Leto LXX
štev. 237 a
V Ljubljani, v četrtek, 15. oktobra I942-XX pS^i.^^"!?.*** Prezzo — Cena L 0.80
Naročnin« mesečno 18 Lir, za Inozem-•tvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rat Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za Inserat«, Podružnici! Novo mesto.
Izključna pooblaščenca ca oglaSevanje italijanskega in Injega izvora: Unione PubblicitA Italiana S. A, Milano.
Iihaja vsak daa c|ntra| razen p onedeljka ta dneva po praznika.
S Urednlltvo Is apravai Kopitarjeva 6, Llnbljana. i Redaziooe, Amministrazlonat Kopitarjeva 6, Lubiana. |	Telclon 4001—4005.
3
Abbonimentli Meta 18 Lire) Estero, me-M A) Lira, tduaone domenlca. anno 34 Lir*, bat aro 50 Lira. C. C. f J Lubiana 10.650 per gli abbo-namantii 10349 p« 1* toserzloni. ' Filialai Noto meato«
Coneessionaria eiclnslva per la pnbbltdti dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana.
Vojno poročilo št. 871
Močni letalski napad na Malto
Tudi v Egipt:1 so bili trdi letalski boji — Skupno je bilo sestreljenih
31 angleških letal
Italijanskih Oboroženih Sil
Glavni Stan objavlja:
Na egiptovskem bojišču so nemški lovci v trdih bojih sestrelili devet letal. Dve nadaljni je zbilo protiletalsko topništvo.
Sovražno letalstvo je v noči 13. t. m. izv"d!o napad na T o b r u k, med katerim je eno letalo zadeto od obrambe treščilo v morje.
Močili oddelki osnih bombnikov so nadaljevali z očividnimi uspehi napade na letališčih Mika bb a in Hal Far. Spremljevalni lovci, ki so bili neprestano zaplet-ni v boje z velikimi skupinami »Spitfirejev«, so 19 »Spitfirejev« sestrelili. Zadnja dva dni se štiri naša letala niso vrnila iz bojev.
Zadnjo noč so nasprotna letala spuščala bombe na C a t a n i j o in obstreljevala G e r -b i n i ; žrtev ni.
V osrednjem Sredozemlju je angleška podmornica torpedirala in potopila par-
nik, kf je vozil 400 angleških ujetnikov. Osebje, ki se je velikodušno žrtvovalo pri reševanju, je doslej rešilo 271 brodolomskih ujetnikov.
Ena nnša podmornica, ki je delovala na Atlantskem morju, so ni vrnila. Velik del posadke je ujet. Rodbine so bile obveščene.
Italijanski letalski general odlikovan
Področje vojnih nastopov, 14. okt. AS. Nemški letalski maršal Keseelring je v Hitlerjevem imenu te dni na področju vojnih nastopov v Severni Afriki podelil odlikovanje železneaa križa drugega razreda generalu letalske brigade Mariju Boschiju, intendantu V. letalskega oddelka, in sicer v priznanje za sodelovanje pri posrečenih zadnjih bojnih nastopih na egiptovskih tleh.
Nezadovoljstvo z angleškim vojskovanjem
Ženeva, 14. okt. AS. Vojne metode, ki jih je imelo doslej angleško vrhovno poveljstvo, so izzvale polemike na obeh straneh Atlantskega morja. Kritiki 6e ne obračajo samo na odgovorne ljudi, ampak tudi na politično vodstvo. 'Iako se je na primer izvedelo, da je odprto pismo v reviji »Lile«, ki pravi, da 6e Amerikanci ne bodo borili za ohranitev Anglije in njenega imperija, izzvala protest lorda Halifaxa. Protest angleškega veleposlanika pa je izzval še drugo odprto pismo v isti reviji, v katerem je rečeno, da bo Amerikancein zadoščeno šele tisti dan, ko bo Anglija napela \6e svoje sile za 6kupno stvar. Amerikanci pa ne kritizirajo edino zadržanja in metod Anglije na vojaškem področju, kajti znani vojaški kritik Lid-dled llardt je napisal v svoji novi knjigi, da je taktika angleškega vrhovnega poveljstva le vrsta napak in četudi bi postala angleška armada števil-
vzročila velik gnev med letalskimi strokovnjaki, ki trde, da Anglija lahko zmaga s svojim letalstvom. Polemika se ni ustavila pri tem. Angleški vojaški veščak Quigley zelo resno kritizira v reviji »rord Nightly Review« metode angleškega poveljstva, s katerimi Angleži nameravajo poraziti sile Osi: propagandno blokado in bombardiranje Nemčije. Quig!ey pravi, da je angleška propaganda nezadostna, ker ponavlja stara gesla, ki so že obrabljena in izvirajo iz prejšnje svetovne vojne. Blokada je zgrešila 6voj cilj, ker pozablja, da moderna armada čisto lahko živi na zasedenih pokrajinah in da letalski napadi ne dosegajo svojega namena. Izkušnje so namreč pokazale, da lahko na-rede težko škodo civilnemu prebivalstvu, vojne tovarne pa so navzlic angleškim bombam nepoškodovane. Quigley nato svetuje angleškemu poveljstvu, naj preneha z letalskimi napadi ter ga opo-
nejša in močnejša kakor danes, bi nikdar ne mogla	|	zarja na težke moralne posledice, ki izhajajo iz le-
premagati nemške armade in je zato misel na po-	i	talskih napadov na civilno prebivalstvo, katero se
šiljanje vojaštva v Evropo in na ustanovitev dni-	I	ne more braniti,
gega bojišča le utopija. Hardtova trditev je po-	»
Ufilsonove točke so bile hinavske
Berlin, 14. okt. AS. »Deutsche Allgemeine Zeitung« odgovarja govorniku bostonskega radia, ki je dejal, da bi morali združeni narodi za dosego zmage uporabiti 14 Wilsonovih točk. List navaja pred nedavnim objavljen članek italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v reviji »Rim-Berlin-Tokio«, kjer izrccno poudarja dejstvo, da je osnova fašistovskega gibanja v popolnem nasprotstvu z državami in nasilno politiko, vsiljeno v verseillski pogodbi,
■politiko nadoblasti, ki jc s pomočjo hinavske
»Vilsonove ideologi je omogočila Angliji in Franciji, da sta po prvi svetovni vojni izrinili druge narode Evrope in si sami prilastili vse bogastvo. »Volkischer Beobachter« pa pravi, da so v Wilsonovih časih evropski narodi resnično verjeli, da bodo Združene države spremenile Evropo v zemeljski raj, toda po sklenjenem premirju so vsi ti upi splahneli.
\V.
Brzojavka ministra Zaharijeva
Rim, H. okt. AS. Bolgarski trgovinski minister Nikolaj Zaliarijev je ob odhodu iz Italije poslal ministru za zamenjave in valute, čigar gost je bil pri svojem bivanju v Italiji, naslednjo brzojavko: »Ko s svojimi spremljevalci zapuščam mejo Vaše lepe države, se Vam z njimi vred prisrčna zahvaljujem za gostoljubnost, ki ste nam jo nudili med našim obiskom v Vaši zgodovinski prestolnici. Ta obisk je vtisnil v nas neizbrisljiv spomin in močan vtis na stvariteljsko silo italijanskega polotoka, na njegovo disciplino, na njegovo organizacijo, kakor tudi na njegovo trdno odločnost, nadaljevati borbo do končne zmage. Posebno 6em srečen, da sem imel priložnost .razpravljati z Vami o najvažnejših gospodarskih vpra5anjih za naši dve državi s skupno željo, da. bi dosegli znane uspehe. Hočem Vam, dragi tovariš in prijatelj Riccardi, še enkrat izraziti svojo hvaležnost za prisrčnost in naklonjenost, ki ste nam jo izkazali. Prosim Vas, bodite zvest tolmač izrazov moje vdanosti in spoštovanja do Duceja ter izročite Vašim tovarišem izraze mojega najlepšega spomina.<
Kitajci ne zaupajo Anglosasom
Šangliaj, 14. okt. AS. Tukajšnji tisk pripisuje velik pomen uspehom osnih podmornic ter posebej omenja delovanje italijanskih podmornic v raznih oceanih. Kitajski listi so polni pohvale in občudovanja nad podvigom italijanske podmornice »Bar-barigo«. Kitajski listi pripisujejo tudi velik pomen bojišču v Severni Afriki in poudarjajo, da je kakor povsod drugod Os tudi tukaj pripravljena na vse dogodke. Isti listi omenjajo, da je angleški imperializem vedno v prvi vrsti izrabljal Kitajsko. "Anglija je prisilila Kitajsko po vojni k podpisu ponižujoče pogodbe opija, in Združene države so iznašle hinavske načine za večno zaeužnjenje Kitajske. Če te države po stoletnih napakah niso mogle doseči miru, se pač. morajo Angloameričani danes odpovedati izgubljenim predpravicam in ne smejo siliti Kitajcev, naj se še enkrat zanje bore. Kitajsci že predobro poznajo Angleže in Ameri-kance in tudi voditelji v Cungkingu nimajo več nobenega zaupanja v anglosaške obljube.
Vrenje v Južni Afriki
Lorenza Marques, 14. okt. AS. Zadnje dni je bilo opaziti veliko razgibanost med odgovornimi političnimi osebnostmi v Južni Afriki. Bilo je mnogo govorov, ki so jim takoj sledili odmevi. Predsednik vlade general Smuth je govoril po radiu kr je sporočil ustanovitev direkiorija za nadzor
nad civilno in vojaško preskrbo, da bi se čimbolj razbremenil ladijski prevoz, ker osne podmornice potapljajo čim več ladij. Tudi finančni minister Hofmeyer je govoril, da je treba preprečiti nevarnost opozicije, ki vedno bolj grozi. Policija je izročila nad 50 pripadnikov opozicije sodišču zaradi veleizdaje.
Angleška pozornost se obrača v Severno Afriko
Stockholm, 14. okt. AS. Pozornost angleškega tiska je 6pet obrnjena na položaj v Severni Afriki. »Evvening New6« pravi, da je bila za Anglijo velika nesreča, ker angleške sile niso mogle odbiti italijansko-nemških sil pri zadnjem velikem napredovanju Ctei v Egiptu. List izraža dvom nad bodočnostjo in 6e boji, da je zdaj že prepozno, da bi jih mogli zadržati.
Nov hrvatski ravnatelj za varnost
Zagreb, 14. okt. AS. Poglavnik je 6 6vojim dekretom razrešil Kvaternika dolžnosti generalnega ravnatelja za varnost in je imenoval na njegovo mesto dr. Zimpermana.
