vsebovala poimenovanje zadru-i ge, njen sedež ter namen, s katerim je bila za- druga ustanovljena. Osnovni namen Čevljar- ske gospodarske zadruge v Tržiču je bil po- ; speševanje gospodarstva svojih članov, ki gaje : zadruga zagotavljala na ta način, da je za svoje j člane nabavljala orodje in sploh vse potrebšči- i ne za čevljarsko obrt in jih prodajala svojim ] članom. Po potrebi jim je bila dolžna preskr- j beti skupno delavnico. Skrbela naj bi za pro- i dajo čevljarskih izdelkov in za člane in njiho- vo pomožno osebje nabavljala živež. Zadruž- na pravila so določala tudi skrb zadruge za strokovno izobraževanje. Včlanjenje v zadrugo je odobrilo ali zavrni- lo načelstvo zadruge brez navedbe razlogoj. Večina članstva so predstavljali čevljarji. Če pa so včlanili v zadrugo človeka, ki ni bil če- vljar, so pri sprejemu upoštevali predvsem ko- risti zadruge. Včlanjenje v zadrugo se je urad- • no zaznamovalo s podpisom ter vplačilom i pristopnine in vsaj delnim plačilom deleža. Vsak član je ob pristopu plačal pristopnino 20 kron in vsaj 100 kron od celotnega deleža. i Članstvo v zadrugi je prenehalo s prosto- ■ voljnim izstopom, smrtjo ali izobčenjem. V^ prvem primeru je bilo potrebno vsaj šest me- ; secev pred iztekom poslovnega leta odpoveda- ti svoj delež pri načelstvu zadruge. Izplačilo i odpovedanega deleža se je izvšilo leto dni po \ izstopu. V primeru smrti zadružnika so dediči mora- 81 »Ferbaijeva hiša« ob Tržiški Bistrici, kjer je imela Čevljarska gospodarska zadruga usnjarsko delavnico. Stavba je bila porušena v letu 1969. Fotografijo hrani fototeka Tržiškega muzeja pod št. 281 li nadaljevati članstvo v zadrugi do preteka poslovnega leta. Zadružno načelstvo je lahko izobčilo člana zadruge, če ni izpolnjeval zadružnih dolžnosti ali če je škodoval zadrugi (v denarnem ali mo- ralnem pogledu). Načelnik zadruge je bil do- lžan pismeno sporočiti vzroke izobčenja. Pri- tožbo je izobčeni lahko naslovil v osmih dneh občnemu zboru, ki je dokončno odločal in na podlagi njegove odločitve je načelstvo izdalo sklep o izobčenju. Izobčenemu se je izplačal delež po poteku enega leta (poslovno leto). Denarna sredstva zadruge so sestavljali: - zadružni deleži - zadružna posojila, - rezervni sklad, - posebne rezerve, - vpisnine. Vsak zadružnik je moral vplačati delež 500 kron, z dovoljenjem načelstva pa je lahko vplačal tudi več deležev. Celotna vsota dolo- čenega deleža je morala biti vplačana najkas- neje po dveh letih. Iz pravil je razvidno, da so poravnavo deleža dosegli na različne načine. Ze vloženi del deleža posameznega člana so obrestovali in te obresti (skupaj s članu pripa- dajočim delom čistega dobička) pripisovali že vplačanemu delu deleža. Razen tega so od vsakega članu izplačanega zaslužka odtegnili 10% in to vsoto pripisali njegovemu deležu. Zadruga je lahko najemala posojila. Obliko- vala je rezervni sklad za kritje izgub, ki jih niso mogli pokriti z opravilnitn dohodkom te- kočega leta. Rezervni sklad se je oblikoval iz vstopnin in iz dela čistega dobička, ki so ga ob bilanci namenili rezervnemu skladu. Ta sklad se je oblikoval tako dolgo, dokler ni dosegel polovico vsote vpisanih zadružnih deležev in se je ob vsakokratnem padcu pod polovico omenjene vsote obnavljal. V kolikor je bila nujna polovica vsote vpla- čanih deležev v rezervnem skladu presežena, so presežna sredstva porabili za pokritje iz- gub, za zadružne stavbe, opremo in v dobro- delne namene. O snovanju in porabi posebnih rezerv je občni zbor dajal navodila načelstvu zadruge. Načelstvo se je bilo dolžno ravnati po navodilih občnega zbora. Zadružno knjigo- vodstvo in računovodstvo se je ravnalo po tr- govskem pravu in je bilo podvrženo večkratni letni kontroli nadzorstva. Ob koncu vsakega poslovnega leta so opravili bilanco in inven- turo. Bilanco so sestavljali trije sklopi: a) aktiva: - gotovinsko stanje blagajne ob koncu leta - vrednotenje vrednostnih papirjev po kur- zu z dne 31. decembra - zadnižne terjatve - vrednost zadružne zaloge (nakupna cena in stroški) 82 - vrednost druge zadružne lastnine ob upo- števnju amortizacije b) pasiva: - zadružni dolgovi - vplačani zadružni deleži članov - rezervni sklad in posebne rezerve c) dobiček ali izguba. Letni obračun in predloge o uporabi dobič- ka je sestavljalo načelstvo zadruge. Načelstvo je bilo dolžno oboje izročiti do 31. marca nad- zorstvu, ki je po pregledu izročilo pripombe načelstvu. Nadzorstvo je predložilo načelstvu poročilo za občni zbor. Dolžnost načelnika je bila, da je osem dni pred občnim zborom predložil zadružnikom na vpogled letni obra- čun in predloge za porabo dobička. V povabi- lu k občnemu zboru, ki ga je sestavil načelnik, je moralo biti pripisano mesto, kjer so se za- družniki lahko seznanili z omenjenim poroči- lom in predlogi. Pravila nam pokažejo tudi, kako so plani- rali porabo dobička. 5% obresti od na deleže vplačane vsote so izplačali članom, ki so imeli vplačane deleže v celoti. V primeru, da delež ni bil v celoti vplačan, so te obresti pripisali deležu. V kolikor je bil dobiček manjši in se 5% ostalega dobička ni moglo pokriti, so ga morali upoštevati v prihodnjih letih na ta na- čin, da je povprečje znašalo 5% letno. 50% ostalega dobička se je stekalo v rezervni sklad do tedaj, daje rezervni sklad vseboval polovi- co vsote vplačanih zadružnih deležev. V pri- meru, da je bila zahtevana vsota rezervnega sklada dosežena, so 50% ostalega dobička na- menjali posebnim rezervam. Ostanek dobička so razdelili med zadružne člane glede na pre- ko zadruge podane izdelke posameznega čla- na v tekočem letu. Izgubo so pokrivali najprej iz posebnih re- zerv, če teh ni bilo, pa iz rezervnega sklada ali drugega zadružnega premoženja. Zadruga je vsa razglasila izdajala z navedbo imena zadruge in podpisom dveh članov na- čelništva. Uprava in vodstvo zadruge. Zadruga je opravljala svoje delo samostojno v sodelova- nju z vsemi zadružnimi člani. Čevljarsko gos- podarsko zadrugo v Tržiču so sestavljali: na- čelstvo, nadzorstvo in občni zbor. Načelstvo zadruge so predstavljali načelnik, tajnik in blagajnik ter pet odbornikov in je bilo voljeno za dve leti. Volil gaje občni zbor. Prvo načelstvo je bilo potrjeno in imenovano v pravilih zadruge. Članstvo seje spreminjalo, vendar je vedno veljalo, da je moralo biti potrjeno v zapisniku o občnem zboru, ki je iz- volil novo načelstvo. Člane načelstva so mo- rali prijaviti, ker so jih vpisovali v zadružni register. Dolžnost načelstva je določala zadružna za- konodaja (zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70). Načelstvo se je podpisovalo v imenu zadruge na ta način, da sta se dva člana načelstva podpisala pod polno ime zadruge. Sestajalo se je na sejah, ki jih je skliceval na- čelnik in njegov namestnik. Razen načelnika so morali biti prisotni vsaj še trije člani načel- stva. Sklepali so z večino glasov. V primeru, da je bilo število glasov enako, je odločal glas predsednika (načelnika ali njegovega na- mestnika). O sejah načelstva je bilo potrebno voditi zapisnik, ki so ga morali podpisati vsi navzoči. Po potrebi so razglašali svoje sklepe na oglasni deski v uradu zadruge. Dolžnosti načelnika so bile razen vodenja in izvajanja sklepov načelstva še: - podpisovanje pisem, ki niso bila obvezu- joča za zadrugo - vsaj trimesečna kontrola stanja v blagajni in ukrepanje v primeru nepravilnosti. Načelnik je v primeru zadržanosti določil člana načelstva, ki ga je nadomeščal. Ob smr- ti, izstopu ali stalni zadržanosti je moralo na- čelstvo po sklepu skupne seje načelstva in nadzorstva za dobo do naslednjega občnega zbora zapolniti izpraznjeno člansko mesto. Novi član načelstva je moral biti vpisan v zadružni register. Občni zbor zadruge je lahko odstavil