Nov udarec angleškemu ladjevju
Nemške podmornice so potopile 13 ladij s 143.000 tonami — Nemško napredovanje ob cesti Majkop—Tuapse — Sovjetski protinapadi v Stalingradu in na donskem bojišču odbiti
Hitlerjev glavni stan, 14. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje poscbr.o vojno poročilo:
Nemške podmornice so spet uničile hitre in dragocene sovražne ladje za prevoz čet. Pred K a p s t a d t o m so potopile 23.430 tonski angleški potniški parnik :Orcades< iu med Fretovvnom in kapstadtoin angleško kanadski potniški parnik >Ducties of Athollc, ki je imel 20.119 ton. Obe hitri ladji, ki sta prevažali devet do deset tisoč mož z orožjem vred, sta prevažali moštvo v Lgipet in na Srednji vzhod. V istem morju sla bili potopljeni dve nadaljni ladji s 17.425 tonami, tako da je zgubil sovražnik pred južnoafriško obalo znova 61.000 ton ladjevja. Čeprav naraščajoče hude jesenske nevihle močno ovirajo nastope, so druge podmornice v severnem Atlantskem morju v vcf. trajajočih zasledovalnih bojih potopile iz naloženih iu močno zavarovanih spremljav, namenjenih v Anglijo, 14 ladij s skupno 28.000 tonami in še poškodovale s torpedi dve nadaljni ladji. Tako je nasprotnik v zadnjih štirih dneh znova zgubil pred Novo Fundladijo in Kličem dobre nade 18 ladij s 143.000 lona-mi. Pri bojih s spremljavo v severnem Atlantskem morju se je posebno odlikovala podmornica nadpo-ročnika Trojerja, ki je iz ene spremljave poiopila 8 ladij s 47.000 tonami.
Hitlerjev glavni stan, 14. oktobra Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V	K a v k a z n na c"sti od Maj kopa do pristanišča Tuapse so nemške čete ob podpori strmoglavih in rušilnih letal v naskoku zavzele nadaljne višinske grebene in gorske postojanke. Pri tem je bilo samo na odseku ene divizije zavz,"tih nad 100 utrjenih taborišč.
V	Stalingradu in na d o n s k e ni bojišču jc bilo odbitih nekaj sovjetskih protinapadov in sunkov.
Vzhodno od Volge so bojno lelala podnevi bombardirala čete in prevoz gradiva, ponoči pa sovjetska letališča.
Nn Volgi je bila potopljena srednjevelika trgovsko ladjo.
Na donskem bojišču so italijanski lovci brez lastnih izgub sestrelili dve sovražni letali.
Na srednjem o d s e k n vzhodnega bojišča je bilo pri uničenju nekega sovražnega oporišča zavzetih 64 bunkerjev ter prijetih nekaj ujetnikov.
V	Finskem 7. a I i v n so lovsko letala v nizkem poletu zažgala eno sovjetsko topničarko.
Pri napadih nn letalsko oporišča no Malti so nemška bojna letolo včeraj povzročila velika razdejanja in požare.
V	močnih letalskih bojih so nemški spremljajoči lovci br""/. lastnih izgub sestrelili 13 angleških lovskih letal. Eno lastno letalo je bilo sestreljeno.
V	Severni Afriki so bile ves dan izpostavljene močnim napadom nemških letalskih skupin motorizirane skupine in taborišča Angležev na srednjem in južnem odseku bojišča pri EI Alameinu.
Nemški lovci so pri lastni izgubi dveli letal sestrelili šest angleških lovskih letal.
Angleški bombniki so preteklo noč napadli severno nemško obalno področje. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Razdiralne in zažigalne bombe so povzročile škodo na hišah predvsem v meslu Kielu. Nočni lovci in proli-letalsko topništvo ter mornariško lopnitšvo so po sedanjih poročilih sestrelili 10 sovražnih letal.
l ahka nemška bojna letala so včeraj pri nenadnih napadih v polno zadele vojaško važne naprave na angleškem kanalskem otoku \X' i g h t. Na morju vzhodno od otoka je bil z bombami poškodovan velik plavajoči dok.
Berlin. 14. okt. AS. Eden najbolj znanih nemških lovskih letalcev, stotnik Joachim Vandel, so po 75 letalskih zmagah ni več vrnil z nekega poleta nad sovražnika.
Trieste, 14. oktobra. »II Piccolo« poroča Iz
Berna: Moskovski dopisniki anglosaških agencij poročajo, da vlada pri vrhovnem poveljstvu v Moskvi velika zaskrbljenost za usodo Stalingrada, ker se boje, da bo zavzet z odločilnim naskokom, ko bodo topovj končali svoje delo in ko se bo pehota vrgla v odločilni napad. Iste agencije pravijo, da so ogledniška letala opazila, kako na nemški strani prihajajo stalne okrepitvo proti Stalingradu. Imenovani dopisniki pravijo, da iz Moskve, Saratova in drugih notrajinh ruskih krajev tudi Sovjeti podnevi in jionoči pošiljajo oja-čenja proti Stalingradu. Iz tega se vidi, da ^Sovjeti v bojazni pred novim nemškim napadom pošiljajo proti Stalingradu vojaštvo, ki je bilo šele pred nekaj meseci vpoklicano in je le najiol izurjeno. Očividno mislijo v Moskvi, da je za obrambo Stalingrada vsak vojak dober.
Ponesrečen boljševiški izkrcevalni poskus
Berlin, 14. okt. A.S. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so včeraj divjali siloviti lioji v se-vernozahodnem Kavkazu in na lx>jišču južno od Tereka. Nemški planinski oddelki so zavzeli nadaljne planinske postojanke ter nadaljevali s čiščenjem nenadno zavzetih postojank in obročev, v katerih so bile uničene sovražne skupine. Letalstvo je sestrelilo tri sovjetska letala. Meri temi nastopi so se v noči na II. oktober boljševiki skušali s petimi napadalnimi čolni izkrcati na neki točki črno-morske obale, kamor so že prispele nemške čete. Nemci so jih napadli s kopnega, z zraka
in z morja, tako da se je njihov izkrcevalni poskus popolnoma ponesrečil, tisti maloštevilni iKiljšcviki pa, ki so prišli na kopno, so bili v boju moža proti možu likvidirani. Tudi na bojišču ob Tcreku so Nemci dosegli določeno cil je. V novozasednih krajih že poiekn čiščenjo preostankov sovjetskih skupin. Nemška letala so na tem odseku zbijala boljševiške topniške postojanke, na zmedene sovjetske kolone pa so sipali ogenj strmoglavci in tanki, proti katerim sc niso moffli uspešno braniti. Sovražnik je naredil nekaj protinajiadov, ki pa so bili takoj strtL
Roosevelt zahteva nove žrtve
Rim, 14. okt. AS. Roosevelt ni mogel iti preko 450 letnice odkritja Amerike, ki ga je treba pripisovati »pogumnemu Italijanu«. Porabil je to priliko, da je v svojem razvlečenem govoru po radiu govoril o vojni, in sicer izza zapečka 6voje udobne hiše. Dejal je. da on in njegova žena globoko sočustvujeta s tistimi starši, katerih sinovi odhajajo na daljna bojišča. »Toda.« je pojasnil, »vojska potrebuje zelo dosti ljudi. Zato bo potrebno znižati dosedanjo najmanjšo starostno mejo za vojne obveznike od dvajset na osemnajst let.«
Tem novim ukrepom glede novačenja je sledila napoved prav tako strogih ukrepov za nabiranje delavcev, ki jih zahtevajo vedno večje težave z vojno izdelavo.
»Čim več naših tovarn začenja s svojim obratom,« je dalje dejal Roosevelt, »tem več milijonov

V
Angleški tank, ki so ga uničile italijanske čete na egiptovskem bojišču.
delavcev moramo poiskati. Ljudi bo treba izbirali in izuriti. Treba bo odpraviti razvado delodajalcev, da bi drug drugemu kradli delavce.«
Roosevelt je potem napovedal, da bodo moške, ki so sposobni za vojake, morale nadomestiti pri delu tudi ženske in mladoletni otroci, medtem ko 1k> »učni načrt tako spremenjen, da bodo dijaki lahko po nekaj ur zaposleni pri poljskem delu in po vojnih tovarnah.«
Kmetijska pridelava po priznanju samega Roo-sevelta preživlja najtežavnejšo dobo in se pozna, da so delovne moči zaposlene pri izdelovanju vojnega blaga. »Po nabiranju kovin,« je dejal Roosevelt, »se je treba posvetiti nabiranju človeške sile.
»Morda je,« tako je moral priznati, »najtežavnejša stvar pri reševanju tega vprašanja pomanjkanje poljskih delavcev. Vsak kmet mora upoštevati, kako pomembna je kmetijska pridelava, ki jo je po vsej pravici treba smatrati za nekaj bistvenega.«
»Utegne se zgoditi,« je kljub temu pripomnil, »da vsa dobrohotna prizadevanja in vso pobuda še nc bi zadostovale za rešitev najraznovrstnejšili vprašanj. V tem primeru bo treba izdati zakonite ukrepe in bo ameriški narod, če bo to potrebno, dobil nov red.«
S tem da je napovedal novo zakonodajo za delavstvo, si gotovo ne more pridobiti naklonjenosti ameriških demokratov. Poleg raznih prisilnih ukrepov dokazuje znižanje starostne meje vojnih obveznikov od dvajset na osemnajst let, Roosevel-tovo zaskrbljenost zaradi težkih izgub in zaradi obljub, ki jili je dal množicam svojih volivcev, a jih ni držal.
Končno je Roosevelt dejal, da bi lahko mnogo-knj povedal o vojaških nastopih, vendar pa da raje molči. Pripomnil pa je vseeno, da vojski na bojišču ne poveljujejo kakšni samouki, kakor ljudje na splošno mislijo. Svoja izvajanja pa je predsednik Roosevelt končal s tem, da je napovedal kot vojaško silo celo vrsto namišljenih vlad, katerih zastopniki sodelujejo v vvashingtonskem generalnem štabu.
Prebivalstvo Portugalske
Lisbona, 14. okt. AS. Po danes objavljenih, še nedokončnih j»odafkih o ljudskem štetju leta 1940 ima Portugalska 7,709.000 prebivalcev. Lisbona ima 702.000 prebivalcev.
Eksc. Visoki Komisar
se poklonil spominu dr. Natlačena
Komaj je zvedel novico o krulim zločinu nad bivšim banom dr. Markom Natlačenem, ki je tragično padel pod streli komunističnega za-vratncga morilca, je načelnik kabineta pri Eksc. Visokem komisarju odšel na pokojnikov dom in izrekel vdovi globoko sožalje Eksc. Gra-ziolija.
Truplo bivšega bana, ki leži v mrliški dvo-
rani na pokopališču, je včeraj popoldne obiskal Eksc. Visoki komisar, ki s- je zbrano pomudil pred krsto, v kateri so pozcmski ostanki obžalovane žrtve besnega atentata, ki je v vseli slojih prebivalstva vzbudil tako ogorčeno nejevoljo.
Pogreb pokojnika bo z vsemi svečanostmi v petek ob 1(>.
Tak® strahopetno in psdlo se bore komunisti
Pred oboroženimi fanti beže, koljejo pa brezbrambne ljudi
Zelo otipljiv primer komunistične strahopet-nosti nam nudijo dogodki na Logu pri Brezovici, kjer ie nedavno prišlo do spopada med vaško stražo in komunističnim oddelkom.