načelstvo ali vsakega posameznega člana načelstva le, če je bil ta predlog na dnevnem redu občnega zbora zadruge. Med naloge načelstva je sodilo imenovanje in določanje plače zadružnih uradnikov. Uradništvo je bilo potrjeno s posebnim dekre- tom. Nadzorstvo je sestavljalo šest članov, ki jih je volil občni zbor. Voljeni so bili za eno leto. V nadzorstvo je smel biti izvoljen vsak član zadruge, ki ni imel funkcije v načelstvu. Nadzorstvo je izmed sebe volilo svojega predsednika in določalo poslovni red. Sklepa- lo je z navadno večino in udeležbo vsaj treh od vseh vabljenih članov nadzorstva. Seje nadzorstva je skliceval predsednik ali njegov namestnik. (Delokrog nadzorstva sta določala člen 24 in 25 zakona z dne 9. aprila 1873, št. 70 drž. zak.) Občni zbor je moral biti sklican enkrat let- no in to najkasneje do 30. junija. Sklicevali so lahko tudi izredni občni zbor na posebno za- htevo nadzorstva ali načelstva. Izredni občni zbor je bil lahko sklican še v primeru, da je desetina zadružnikov s pismeno vlogo zahte- vala od načelstva sklic izrednega občnega zbo- ra in pri tem navedla vsebino posvetovanja ali sklepanja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora so morali biti objavljeni osem dni pred samim občnim zborom v zadružnem glasilu »Zadruž- ni gospodar« v Ljubljani. Občni zbor je sklepal o: - spremembi zadružnih pravil - razdružbi in likvidaciji zadruge in o pora- bi po likvidaciji preostalega premoženja - potrjevanju letnega obračuna - izvolitvi načelstva in nadzorstva 83 - navodilih glede snovanja posebnih rezerv - pritožbah. Vsak zadružnik je smel glasovati na ob- čnem zboru. Za vsak vplačani delež je dobil en glas. Najvišje možno število glasov je bilo določeno in je predstavljalo pet glasov. Za- družnik, ki se ni mogel udeležiti občnega zbo- ra, je smel s pismenim pooblastilom poobla- stiti drugega člana zadruge, da ga je zastopal. Zadružnik je kot zastopnik s pooblastilom lahko zastopal največ enega zadružnega člana. Sklepanje občnega zbora je bilo veljavno, če je o predlogih sklepala vsaj desetina članstva zadruge. V primeru nesklepčnosti so v treh tednih ponovno sklicali občni zbor, ki pa je smel brezpogojno sklepati. Sklepali so z napo- lovično večino glasov. Če je bilo število glasov izenačeno, je pri odločitvi imelo glavno vlogo mnenje predsednika. O razdružbi zadruge sta morali odločati najmanj dve tretjini zadružnikov. Če se sklica- nega občnega zbora zadružniki niso udeležili v omenjenem številu, se je po treh tednih skli- cal nov občni zbor, ki je smel odločati s tremi četrtinami udeležencev. Sklepe občnega zbora je razglašalo načelstvo z oznanili, objavljeni- mi v prostorih zadružnega urada. Na občnem zboru je imel vsak zadružnik pravico nastopati s predlogi, ki niso bili na dnevnem redu. V tem primeru je občni zbor odločal o sprejetju predloga in poročal o njem na naslednjem občnem zboru. Zahteva po sklicu izrednega občnega zbora je imela za posledico takojšnje odločanje o problemih. O vsakem občnem zboru je bil voden zapis- nik, ki so ga podpisali predsednik občnega zbora skupaj z dvema na občnem zboru na- vzočima zadružnikoma. Čevljarska gospodarska zadruga v Tržiču, r.z.z.o.z. je začela z obratovanjem 15.6.1919. Člani njenega prvega načelstva so bili: Ivan Papov, čevljar v Tržiču, Karol Golmajer, čevljar v Tržiču, Peter Gregore, čevljar v Tržiču, Josip Klofutar, čevljar v Tržiču, Ivan Erlah, čevljar v Bistrici, Franc Poljanec, čevljar v Sebenjah, Ivan Poljanec, čevljar v Sebenjah, Ivan Jazbec, čevljar v Sebenjah. Že 14.2.1920 je iz načelstva izstopil zadruž- nik Ivan Erlah, čevljar v Bistrici. Na njegovo mesto je vstopil Franc Močnik, čevljar iz Ži- ganje vasi. V letu 1923 je člana načelstva Petra Gre- gorca zamenjal novoizvoljeni član načelstva Stefan Srečnik, čevljar v Tržiču. Sprejeta za- družna pravila so ostala nespremenjena do 15.2.1920, ko so na občnem zboru sklenili spremeniti vsebino pravil v dveh delih. Na- men delovanja zadruge so razširili v smislu, da zadruga izdeluje v lastni režiji usnjarske in strojarske izdelke vsake vrste ter izdelano bla- go prodaja svojim članom. Skrajšali so rok za sklic drugega občnega zbora. V primeru, da se prvega občnega zbora ni udeležilo zadostno število članov zadruge, so termin za ponovni sklic občnega zbora ob- čutno skrajšali. Ponovno so se lahko sestali že uro kasneje. Dodatek pravice izdelovanja usnjarskih in strojarskih izdelkov je imel za posledico, da so začeli s strojenjem kož najprej v »Kajži« in nato »Pri Ferbarju«. Delovanje zadruge je bilo po vojni zadovoljivo. Pristopila je k Zadruž- ni zvezi v Ljubljani, ki je opravljala revizijo in denarne posle. Kljub temu, da ni imela svoje čevljarske delavnice, je združevala okrog 25 čevljarskih mojstrov. V ustanovljeni us- njami je zaposlovala 10 delavcev usnjarske stroke. V usnjarski delavnici so izdelovali predvsem ševro in boks usnje, ki so ga kupo- vali zadružni čevljarji. Usnje je bilo vegetabil- no strojeno. Podplatno usnje je zadruga naba- vljala drugod in ga prodajala svojim članom. Do leta 1924 je zadruga uspešno poslovala, po tem letu pa je prišlo do okrepitve dinarja in cene so začele naglo padati. Vsemu temu se je pridružila še zdraha okrog prodaje ovčjih kož s strani uprave, tako da je zadružno član- stvo zahtevalo likvidacijo zadruge. Po sklepu občnega zbora z dne 17.5.1925 so iz zadružnega registra izbrisali naslednje člane načelstva: Karla Golmajeija, Josipa Klofutar- ja, Ivana Poljanca, Ivana Jazbeca in Franca Močnika. Nanovo vpisani člani načelstva pa so bili: Andrej Kralj, Karel Dobrin, Leopold Koprivnik, Ivan Hafner, Maks Stegnar, Ivan Jazbec in Peter Kristan, vsi čevljarski mojstri v Tržiču. Po sklepu občnega zbora z dne 28.6.1925 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so bili: Franc Poljanec, Ivan Po- ljanec in Ivan Jazbec, čevljarski mojstri v Se- benjah, Franc Močnik, čevljarski mojster v Žiganji vasi, in člani načelstva Andrej Kralj, Karel Dobrin, Ivan Hafner in Leopold Kopri- vnik. Ob likvidaciji se je zadružnemu imenu pripisalo »v likvidaciji«. Za zadrugo v likvida- ciji so podpisovali vsi likvidatorji skupno. Po dveh letih je bila likvidacija zaključena in za- druga 1.8.1927 izbrisana iz zadružnega regi- stra. VIRI IN LITERATURA 1. Pravila Čevljarske gospodarske zadruge v Trži- ču, registrirane zadruge z omejeno zavezo, Tržič 1919. — 2. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko, Občina Tržič 1919, Volitve v konstitu- anto, številka dopisa 1696, dopisa o pričetku obra- tovanja Čevljarske gospodarske zadruge v Tržiču, r.z.z.o.z. — 3. Arhiv Republike Slovenije, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (TOI), Zadružni regi- ster L II, knjiga 259, str. 238, pod zaporedno števil- ko 475. — 4. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (v nadaljevanju Ur. 1.) z dne 1.8.1919, Letnik II, št. 84 127, str. 452, razglas o vpisu v zadružni register. — 5. Ur. 1. z dne 23.3. 1920, Letnik II, št. 105, str. 481, prva sprememba članov načelstva. — 6. Ur. 1. z dne 13.9.1920, Letnik II, št. 105, str. 481, objava o spremembi zadružnih pravil. — 7. Ur.l. z dne 4.7.1923, Letnik V., št. 61, str. 404, sprememba za- družnega načelstva v letu 1923. — 8. Ur.l. z dne 14.7.1925, Letnik VII, št. 66, str. 428, javno nazna- nilo razdružitve. — 9. Ur.l. z dne 8.10.1925, Letnik VII, št. 94, str. 671, izbris članov načelstva in obve- stilo o likvidatorjih zadruge. — 10. Ur.l. z dne 6.10.1927, Letnik IX, št. 103, str. 699, objava o končani likvidaciji. — 11. I. Mohorič, Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, I. knjiga, Tržič, 1957, str. 307-308. — 12. J. Praznik, Zadruge temelj na- rodnega blagostanja. Prosvetna kjnižnica 5. zvezek, Maribor 1930. 85