2c teden dni so krožile med ljudmi v okolici Brezovim pri Ljubljani vesti o zbiranju komunističnih tolp. Komunistični somišljeniki so med trm časom stalno grozili poštenim ljudem, da bo tekla kri. Dne 5. oktobra so domači ljudje žo v zgodnjih večernih urah opazili komunistične si-gnale v hribu nad Dragomerjem, ki so se počasi približevali posadki vaške straže v Logu. Nekaj sto metrov od šole, kjer je bila vaška straža, jim jo komunistični komandant govoril oziroma kričal o načinu napada, razpostavijal desetine in druge skupine z namenom, da bi prestrašil posadko. Okoli enajste ure so komunisti že obkolili šolo. Komunistični komandant jo pozval fante k predaji. Ti so seveda mislili na vse kaj drugega kot na predajo. Nato jih je začel komunistični kolovodja preklinjati in jih še enkrat pozivati k predaji. Dal jim je eno minuto časa. Fantje so temu pozivu odgovorili z bombami. Komunistični komandant je nato zapodil svoje pristaše v naskok ter glasno daial povelja. Toda ta naskok se je končal zelo klavrno. Bil je odbit z bombami oh hudih izgubah komunistov. Potem se je napad spet ponovil in tako je trajalo do enih ponoči. Nato so komunisti spet dali fantom četrt uro za »premislek«.
Ker komunisti ni«o mogli vdreti v šolo. jih ie začel njihov komandant zmerjati: »Tovariši naprej, mi smo že notri. Za železniško progo pre-nehajte z ognjem... Odprite ogenj na cesti. To-
nntifineaaasaBDBBaBiiaBBBBBaBRiiicaBO
Na živilskem trgu man ša izbira gob in kostanja
Ljubljana, 14. oktobra.
Ob sredah navadni tržni dan je bil danes ča-ovnim prilikam primeren. Promet je bil srednji, dovoz vseh življenjskih potrebščin srednji. Le nekateri branjevci na Vodnikovem trgu so prodajali uvoženi kostanj po 8.40 do 9.40 lir kg. To po kakovosti. Po kostanju ni bilo za enkrat pri gospodinjah večjega zanimanja. Mnoge gospodinje so raje kupovale uvoženo grozdje, ki je po 7.30 lir kilogram. Stalno ceno ima zelena paprika, ki jo je šo vedno na izbiro. Ljudje jo šo kaj radi kupujejo.
Posebno sliko je dajal danes živilski trg na II. otoku z domačo zelenjavo in domačimi pridelki. Neka prodajalka z Ižanske ceste jo pripeljala res skrbno in vzorno vzgojeno domačo cvetačo, ki bi pač lahko dosegla prvo odlikovanje na kaki razstavi. Ta cvetača je bila bela, čista in je posamcz- j na tehtala do 3 kg. Bila je po 5 lir kg. Prav ta cvetača kaže, kaj lahko doseže skrben, umen in podjeten vrtnar in gojitelj raznega sočivja odnosno zelenjave. Naprodaj je bilo še nekaj rdečih, pa več. zelenih paradižnikov. Letos so paradižniki zaradi sončnega, ne preveč deževnega vremena lahko zoreli do oktobra. Na Pogačarjevem trgu so bili veliki jerbasi zeljnatih glav, ki so bile uvožene. Na Vodnkovem trgu pa so bile naprodaj domače zeljnate glave. Mnogo je bilo dalje naprodaj trnovskega in krakovskega ohrovta, debele kolerabe in zelene. Lepe in zdrave endivijo je bilo v obilici.
Druga leta jo bil oktober mesec, ko je bil trg založen z domačimi jabolki. Letos prihajajo domača jabolka bolj redko na trg. Pri vsaki prodajalki se takoj napravi dolga vrsta kupovalk, katerih vsaka hoče dobiti po nekaj kilogramov jabolk, ki so navadno slabšo vrste.
Prostor za gobe je bil danes založen le z gobami II. vrste, to je, da nI bilo nn treni najžlaht-nejših gob. JurČkov ni bilo. ko jih je bilo preteklo sredo na preteg. Drugovrstne, manj žlahtne gobe so bile sicer naprodaj v večji množini, toda ljubljanske gospodinje se zanjo niso toliko zanimale. Bilo je naprodaj več košar peščenk, kravjač in rjavili ježovk, tu in tam tudi kaka lisička in kak cigan. Bilo je tudi nekaj čehularjev. Te gobe so hile po 4—G lir kg, ko je maksimalna cena za jurčke določena na 12 lir kilogram.
variSi, sko/.l okna!t Ker vse to nI nič pomagalo, jih jo začel psovati: »Prekleti partizani! Ali ste res vsi belogardisti? Naprej!« Kanjoni so klicali med komandantovimi psovanji: »O Marija, pomagaj! Lojze, Tone, pomagajta!« Nato so spet prenehali z napadom.
Odšli so v bližnjo trgovino. Vlomili so vrata, dvignili staro ženico in jo okradli. Odpeljali so s
Športniki, aii že veste...
... da se jc zveza poklicnih boksarjev bavila z vprašanjem, ki je nastalo, ker se je Maks Schme-ling prostovoljno odrekel naslovu evropskega prvaka težke kategorije? Razpisali so nove tekme in določili rok za prijave do 20. t. m. Vsak pri-javljenec za evropsko prvenstvo težke skupine mora položiti 1000 lir kavcije, ki mu bo povrnjena, čc ga bodo odklonili.
... da je triletno žrebc Ticino tekmovalo letos na štirih dirkah in zaslužilo svojemu gospodarju nič manj kot 277.060 mark? Letos Ticino ne bo več nastopal in je že na »zimskem dopustu«, kakor poročajo.
... da so otvorili jesensko sezono v berlinski komični operi Aletropol z revijo, ki je privlačna zlasti za športnike? V prvi sliki revije »Poročna noč v paradižu« se pojavita na odru boksarja — bivši evrojiski prvak llein Miiller in Kreime6 — ki se obdelujejta |X>1 za res, zal za 6meh.
... da ima nogomet v Budimpešti največ gledalcev samo takrat, če ga igrajo pozno zvečer pri razsvetljavi? Na sedmih tekmah za Štefanovo nagrado je znašala udeležba 120.000 oseb, končno tekmo pa, ki jo je dobil Ferenczvarcs, je gledalo 30.000 moških in žensk, ki se zanimajo za igro in gole. Pravijo, da bi prodali še 5000 vstopnic, če bi bilo v stadionu še kaj prostora. Kako veseli morajo biti klubski blagajniki, ki imajo tako vneto občinstvo!
... da je vratar danske rokometne reprezentance Holger Ilnnsen pravi »allround atlet«? Ilati-6en je igral tudi že v danski nogometni enajsto-rici vlogo vratarja, vrh tega pa je bil član državne iahko atletske reprezentance. Ali veste še za kega, ki bi v treh različnih športih za6tcpal 6vojo domovino?
seboj tri krave, enega konja, štiri prešiče, obleko, denar in dva voza. V trgovini so se napili žganja, ki jih jo opogumilo za tretji napad.
V pijanosti so nato strahovito vpili in tekli v napad. Komandant je hodil od edinice do edinice ter rjul: »Tovariši, bencina!« Posrečilo se jim je, da so položili mino v klet in jo zažgali. Mislili so pognati celo šolo v zrak. Učinek mine jia je bil neznaten. Odletela so samo vrata in omet. Ob pol treh zjutraj pa je padel smrtno zadet komrndant. S tem se je slavni nnjiad komunistov na šolo v Logu pri Brezovici končal Komunisti so pobrali ranjence in mrliče, jih naložili na dva polna vozova in jih v naglem umiku odpeljali.
Zjutraj so našli pred šolo strojno puško, revolver, pet liomb, tri komunistične čepice in še več zapuščenega materiala. Prostor okoli šole je rnzrit od bomb ter pokrit s krvjo. Od posadke ni bil niti eden ranjen ali ubit.
Kakšno municijo imajo komunisti, se vidi iz tega, da skoraj polovica bomb ne eks|)lodira.
Komunisti so hoteli z napadom na posadko v Logu doseči nekako eksemplarično zmago in pokolj vaške straže. Zato so že vnaprej raztrobili govorico, da je na Brezovici vse pobito. Ko pa so ja zvedela resnica, komunistični pristaši kar verjeti niso mogli in so bili vsi poparjeni. Pošlene ljudi v okolici pa je ta zmaga junaških fantov še boli navdušila v borbi proli komunističnim zločincem,
... da je v Italiji sedež treh mednarodnih športnih zvez? To so boksarska (ki ji predseduje Dr. Vittori Mussolini), sabljaška in kolesarska. Verjetno pa je, poroča »Corriere della Sera«, da bodo prenesli v Italijo tudi zvezo za tenis in košarko.
... da je v Kopenhogenu posetilo 21.000 gledalcev nogometno tekmo, katero 6o igrali možje, ki sedijo navadno na tribunah. Prvo moštvo je bilo sestavljeno iz športnih časnikarjev, drugo pa iz filmskih igralcev. Godba 80 mož je poskrbela, da je bilo na igrišču prijetnejše, mikavna 6tran te jirireditve pa je bila tudi loterija z bogatimi nagradami. Ljudje so se zabavali, izkupiček pa je šel v dobrodelne namene.
... da je preskočil ameriški atlet VFarmerdam 4.75 m s palico v višino? To m 6amo svetovni rekord temveč najboljša znamka v lahki atletiki sploh. Časnikarji, se posebno dobro razumejo na številke, so izračunali, da bi dobil Warmcdan po finski tabeli 12S1 točk.
(54 letnik) izhaja redno naprej. Naročnina Lir 40' in se lahko plačuje v obrokih. Št. 1—2 smo
razposlali na ogled. Kdor jo je prejel naj jo pokaže še svojim znancem. Kdor je nima naj jo zah eva pri upravi. Podprite z naročanjem sedaj edino našo leposlovno kuliurno revijo.
Italijanska vojna industrija
llprosa: L3UUSKH AH3SGRRHR 0 L1UBL3RHI
Pied Škofijo 5 Telefon 25-29
Tovarna za težke avtomobile.
Joiet Iiibcl
Povest o insulinu
A to je bilo za biološko šolane glave zgolj malenkost in raziskovalci 60 kaj kmalu našli postopek za odmero obrokov in določili, kakšen je učinek zdravila in koliko »enot« ima.
Odtlej je šlo vse natanko po meri ko v le-! karni.
: Ko je drugo jutro 6topil profesor v laborato-> rij, si je praznične volje pomel roke in zadal dr. Reuterju velenatančno vprašanje: »Nu, dragi Reuter, koliko enot ima danes naš ekstrakt?«
Odgovor je bil prav tako natančen.
»Še ene ne!« je razkačeno zavpil dr. Reuter. »Še ene ne!« je ponovil. »Sok iz vseh teh sto kg konjskih slinavk nima niti trohice učinkovite snovi! Lahko bi bili vso to mesnico že kar takoj vrgli na smetišče, namestu da jo bomo zdaj po toli trudapolni predelavi.«
Toda profesor je bil danes dobre volje in ei je ni dal kaliti.
»Nikar si ne ženite tega k srcu, Reuter. Nekakšen beda61 slučaj pač, nekakšna zlobna poni-glavost,« je tolažil kemika. »Saj imamo še celo čredo konj; jutri jih spet nekaj pokoljemo in kakor bi trenil, bomo imeli na kupu spet cel 6tot slinavk. Videli boste: nič koliko enot 6i bomo nabrali!«
Drugi dan so torej spet klali. Vdova Huwe 6e je potrudila, da je njen družabnik na kolesu — zakesniti 6e ni 6mel niti ene same sekunde — odnesel material v laboratorij. Z Glauberjevo soljo pomešanim, na drobno sesekljanim slinavkam so tokrat v profesorjevi navzočnosti še 6krbneje in še vestneje kakor prejšnji dan z alkoholom izvlekli sok — in res ta sok ni bil več kar brez slehernega učinka. Vsaj trohica željene snovi je bila v njem. Toda bila je res 6amo... trohica!
Profesor je debelo pogledal kemika, kemik pa njega. Nista si znala pomagati.
Kaj neki to pomeni? Kje neki tiči napaka?
Slučaj bržčas ne bo! Ogorfena sta 6e oba učenjaka zagrizla v delo. Skoraj sleherni dan 6ta dala klati konje, zmerom znova 6ta pripravljala ekstratke in jih merila. In glej: od dne do dne je bilo v preparatih nekoliko več enot; kolikor toliko prida sredstvo sta pa dobila šele takrat — ko je bil zaklan že poslednji konj.
In šele takrat sta prišla uganki do dna.
Dognala sta, da ni konjem, odkar jih je vojaštvo »izločilo«, nihče več zadostno polagal. Potlej so se morali iz Vzhodne Prusije do Berlina voziti tri do štiri dni, in med vožnjo jim najbrž tudi niso privoščili preveč zobja. Ali je bilo potlej mar čudno, da so prignali uboge živali sestradane in praznih slinavk v klavnico? Post jih ni samo oslabil, temveč — in to je bilo za znanost še ne-prijetnejše — osušil jim |e 6koraj ves sok...
Šele v hlevih klavnice 60 se polagoma opomogli. Ravno narobe kakor onemu oslu, ki ga je gospodar hoiel naučiti 6tradanja in je poginil takrat, ko se je na koncu privadil, se je godilo tem konjem. Polagoma so 6e šele navadili zobati, in ko se se privadili, ko so na koncu spet imeli polne žleze, je moralo poslednje kljuse pod nož!
Naj ie bila stvar še tako žalostna, učenjaka sta morala nehote udariti v 6meh, ko 6o se jima odprle oči.
»Pričakoval 6em,« je dejal profesor svojemu •tovarišu, »da bo za sedmimi suhimi leti prišlo sedem debelih in sem pri tem mislil na suhe in debele krave iz svetega pisma — dn bi bil pa mislil na suhe, vse ipresuhe konje, o tem strni še sanjalo ni. Sicer po. kaj bi 4i«to! Kako že pravi pregovor: Ni je nesreče brez sreče. Najina smola noju je vsaj izučila.«
Spet je, kakor že tolikokrat, škoda izmo-drila znanost, tako izmodrila, da bodo znanstveniki poslej živali obilno nakrmili, preden liodo predelavnli njihove žleze.
To pot v zmoto in pomoto je bila torej za zmerom zajezena in zdelo se jo, da je napočil trenutek, ko bo treba misliti na to, kako naj pride pridobljeno sredstvo končno med ljudi. Med bolne seveda. Pravilneje: med hudo bolne ljudi.
O tem ni bilo dvoma, da bodo smeli novi preparat preizkusiti edinole na takih ljudeh, Ki bi bili brez njega gotovo izgubl jeni, v ipojx>'l-noma brezupnih primerih, na bolnikih, ki so »zapisani smrti«. Tem gotovo ne bodo mogli škodovati, kvečjemu koristiti. Razen tega je kazalo misliti na to, da bo treba s tako pičlo odmerjenim zdravilom kar najvarčneje gospodariti, da ga bodo smeli uporabljati samo v na jhujši nevarnosti, takrat ko bo šlo za življenje. Profesor Zuelzer je zato vzbrizgaval svoje zdravilo samo že umirajočim ljudem, zoper »komo«. Zato ga je imenoval »a-comatoii«.
Bogu bodi znhvaljeno, da je koma, čeprav je sladkorna bolezen zelo pogosta in strašna, dogodek, ki sc niti v velikih berlinskih bolnišnicah ne pripeti vsak dan. Zaradi tega je profesor svoj »acomatol« lahko uporabil tudi izven sten svojega oddelka. Zateči se je moral še v druge bolnišnico in naprositi njihove predstojnike, da naj mu sporoče, brž ko dobe primerne bolnike.
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Verdi: »Traviata«
Ljubljanska Opera je pričela z novo sezono; za nekaterimi deli, ki 60 bila naštudirana in izvajana še v lanski sezoni, so kot prvo letošnjo predstavo postavili na oder Verdijevo »Traviato«, našo ljubo, staro znanko, vendar letos nekoliko predelano in preurejeno, originalu približno, v velik i meri tudi z novimi močmi zasedeno. Verdijeva glasba, zgodba 6atna, sodelovanje novih pevcev, razpoloženje ob začetku sezone: vse to je privabilo v Opero nenavadno veliko število občinstva.
Ne da bi tajili, da je za vsako operno upravo, ne samo pri nas, najvažnejše in od vseh vrst pevcev najtežje rešljivo tenorsko vprašanje; tudi ob-iin6tvo samo z največjo pozornostjo zasleduje razplet takozvane tenorske krize, ki se v večjih ali manjših razdobjih pojavlja na slehernem odru. Tudi ljubljanska Opera je morala v zadnjih letih več kot enkrat načeti to vprašanje; zadnjič po odhodu Francla v Zagreb koncem prejšnje sezone. Poleg Lipuščka in Sladoljeva, ki smo ju imeli že nekajkrat priliko vrednotiti, se je prvič pojavil na ljubljanskem odru tenorist Drago Cutlen v vlogi Alfreda v »Traviati«. Njegovo ime 6e je v zasebnih pogovorih že večkrat omenjalo, vendar nepoučeni niso mogli kaj več zvedeti o njem. To je bil zanj sploh prvi nastop na odru; nastopil je, kar je podčrtal tudi Gledališki iist, brez vsakršnih poprejšnjih produkcij, brez morebitne priprave v zboru, brez vsakršnega nastopanja v ljubiteljskih igrah, kar je vsekakor tvegan poskus. Nastopil je, bi lahko pristavili, kot homo uovus, kot neznan
človek, do katerega nima občinstvo ne presodkov ne predhodnih simpatij, zato ga lahko presoja hladno objektivno. Lahko brez pridržka rečemo, da je Cudem s svojim nastojioin dosegel to, da se je presojanje glasilo v njegovo korist; s tem ne mislimo trditi, da bi bil ta nastop najvišji vzpon, ki ga more dober pevec doseči; pač pa je pokazal tisto mero zmožnosti in znanja, ki ga moremo od novinca pričakovati, da mu lahko prerokujemo lepo pevsko bodočnost, če se ne bo zadovoljil s svojimi začetnimi uspehi in pri njih obstal. Zlasti je treba poudariti, da ni imel Cudnov nastop ne v igri ne v petju ničesar, kar bi odbijalo kritično gledajoče občinstvo. Poleg primerne zunanje jjo-jave, ki je V6aj za gotovo vrsto vlcg velikega pomena, je bil Čuden v igri uglajen, naraven in brez neokretnosti, ki 60 značilne skoraj za slehernega začetnika. Za presojo petja bi vzel njegov nastop v začetku drugega dejanja, ko se je že olresel tesnobnega pričakovanja, kako bo uspel, in je tudi že padla pregraja med njim in med občinstvom. V tem spevu je jiokaza! toplino glasu, s katero si je osvojil tudi poslušalca, ki je slišal že dobre pevce; pokazal je dobro šolan, izdaten material, lepe in lahke višine ter primerno probojnost glasu v večjem prostoru: lastnosti, na katerih lahko gradi svoje nadaljnje pevsko delo. (Na tem mestu naj omenimo, da je izšel Čuden iz šole j>evske pedagoginje ge. Ljudmile Srpekove). Tudi moramo šteti pevcu v dobro, da je pokazal veliko gotovost v vstopih in v intonaciji, kar dela mnogim pevcem-začetnikom luide težave. Da je pa od začetnega nastopa, četudi je dober, pa do pojiolnosti precejšen korak, je umljivo. Pomanjkljivosti, ki jih jx>znavalec more pripisovati izrednim okoliščinam, v katerih je pevec nastopil, t=o zlasti naslednje: pevska linija je bila na mnogih mestih sunkovito raztrgana; lo kakor tudi kratki pasovi, na katere je pevec večkrat dihal, 60 znamenje še nedovr&ene
updrabe dihalnega aparata, če ne upoštevamo drugih oviralnih momentov, ki so nu;:io združeni s prvim nastopom; iz istega razloga je dobival pevčev glas na mestih, ki so pretežno recitativičnega značaja, bolj govorilen kot pevski značaj; vokali-zacija je bila v splošnem dobra, jasna, deloma pa pomanjkljiva pri >a« in »o«, med katerima je bila včasih meja zabrisana in ju je pevec tudi preveč goltniško izgovarjal; v vlogi, če jo gledamo kot celoto, je bilo še precej neizenačenih mest: prav dobro podani in v vsakem oziru zadovoljivo izvajani odstavki so se menjavali z manj odgovarjajočimi, kar gre pred vsem na rovaš premajhne glasovne odpornosti; z večkratnim nastopanjem 6e bo to zboljšalo, če bo jievec pazi! na pravilno funkcioniranje vsega j>evskega aparata. Še to in ono bi pripomnili, kar pa zaenkrat ni toliko stvar javne kritike kolikor delo činiteljev, ki imajo njegovo pevsko in igralsko vzgojo v rokah. Ce bo Čuden nadaljeval svoje delo v započeti 6meri, če tie bo obstal pri začetnih uspehih (koliko slavnih pevcev je šele po desetletjih javnega nastopanja prišlo na to, kaj je prost ton!), če ne bo posnemal izrastkov slabili jievcev, če se bo v plemeniti tekmi z drugimi pevci vedno bolj izj>opolnjeval in dvigal, potem lahko upamo, da bomo dobili v njem primerno tenorsko moč, ki si jo želi uprava kot tudi javnost, v katere službi je vsak svoje odgovornosti zavedajoči 6e kulturni delavec. Pevski razvoj Čudna bomo pozorno zasledovali
Violetto je pela Vidalijeva. Pevsko je svojo nalogo lejx> izvedla, vendar se je zdela, če gledamo njen nastop v celoti, nekam premalo sproščena. Dejstvo, da je bil to njen prvi nastop v tej vlogi, da je bila fioleg glavne moške vloge tudi druga zasedba dosti nova, jo je brez dvoma oviralo, da še ni prišla do pojx>lne veljave vsa bogata lestvica čustev, ki jih mora ravno v tej operi jx> kazattj nc»ilka glavne ženske vloge, ako noče, da
napravi sicer dovršen nastop vtis akademske hladnosti. Ko se ves odrski aparat vteče, bo gotovo tudi ta stran prišla do popolnega izraza. — Od drugih vlog, ki 60 jih peli Poličeva, Polajnarjeva, Janko, B. Sancin, Anžlovar, Dolničar, Petrovčič in Gregorin, je prijetno izstopal Janko kot Alfredov oče, čeprav so tudi ostali po 6vojih najboljših močeh prispevali k uspehu predstave.
Dirigiral je Žebre. V velikih obrisih gledano je orkester svojo nalogo dobro rešil; posebno 6e je varoval vsake budnosti na škodo pevcev. Posameznosti pa, na primer takoj v uverturi, 60 bile manj zadovoljivo izdelane; zlasti intimna mesta, na katerih se ne more noben instrument potajiji, 60 pričala, da se je morda orkester preveč zanesel na znanje, pridobljeno v poprejšnjih izvedbah.
Režijo in 6ceno je oskrbel C. Debevec, ki je moral to pot obračati velik del pozornosti na novo zasedbo vlog in njih čim srečnejšo igralsko rešitev; v tem 60 njegova prizadevanja uspela; ponovitve bodo pa prinesle v igranje celotnega ansambla popolno sproščenje, ki smo ga pri prvi predstavi deloma še pogrešali. Zbore je dobro naštudiral Simoniti, za peslre plesne točke, ki so bile doslej črtane, pri tej predstavi pa na novo izvajane, je poskrbel P. Golovin.
*
Ce povzamemo gornja izvajanja, lahko trdimo, da je prva predstava letošnje sezone lepo uspela in jo more knjižiti naša Opera v dobro. Momenti, ki so pri prvi predstavi deloma ovirali, da niso mogli vsi igralci od srca zaigrati, bodo pri ponovitvah odpadli. K temu bo pripomoglo tudi občinstvo s 6Voje strani na tak način, da se bo vzdržalo zlasti na glasbeno in igralsko nemogočih mestih preprostega izražanja svojih Čustev, ker to igralčevo notranjo napetost doživljanja bolj podira kot jo pa dviga,	M. Tome,
)
„LCV. ost.
»SLOVENEC«, ?etriek, 15. oktobra 1942-X*.
Stran 3
Dr. Natlačen - veliki podpornik slovenstva
»Na tleh leže slovenstva stebri...» bi lahko /apeli žalostno po vsej naši domovini 6 Prešernom ob kruti smrti dr. Natlačena, postavnega dediča naših voditeljev, ki je za tragično smrtjo bivšega ministra dr. Kulovca prevzel odgovornost za nas ob najtežjih časih in jo možko nosil za blagor ljudstva in njega kulturno ohrano. umrl je sin iz ljudstva, k: se ni nikdar vdinjal drugačnim težnjam, kakor tistim, ki 60 v zvezi s slovenstvom v najširšem 6mislu, ki je bil 6amorasten in samoroden in poln živih vrednot, ki jih dedujemo od 6vojih očetov in jih moramo nedotaknjene predati 6vojim sinovom kot večno luč na našem domačem ognjišču. Dr. Natlačen je bil velik javni delavec, politik, ki je pospeševal vse panoge javnega življenja po svojih najboljših močeh in sposobnostih. — Ves napredek v gospodarstvu in tehniki je hotel videti utemeljen v narodni kulturi, in to je hotel imeti razvito do najvišjih vrhov. Zato je poleg svojega go6|x>darsko upravnega dela predvsem iz 6voje srčne potrebe podpiral slovensko kulturno rast ter postal njen veliki podj^ornik. resnično prešernovski »steber pravega slovenstva«. Podrli so ga oni, ki niso vredni biti imenovani sinovi našega ljudstva, pa čeprav 6e dičijo po svojem »kulturnem delovanju«, ki pa je vsa samo komunistična »tuja učenost«. Dr. Natlačen pa je gradil polnost naše slovenske kulturne stavbe in naših temeljev. Njegovo načelo v tem kulturnem pogledu je bilo jasno in nepremakljivo ter ga je lepo izrazil ex cathedra v lanskem lebruarju z besedami: »Biti samemu 6ebi zvest je največje dostojanstvo, do katerega se mora dokopati kakšen narod. Tega največjega dostojanstva ne bodo priborili narodu ljudje, ki jih na prvem mestu diči nezvestoba do narodovih idealov!« In prav žrtev teh izkoreninjencev, naših novih mednarodnih komunističnih »kulturnih nosilcev«, je padel ravno on, mojster govorjene besede in veliki ljubitelj in nad vse požrtvovalen podpornik prave slovenske srčne in umske kulture, naše domače učenosti in umetnosti.
Naj veljajo tele besede v 6pomin pokojniku kot velikemu podporniku slovenske znanosti in umetnosti.
•
Dr. Natlačen se je že kot akademik udejstvo-val kot urednik tedanje visokošolske revije »Zore« tik pred prvo svetovno vojno ter je ljubezen do književnosti in lepega oblikovanja besede ohranil vu;e življenje. Zanimivo je, da je zadnja knjiga, ki jo je pred 6mrtjo prebiral, bila knjiga govorov svetega Janeza Zlatoustega. Govori dr. Natlačena so bili lepo in skrbno sestavljeni, nekateri so lahko naravnost šolski zgled govora javnega govornika in oblastnika, tako zlasti tisti, 6 katerimi je v imenu naroda dajal priznanje kulturnim vrednotam, pa naj jih je govoril pri odkujx>vanju Prešernove rojstne hiše, ob navadnih slavnostnih otvoritvah umetniških razstav ali ob proslav'ah mojstrov slovenske besede in našega čopiča. Ljubezen do slovenske knjige in podobe mu je bila globoka srčna potreba in samo naši likovni umetniki sami bi lahko povedali, s kakšno ljubeznijo jim je šel vedno na roko in skušal ustreči njihovim željam, še bolj pa potrebam. Njegovo stanovanje je lepo okrašeno s jiodobami naših največjih umetnikov in kot bivši ban je 6vojo rezidenco naravnost spremenil v muzej slovenske moderne umetnosti. Vsak njegov gost v dvorcu 6i je moral ogledati galerijo slik, ki jih je on zbral po nasvetih svojih umetniških svetovalcev ter tako sedež oblasti obdal z dokumenti slovenskega tvornega duha. S kakšno ljubeznijo in podrobnim sfioznanjem je vodil g06te skozi veličastne dvorane in 6am razlagal vrednote teh podob! Res, da je te prostore okrasil z denarjem, ki ga je dal narod, toda njegova zasluga je bila, da ga je dobil na razpolago za umetnost, ki je bila vse do njega velika pastorka slovenskih oblastnikov, ki 60 tako radi pozabljali te »rokavice«. Natlačen jih ni pozabil nikdar. Že kot oblastni predsednik se je zavzel z vso svojo avtoriteto za ustanovitev Narodne Galerije ter ji pomagal do življenja, zlasti ko je pod njegovo vlado, dobila tudi redno dotacijo. Toda še več: na panioč je prišel tudi Moderni galeriji, ki naj bi postala pravi hram nove, porajajoče se slovenske umetnosti ter jo je bil pripravljen vzeti pod svojo oskrbo. Zavzemal se je za likovno 6likareko aka-
■ ISiBNIigiflBIIIIIimUlIlBIIIBI
V počastitev spomina blagopok. dr. M. Natlačena
jc sklenilo lastništvo Ljudske tiskarne in knjigarno prispevati škofijskemu karitativnemu odboru v Ljubljani 12.000 lir, ki naj se porabijo za podpiranje najrevnejših.
Namesto venca na grob g. dr. Natlačena je darovala neimenovana 250 lir za Vincencijevo in 250 lir za Elizabetno konferenco pri sv. Petru. — Družina Remec-dr. Debeljak 250 lir za Vincencijevo in 250 lir za Elizabetno konferenco pri sv. Petru.
demiio v Ljubljani, kulturni zavod, ki nam še manjka do pojjolne kulturne reprezentance. S kakšno vnemo se je udeleževal umetniških razstav in jih tudi sam otvarjal, kar do tedaj niso delali naši oblastniki. Dr. Natlačen pa je čutil, da mora reči tudi kot najvišji čuvar naših kulturnih zakladov besedo o umetnosti ter jo vzeti v zaščito, v vzjxxlbiido umetnikom in — občinstvu. Velika je bila njegova podpora pri izdajah umetniških zbornikov kakor ob Groharju, Jakopiču in podobnih delih. On je kot prvi ban razpisal nagradna tekmovanja za likovne umetnike ter dal pobudo za ustvaritev slovenskega zgodovinskega slikanja, ki naj bi važne dogodke naše preteklosti populariziralo v sodobni likovni podobi. Tako je banski dvorec opremil z velepomembnimi in monumentalnimi Koso v im i podobami iz slovenske zgodovine, kar je bila njegova zamisel. V imenu bivše države in naroda so iz njegovih rok sprejemali umetniki čopiča svoja najvišja odlikovanja: tudi dogodek, ki ga je uveljavil on, velik borec za priznanje slovenske umetnosti predvsem doma in tudi v svetu. Nič manj ni ljubil umetnost slovenske besede znanosti. Kako je klesal svoje lastne govore, sem omenil. Toda z vso voljo je pospeševal kult naših pesnikov in pisateljev ter skrbel za razvoj književnosti in le|>e knjige. Nagrade ?a najboljša leposlovna dela, ki naj bi bila po možnosti zgodovinska, nikakor pa ne razdirajoča slovensko narodno ekupnost in zavest, je ustanovil in in jih redno izplačeval. Pred njim za to ni bilo smisla. Kako se je zavzel za Prešernov muzej in s kakšno lepo in pomembno besedo je slavil on, predstavnik našega javnega življenja, njegov sekularen pomen za Slovence in slovenstvo ter se v imenu naroda izpovedal za njegovega sinu. Ta govor je bil potrdilo njegove velike vere v moč besede in umetnosti! O11 je v imenu naroda nagradil Zupančiča in Finžgarja, on je spoznal do dna delo Mohorjeve družbe in Ljudske tiskarne ter ju ob obletnicah povzdignil med najzaslužnejša kullurna podjetja. Kdo drugi bi se spomnil na njun kulturni pomen kot človek, ki je sam nad vse kulturen in se drži svojega načela: Biti zvest narodu in v tej zvestobi graditi najširšo kulturo!
Pa tudi — najvišjo kulturo. Kot bivši oblastni predsednik se je zavzel za Društvo znanosti in umetnosti, ki je bilo predhodnik slovenske Akademije. Pozneje je spravljal v red slovensko univerzo, ki je bila v vedni nevarnosti, ter ji skupno s pokojnini dr. Korošcem postavil trdne temelje ter jo dogradil v vseh delih. To je vekovita za-
sluga teh dveh politikov. Njun veliki spomenik je Univerzitetna knjižnica, ta zakladnica slovenske knjige in zgodovine! Po svoji uvidevnosti je odkupil Robidovo knjižnico za Akademijo in ji tako poklonil najlepši dar. Slovenska univerza, slovenska akademija znanosti in umetnosti, naša univerzitetna knjižnica, ki se je z njegovim sodelovanjem razvila iz skromne licejke v veličastno palačo --vse te naše najvišje kulturne ustanove bodo večno pričale ime dr. Natlačena ter glasile njegovo ljubezen do pravega slovenstva, do slovenske kulture!
Še ii» še bi lahko navajali njegove zasluge za našo kulturo, za katero je storil več, kakor bi kdo drugi na njegovem mestu. On je ustanavljal Glasbeno akademijo, dal iniciativo in sredstva za velike zbornike o Slovencih ob pomembnih obletnicah, tako ob desetletnici in ob dvajsetletnici, Krajevni leksikon ali zamisel Atlasa Slovenije. Povsod je njegova roka j>odprla kulturno delo in pomagala, samo da bi se utrdilo slovenstvo in se raz-rastlo v pravi 6tneri, zvesto samemu sebi, kar je — po njegovem — največje dostojanstvo naroda.
Zdaj je ta roka omahnila in to srce nehalo biti. Ubil ga je človek, ki se jc izkoreninil iz te slovenske skupnosti in je kot učenec komunistične učenosti in človek — zver zločinsko umoril tako plemenitega slovenskega mecena. Za svoje darove, ki jih delil narodu v imenu naroda, je dobil plačilo, kakor ga ne more dati slovenski človek. Za dobrota in poštenost in ljubezen, ki jo je delil slovenski kulturi, so ga dali ubiti »kulturonosci« zločina, smrti, nenarodnega rovarjenja. Graditelj naše kulturne stavbe je padel pod krampom tistih, ki hočejo imeti razvaline tudi tu, kjer so gradili rodovi naših najvišjih. Tako ne plačuje narod, tako se maščuje izvržek naroda, »vino zavrelica«, ki jo bo narod izpljunil iz svojih ust!!
Dr. Natlačenu pa bo slovenski kulturni človek ohranil najlepši spomin ter mu dal priznanje, da je bil »zaslužen za slovenstvo«, kateremu je postavljal trdne temelje in storil vse, da bi jih ohranil tudi za ceno — smrti!
Slava mu!

Pogreb dr. M. Natlačena
Pogreb pokojnega dr. M. Natlačena bo v petek ob štirih z Zal na pokopališče Sv. Križa, Tam se bo zbralo ljudstvo, da |>očasti zadnjikrat velikega pokojnika.
EIAR - Radio Ljubljana
Rchema della 5. lezimie XX<> alle 19.
PARLIAMO I/ITALIANO! che verri tenuta dal prof. dott. Stanko Leben mercolcdi. il 11 ottobro 1912-Lezlone qutnta
da: 11 atiaderno	Io Bttvale	1'alhero	la zla
dal quaderno	d,'illo Btivale	daU'nlbero	dalla zia
i quaderni	gli stivali	gli alheri	le zie
dai quaderni	dagli stivali	dagli alberl	dnlle zie
ta: II quaderno	lo stivale	1'alhero	la hottiglia
nel quaderno	neilo stivnle	nelTalbero	nella hottiglia
i quaderni	gli stivali	gli alheri	le hottiglic
nei quaderni	negli stivali	uegli alberl	ličilo hottigiio
an: il quademo	lo Btivale	1'albero	la bottiglla
sul quadern<>	sullo stivalfl	sull'alhera	sulla bottiglla
1 nuaderni	gli stivali	gli alberi	le bottiglie
eui quadernl	sugli stivali	sugli alberl	suile bottiglie
con: 11 quaderno	lo stlvale	1'albero	la hottiglia
eol quaderno	con lo stivale	con 1'alhero	con la bottiglla
i quaderni	collo stivale	colt*atbero	eolla hottiglia
coi quaderni	gli stivali	gli alheri	le bottiglio
	con gli stivali	con gli alheri	con le bottiglie
	cogli stivali	cogli aiberi	eolle bottiglie
Cht č quella hella rngazza dai eapelli biondii fi mia cugina. — Nella boeca abbinmo una lingua e molti denti, — Sulla tavola ei sono tre citicge. — L'ho sulla punta della lingua. — Sul divano ci sono molti cusoini. — Nel giardino zoologieo c'e anehe un reciuto delle scimmie. — Le strade nel centro della cittii sono molto nnimate. — Al corso e nel viale U111-horto T. c'6 ima folla enorme. — Nei quartieri popolari delle grandi citta c'e molta miseria. — Nel mezzo del parco dello stahilimento balnenre o'6 il chiosco dcila musiea con 1'oreheEtra dellr, stahilimento. — Che cosa c'c sugli nlheriT Ci sono uccelli. — Avete nualche cosa nella inanol Non ci lio nulla. — Siete un dizio-nario vivente.
Eserclzt
1.	Traduccte: otroku, revežem (11 poverol, vrh gore, z mečem tla spada), v samoti (la Bolitudtn3>, z zvezd (la stcilai pajkom (il ragno), v naslednjih vajah 0'esercizio scguente), na mizi (la tavola), na strehi (il tetto). na ulici (la vin).
2.	Aggiungere u ciascuno dei nomi seguentt lin nggettivo convcniente di seconda classe: notizia, lct-tera, libro, diseorso, riposo. lingua, eompito.
Tu natisnjeno besedilo je samo ktjuff za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki imajo že gotovo predznanje — vedno ob ID.
Iz gospodarstva
Alkohol iz žita. V Avstraliji so ustanovili posebno tvornico, ki naj bi pridobivala alkohol iz pšenice. Računajo, da bo tvornica začela delati
Komunistično zločinstvo je treba za-treti z vsemi sredstvi in vsemi silami! Ljubljančani! Pomagajte pri zasledovanju in razkrinkavanju komunističnih atentatorjev!
1 drugo lelo pomladi. Za izdelavo 12 milij. galon alkohola bodo porabili 5 milij. bušljev pšenice.
Obtok bankovcev na Švedskem je znašal s koncem avgusta letos 1,754.6 milij. švedskih kron, kar pomeni v primeri z i6tim časom lanskega lela zvišanje za 260 milij. kron.
Bivii ban dr. Marko Natlačen
Vidim ga, kakor sem ga videl prvič na zborovanju Slovenske dijaške zveze pri Sv. Ivanu.
Predsednik slovenskega katoliškega dijaštva. Sin vročega sonca iz Man?.
Vidim ga na čelu tolikim sejam, kjer je zahteval kratko poročilo, jasen predlog in natančno izdelavo. Vidim ga kot predsednika oblastnega odbora v starem »lontovžu«, vidim na predsedniškem stolu pred oblastno skupščino, vidim ga kot bana za mizo v bivši banski palači.
Naj tu omenim kot oznako njegovega čustvovanja samo vhod k njemu, ki je bil prej skrivnosten skozi ozka tapetna vrata, kakor da imajo dostop samo poklicani. On je vhod odprl na stežaj, da bi mogel k njemu vsak.
Bil je ljudski ban.
In sem videl tudi, kako mu je začel počasi siveti las na sencu.
Kratek, čokat, zdrav fant je vladal dijaškim srcem, kratek, čokat, krepak mož je vladal Slovenijo z razumom in srcem. Jasno pronicav in priseben, kakor otrok dober, a mož naravnost in odločen.
Slišim ga, kako se zanima za moje zdravje, za zdravje moje družine, za pokret društva Družine in društvene težave in potrebe.
Vse to vidim in slišim! Kdo mi more zameriti, če mi je pri teh spominih tako težko in tesno, da bi rad premagal osamljenost in imel okoli sebe vse one neštevilne, za katere vse niti jaz niti kdo drugi ne ve, a jim je pokojni Marko storil nevidno dobroto. Morda je bil celo morilec ali nasvetovalec k umoru kdaj deležen njegove dobrote? Fopel.jal bi jih k mrtvaškemu odrti in ga pokazal: »To je bil oni tihi dobrotnik, za katerega mnogi nisle niti vedeli. In ta dobrotnik jo mrtev, to globoko socialno čuteče srce je nehalo biti. Mož, ki je znal očetovsko ukazovali, ki je
znal sinovsko ljubiti in bratsko deliti dobrote, je mrtev!«
In ker je mrtev, naj dam pričevanje zanj jazi
Meni ni na tem, da bi pisal in povedal, kaj vse je storil vidno, ker to je bilo v listih, ker to je znano vsem ali vsaj drugače znano okolici: Saj vsi vemo, kako je kot ban ukinil pogostovanje pri raznih sprejemih in s temi sredstvi obdaril reveže ter skrbel za nižje uslužbence in uboge številne družine, toda pri srcu mi je, da povem, kako je uveljavljal pri raznih podporah prvi pri nas in prvi daleč na okrog načelo postopnega višanja podpore po številu družinskega članstva. Pri srcu mi je, da zapišem, kako je bil skrben oče in dobrotnik sirotam.
Takšno pri Kreku izšolano socialno srce je redko med nami.
Mož, ki je znal vladati z dobroto, a ni dobrote nikdar izrabljal in zlorabljal kot svoje vladarsko sredstvo.
Kjer je bil in kar je delal — bil je neizčrplji-vih moči in nežnočutečega srca — mu je bilo prvo in glavno pred drugimi vprašanje:
»Kaj je z reveži, kaj je s sirotami?«
Ali naj opišem, kaj vse je snoval za dijake, kaj namer,jal z.a umetnike? Kaj je hotel storiti za delavce in služkinje, tik preden je zapustil bansko palačo?
Samo kdor je od blizu gledal njegovo snovanje in nehanje ve, kako globoko socialno in kulturno je čutilo njegovo srce.
Bil je ban, ki mu je bila kultura več ko politika; priča tega so proračuni njegovega banskega dela.
In tem velikim načrtom naj dodam majhno sliko, ki naj pokaže na njegovo zanimanje za vse: Imela se je začeti šola, ko mi je stavil nujno in neodložljivo vprašanje: »Kako bodo zmoglo številne družine stroške za vpis, za knjige in obleko otrokom.«
Izobesite črne zastave!
V znak žalosti nad okrutnim in zahrbtnim umorom dr. Marka Natlačena, bivšega slovenskega bana, izobesite črne zastave. S tem bo Ljubljana pokazala, da enodušno obsoja vse strahotne pokolje, ki so z umorom dr. Natlačena dosegle svoj višek. Mera jo polna! Nihče no more in ne smo poslej stali ob strani strašnih dogodkov.
Zastave izobesite takoj, in naj vise do končanega pogreba.
Kdor ve za zločince, pa jih ne javi oblasti, je sokriv komunističnih umorov!
Če sem kaj mislil na to?
In potem smo morali iskali kredite za vse to in pomagati, pomagati, pomagati, kjer in kakor in kolikor je bilo mogoče.
To je bilo tisto brezreklamno in brezpropa-gandno delovanje, ki je marsikateremu pregnalo ali vsaj olajšalo moreče skrbi, to je bila njegova očetovska skrb, zaradi katere bo zdaj marsikatera sirota in marsikatera družina zapuščena zaplakala.
Vidim ga pa tudi, ko kot ban obeša visoko odlikovanje F. S. Finžgarju ob njegovi sedemdesetletnici in slišim, kako mu izroča narodni dar.
Potem sem ga videl na banski upravi zadnji dan, ko je izročal posle. Truden in zbit zaradi naporov in bedenja, dela in skrbi Velikega tedna, je sprejel novodošlo oblast.
Toda bil je pa tudi veren ban, prepričan katoličan in zvesti sin svoje Cerkve.
In tam pred oltarjem sem ga videl zadnjikrat.
Bila je zadušniea po dr. Ježu pri sv. Jožefu; klečal je pobožno pri mizi Gospodovi.
To je zadnja slika, ki jo imam o njem živem v srcu.
Mož, ki je znal vladati in molili, ki je znal moliti, četudi je znal vladati, in je znal vladati, četudi je znal moliti.
Zdaj ga gledani s svojimi duševnimi očmi:
Stopil je pred svojega Gospoda in On mu je dejal:
»Lačen sem bil in si mi dal jesti, žejen sem bil in si mi dal piti, gol sem bil in si me oblekel. Pravici, Lepoti in Dobroti si služil; zvest in vdan služabnik si mi bil: vzemi svoje plačilo, ki Ti ne bo odvzeto vekomaj. Zvestoba za zvestobo, Marko moj!*
Tako mu je dejal Gospod.
Upam, samo lo upam, da se bora spet videla pred Gospodom,	Narle Velikonja.
Gospodarstvo
Pričetek ogrevanja s centralnimi kurjavami
V kratkem bo objavljena naredba Visokega komisariata, s katero bo -a ziinsKO dobo urejeno ogrevanje prostorov in ostale zadeve Kurjave, ki so s tem v zvezi. Dotlej pa opozarja Pokrajinski svet korporacij upravitelje naprav za centralne kurjave, ki obstojajo pri javnih oblastvih, uradih, zavodih, gostinskih obratih, hotelih in privatnih poslopjih, da ne smejo, ako ne bodo objavljene drugačne odredbe, pričeti z ogievanjem poslovnih prostorov in stanovanj jired 1. novembrom 1942.
Ljubljančani! V vaši sredi se skrivajo komunistični morilci. Vaša narodna in človečanska dolžnost je, da zločince razkrinkate in jih javite oblasti!
Italijansko-nemški plačilni sporazum
>11 Sole« poroča: Nedavno je bil podpisan sporazum o razširitvi italijansko-mmškega plačilnega prometa tudi na področja, ki jih ima zasedena nemška vojska v Evropi. Urejeno jo tudi vprašanje turističnega plačilnega prometa z Belgijo. Holandijo, Norveško, protektoratom, generalnim guvernemontom ter Srbijo in Banatom za tujski promet iz Italije. Za te kraje znaša tečaj lire Belgija 255.50 lir za lliO bolg, llolandija 847.55 lir z.a 100 goldinarjev. Norveška 868 lir za 100 kron, protektorat «3.80 lire z.a 100 kron. gen. guvernement 319.40 lire z.a 100 zlatov in Srbija z Banatom 31.95 lire za 100 din.
Slovaška trgovska misija v Italiji. Te dni jo obiskala Milan slovaška trgovinska misija, ki so mudi žo dalj časa v Italiji.
Vsak, kdor hoče sebi dobro in narodu, se mora pridružiti neizprosni borbi proti komunizmu!
Fuzijn v italijanskem hankarstvn. Credito Italiano v Rimu, banka nacionalnega interesa, glavnica 5C0 milijonov lir, prevzame Družbo za nepremičnine in uprave v Rimu, katere glavnica znaša 23 milijonov lir.
Proizvodnja umetnih gnojil v Italiji. Gospodarski bilten agencije Štefani poroča, da je znašala potrošnja fosfatnih umetnih gnojil leta 194(1. 15.S29 mot. stotov, dočim je leta 1930. znašala samo 15.5+8 met. stotov. Potrošnja dušičnih umetnih gnojil je narasla od "M85 na 6502 met. stotov, dočim je potrošnja kalijevih gnojil narasla od 458 na 827 stotov.
Velesejmi na Francoskem. Francoska vlada je izdelala zakon, po katerem se vsi velesejmi razdele na 4 vrste, mednarodni (samo Pariš in Lyon), narodni, regionalni in lokalni velesejmi.
Madžarski plačilni sporazum. Srbska narodna banka sjKtroča. d« je^ bil sklenjen s|io-raztim med Madžarsko in Srbijo za ureditev starih dolgoročnih obveznosti, ki se nanaša na ozemlja, ki so bila priključen« Madžarski in z veljavnostjo od II. avgusta lani. Srbski dolžniki bodo plačevali svoje obveznosti, ki izvirajo iz zunanje trgovine, na likvidacijski račun v dinarjih: Južna Madžarska, kakor bodo slično storili tudi madžarski dolžniki na slič-nem računu.
Državne emisije na Japonskem so v prvih 9 mesecih letos znašale 6.5 milijarde jenov, dočim so v istem času lanskega leta znašale 5.4 milijarde.
Uvedba delovne obveznosti v Zedinjenih državah. Pričakujejo, rlo bodo v severnoameriških Zedinjenih državah v najkrajšem času uvedli obvezno delovno službo.
Proizvodnja zlata v severnoameriških Zedinjenih državah. Urad zn vojno proizvodnjo v \Vashingtonu je sklenil ukiniti proizvodnjo zlata v Zedinjenih državah, da ni bile tako na razpolago delovne moči za proizvodnjo drugih kovin, ki so za vojskovanje bolj važne.
Zedinjene države hočejo graditi lesene jadrnice. Da bi nadomestili velike izgube ladijskega prostora, nameravajo Zedinjene države zgradili veliko brodovje 6amih lesenih jadrnic. Junija je bila ustanovljena v ta namen posebna komisija, ki proučuje tozadevne načrte. Komisija namerava najprej kupiti večje število jadrnic, nato pa zgraditi 100 jadrnic, vsako po 1000 ton iz lesa. Vec jadrnice bi imele pomožne motorje.
Primer komunističnega barbarstva: golo stebro-vje od komunistov požganega gradu na Bokalrili. Grad jo bil last Vincencijevo konference, družbe, ki skrbi za podpiranje najrevnejših
novice
Koledar
Četrtek, 15. oktobra: Terezija, devica; Avro-lija, devica; bruno, škof in niučeiiec; Sever, škof; Agilej, mučenec; Tekla, opatica.
Velek, lfi. oktobra: Čistost Marijina; Oni, opat; Cierard Majela, spoznavalec; Viktor III., papež.
Lunina sprememba: Mlaj 16. oktobra ob 5.00. llerscliel napoveduje megleno vremo.
Osebne novice
= Iz škofijske kronike. Imenovani so bili: p Ivan V e i d e r , ekspozit v št. Vidu pri Brdu, za uršulinskega spirituala v Ljubljani; g. Stanislav Erzar. kaplan v Stari cerkvi, za upravitelja to župnije; g. Franc Pahulje, kaplan v Št. Petru pri Novem mestu, za upravitelja te župnije; g. Ivan Gor far, kaplan v Prečni, za upravitelja to župnije; g Ivan Tomažič, župnik v Trebnjem, za soupravitelja župnije Št. Rupert, in g. Janez Burni k, župnik na Vrhniki, za s ©upravitelja župnije Zaplane. — Nameščen jo bil za 11. kaplana na Krki p. Stanislav Mali, O. Cist. — Odpustnico iz ljubljansko škofijo je dobil g. Stanislav Zerjal, zdaj župnik v Calo pri Canalu v pokrajini Gorizija. — Stalno upokojen je bil g. Franc Vovko, župnik v št. Petru pri Novem mestu.
fTzSEL
JE
Uesinili
Stev. 3.-5.
Prosimo, da ga dvignete v naši knjigarni ali v podr. Miklošičeva 5
Nekaj vsebine: Obširen program zbirke „Naša knjiga", IL polletje Program naše nove zbirke: Bogoslovna knjižnica Morala v kndževnosti Seznam vseh slovenskih književnih novosti Tvoj vodnik — itd.
Ljudska knjigarna. Ljubljana
Pred škofijo štev. 5
—	Opozorilo skladateljem. »Ljubljanski škofijski lislt poroča: Vsako besedilo, ki se naj rabi pri službi l>ož.ji, mora biti cerkveno odobreno, tudi besedilo pesmi, ki naj se v cerkvi poje. Zgodi se, da skladatelji napravijo na še ne odobreno besedilo prav lo|K> skladbo, ki bi sicer bila kaj primerna za cerkveno uporabo, pa je besedilo neprimerno, da se ne more odobriti in so mora zaradi toga skladb« odkloniti. Tako je bil skladleljev trud zaman. V lastnem interesu naj torej skladtelji take tekste, ki cerkveno še niso odobreni, predložijo škofijskemu ordinariatu odobrenio prej, preden se lotijo komponiranja.
—	Vpisovanje se redno nadaljuje za enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učilišču »Christofov učni zavodi, Domobranska 1?. Prijave se sprejemajo dnevno dopoldne in popoldne v pisarni ravnateljstva. Dijaki-inje uživajo slične pravice kot na drž. šolah, ker ima zavod pravico javnosti. Informacije in brezplačni prospekti na razpolago. Pouk prično 1». oktobra.
—	Pokrajinski sindikat delojemalcev zavarovalnih zavodov Ljubljanske pokrajine vabi vse zavarovalno zastopnike, akviziterje in potnike pri zavarovalnih zavodih na nujen sestanek, ki Ik> v četrtek 15. oktobra 1042 ob 16 v prostorih Pokrajinske delavske zveze, hančno-zavarovalni oddelek, Miklošičeva cesta 22-11. Obravnavala se bo kolektivna pogodba.
—	Stroj pisni tečaji' — dnevni in večerni — na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se prično 15. oktobra. Vpisovanje dnevno dopoldne, popoldne in zvečer. Posebni oddelki tudi za dijake-inje. Učnina zmerna, vsakomur dostopna. Znanje ste-nogra fije in strojepisja je dandanes pomembne važnosti za vse poldice v raznovrstnih strokah. Posebni stenogntfski tečaji. Podrobne informacije in nove brezplačno prospekte s slikami dobite v pisarni ravnateljstva. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev.
—	Važno obvestilo za gostinsko strežno osebje! Na podlagi določb uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih smo biti na območju mesta Ljubljane zaposleno v hoteilh, restavracijah, kavarnah. gostiščih in penziiah pri neposredni postrežbi gostov le osebje s predpisano strokovno izobrazbo. Izvzeti so lo oni, ki so pred 20. majem 1937 že bili 4 leta zaposleni v gostinski stroki. Ta uredba velja ne glede na spol za vse upravitelje hotelov, plačilne natakarje in natakarje v prej navedenih gostinskih obratih. Izjemoma pa dopušča vsem onim, ki so bili pred 20. V. 1037 že zaposleni v gostinskih obratih, pa ne izpolnjujejo gornjih pogojev, polaganje posebnega izpita, s katerim pridobe predpisno kvalifikacijo za zaposlitev pri neposredni postrežbi gostov v hotelih, restavracijah, kavarnah, gostiščih in penzijah. Ti izpiti se bodo v kratkem polagali ter pozivamo prizadeto gostinsko osebje, da so v lastnem interesu takoj prijavi za izpit pri ravnateljstvu Gostilničarske šole v Ljubljani, Privoz 11. Tam bodo prejeli vse potrebne informacije glede izpila, kakor tudi glede pripravljalnega tečaja za izpit, ki se bo vršil istotam. Poudarjamo, da naj se prijavijo k izpitu le gostinski uslužbenci iz Ljubljane (v kolikor se še niso javili), ki so bili v gostinski stroki že zaposleni pred 20. V. 1937, a nimajo predpisane strokovne izobrazbe, odnosno 4 letne zaposlitve v stroki pred 20. V. 1937. S prijavami pohitite in jih vložite najkasneje do 18. X. 1942, ker ni gotovo, da bi se izpiti še krlaj kasneje ponavljali. Kdor želi kake informacije, odnosno si ni na jasnem, ali mora polagati izpit, se lahko zglasi pri Pokrajin-
Pre 1 nekaj dnevi je izš'a
ASCETIKA
nauk o duhovnem življenju
Spisal jo ie univ. prof. dr. CIRIL POTOČNIK. Knjga stane v platno vezana Lir 56'—. Naroča se najbolte
skem sindikatu delojemalcev gostinsko stroko, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, soba 16 ali na sobi 17—18. — Oddelek trgovinskih delojemalcev PDZ.
—	Oktober je še vedno lep in sončen. Prav na dan 14. oktobra jo lani pritisnil prvi mraz, ko je živo srebro zjutraj zdrknilo na —1.5, letos na ta dan, v sredo zjutraj, pa jo bilo delno hladno in toplejše, saj je znašal jutranji minimum za nekaj stopinj več ko prejšnji dan, namreč -HJ.6. Lani
14.	oktobra pa jo bilo prav sončno in se je dnevna temperatura povzpela kar na +15.7. V torek ie bila ob lepem in sončnem vremenu zaznamovana najvišja dnevna temperatura +16.2. Barometer sila počasi pada, v sredo zjutraj je bil za spoznnjo nižji od torka, saj je bilo sianje 769.3 milimetra. V sredo zjutraj na Barju ni bilo mole. Bilo pa je zjutraj delno oblačno. Oktobrski
lepi dnevi so primerni za spravljanje lepe in debele peso za krmo, zeljnatih glav, korenja in rope.
—	Za ukradene živilske izkaznice 4 mesece. Mali kazenski senat okrožnega sodišča v Ljubljani je obsodil 3!) letno postrežnico, vdovo Marijo Č. na 4 mesece strogega zapora, ker je 27. julija ukradla delavcu Alojziju Dimicu glavno in dodatno živilsko izkaznico za mesec avgust. Izkaznico je nato prodala nekemu moškemu za 70 lir. Tatvino je obtoženka priznala. Bila ie že večkrat kaznovana.
ištjaMjana
1 Misijonski prijatelji so žo tako vzljubili misijonske prireditve, da si praznovanja vsakoletne misijonske nedelje kar ne morejo predstavljati brez udeležbe pri loj ali oni zunanji misijonski slovesnosti. Zato bodo v nedeljo popoldne vsi po-liteli v frančiškansko dvorano, kjer jim bo mladina iz Zelene jame priredila prisrčno misijonsko slavje, obstoječe iz deklamacij, alegoričnega nastopa, rajanja, petja, prizorov in igre »Indijski siroti*, ki jo je v treh slikah napisal F. S. Finž-gar. Vstopnice si preskrbite v predprodaji, da ne l,oste v nedeljo ostali brez njih, ker sta samo dvo predstavi, dopoldanska za šolsko mladino, in popoldanska, za odrasle misijonske prijatelje. Ponovitve ne bo. Sedeži in stojišča so po 2 liri, le nekaj prvih vrst jo po 3 lire. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju v Frančiškanski ulici 1. — Družba za širjenje vere.
>| Višji trgovski tečnj za ekonomsko-komer-cialno izobrazbo na trgovskem učilišču »Christofov zavod , Ljubljana, Domobranska 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in jiopoldne v pisarni ravnateljstva. Pogoji za sprejem: višjo šolska predizobrazba. Hodni slušatelji-ice uživajo slične ipravice kot na drž. šolah, ker ima zavod pravico javnosti. Predavanja se prično
15.	oktobra. Informacije in brezplačni prospekti na razpolago pri vodstvu.
i Kdor ni1 navedel trgovca s kurivom ali je navedel mestni preskrbovalni urad v svoji prijavi za drva, naj pride od ponedeljka dalje od 8 do 12 na mestno pristavo, kjer bo dobil nakazilo in drva.
S LOVE NČ EVA KNJIŽNICA
OBJAVLJA:
Knjige izha'ajo točno 1.. 10. in 20. vsakega meseca, dasi ne po vrstnem redu njihovih zaporedn h številk. Iz raznih nepredvidenih ovir 'e namreč ta ali ona knjiga zapozm, zato stom na njeno mesto taka z višjo š*e-vi ko. Naročnike vezanih knng pa prosimo, naj par dni še poirpe — zamuda je pri kli-šojdi za pla'nice.
Kot treija kniica v tem mesecu ;zide prihodnji torek duhovit roman mladega iznaj-ditelja
Pota in zapreke
od pisatelja Ivana Hey. — Ljubezenska ziiodha, ki je sicer pisana s finim sarkazmom, toda zna v najpri eMieiši obliki podati bralcu premnogo življensko modrost. Knjiga oosega 243 strani.
Dosedaj izišii kniie': Perriiev ,.Neznani uienec in Jalenovi ..Bobri" so zelo ustregli našim naročnikom, kakor nam spriču ejo došla pisma in ustne izjave. Trdno smo prepričani, da bodo prav tako zadovoljni s tretjo knjigo.
1 GOSPODJE
j strokov, oču

POZOR! Klobučarna „PAJK" očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizk h cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c.38
1 Spored orgelskega koncerta, ki ga bo izvajal v ponedeljek 19. t. in. ob pol 7 v ljubljanski stolnici znameniti mojster na orglah Ulisse Mat-they, ima dva dela: V prvem delu so zastopani predvsem stari italijanski mojstri, skladatelji za orgle, in sicer: Frescobaldi, Fiocco, Corelli, Pa-squini in njihovo vrsto zaključita \Valther ter znameniti, nedosežni Bach. Drugi dol koncerta se začne s Handlom, sledi Premrl, dalje Bossi in koncert zaključi Cesar Franck. Spored je za Ljubljano skoraj jKipolnoma nov. Mojster pa je tako znamenit, kakor smo jih še malo slišali v naši sredini, zato opozarjamo na koncert, za katerega je predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
1 Na strokovno obrtno nadaljevalni šoli za mehansko in tehnično obrt v Ljubljani se bo pričelo z rednim poukom v četrtek 15. oktobra 1942 ob 14.45 v prostorih II. deške meščanske šole za Bežigradom. Na la dan naj pridejo v šolo učenci ter učiteljstvo vseh treh razredov.
Cezar Mc.mo »Večno mlada Šaloma«, komedija v treh dejanjih, ki sc godijo leta 60 po Kr. za časa vlade cesarja Nerona na dvoru armen- i skega kralja Aristobula. Osebe: Aristobul — Cesar, Šaloma — Nablocka, Delila — Šaričeva, Tuli j Časi,j — Drenover, Mardokej — Gorinšek, Abi-melek — VI. Skrbinšak, Gaj Lutecii — Peček, Jerubbaal — Potokar, Judita — Remčeva, Lia — Sancinova, meščan — Brezigar, vojak — Raztresen, služkinjo — Rakarjeva, Starčeva, J. Boltarjeva. Režiser: prof. O. Šest. Scenska glasba prof. F. Šturm; koreografija: Marta Tavlinova, kostumi Salome: atelje Inkiostri.
1 G. Rossini: »Seviljski brivec«. Rtiffomelo-drama v dveh dejaniih (4 slikah). Osebe: grof Almaviva — Lipušček, Bartolo — Zupan, Rozina — Ivančičeva. Figaro — Janko, Bazilio — Betet-to, Fiorello — Dolničar, Berta — Stritarjeva, poveljnik straže — Anžlovar. Dirigent: D. Žebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Si-moniti.
dostop brez nadzorstva. V odsotnosti svojih sostanovalcev pa se jo 19. septembra peča rs k i po-močnik Andrej splazil skrivaj v spalnico ter pobral trem tovarišem razno obleko in perilo v vrednosti 600 lir. Prav ta dan pa je Andrej odnesel še vrtnarju Janezu Nečomerju na Vrazovem trgu moške čevlje, vredne 120 lir. Andrejeve tatvine so kmalu prišle na dan. Pred kazenskim senatom treh sodnikov je Andrej priznal tatvine in bil obsojen na 4 mesece in 15 dni strogega zapora.
1 Lepe hiše oh Ljubljanici. Mnogi hišni jio-sestniki so letos lepe in sončne mesece izrabili, da so na prav estetičen način olepšali zunanjost svojih starih hiš. Tako se sprehajalec, ki gre od trimostja po Hribarjevem nabrežju do Jurčičevega trga presenečen začudi, ko opazi, kako sta zadnji dve hiši ob llradeckega mostu lopo prenovljeni in pobeljeni. Njiju zunanjost daje vse drugačno sliko okolju, kakor pa je bilo prej. Posebno lejio je prenovljena hiša, v kateri se je svoj čas, to še pred prvo svetovno vojno, nahajala znana gostilna jK>d »Lipo«, kamor so kaj radi zahajali ljubljanski meščani, zlasti mladina.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Četrtek, 15. oktobra, oh l".;ifl »Večno mlada Šaloma . Rod Četrtek. — Potek, lfi. oktobra: zaprto. — Sobota, 17. oktobra, »Oče naš..« Izven.	.....
Opera: Četrtek IS. oktohra ob 17: »Seviljski brivec« Ked premierski. — 1'etck. lfi. oktobra: zaprto.
—	Sobota, 17. oktohra ob 17: »Uasparonc«. Opereta. Premiera. Ited premierski.
KADIO. Četrtek, 15. oktobra 1»II-XX: 7.30 Lahka irlasba — S Napoved časa; poročila v italijanščini — 12.211 Simfonična glasba — 12.30 Poročila v slovenščini
—	12.45 Pisana glasila — 13 Napoved časa; poročila v Italijanščini — 13115 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.1.1 Novi orkester vodi dirigent Fragna — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert kvarteta Fcrro — IS.no Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevl — 20 Napoved časa: poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške prsmi — 20.45 Simfonični koncert vodi dirigent Previtali sodeluje pianistka Marcella Barzetli; v odmoru predavanje v slovenščini — 21.50 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 22.10 Orkester vodi Bojan Adamič 22.45 Poročila v italijanščini.
Nepreklicno 15. t. ni. znčnemo nove dopoldanske, popoldanske in večerne tečaje modernih jezikov (italijanščine, nemščino, francoščine) po najbolj preizkušeni metodi, s katero že dosegamo odlične uspehe. Posebej še opozarjamo na konverzaeijske ure za tisle, ki so kjer koli že predelali začetno snov, — Isfega dne začnemo stenografski (slovenska, nemška, italijanska stenografija) in strojepisni tečaj. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do lfi. Mestni trg 17, I. n.
Sole so se začele. Starši, ki žele, da se njih otroci uče ob stalnem nadzorstvu (priprava, razlaga, spraševanje. popravu domačih nalog itd), naj se javijo na Mestnem trgu 17-1. To velja tudi za tiste, katerih otroci ne morejo iz kakršnih koli vzrokov redno obiskovati pouka. Poučujemo dijake (-inje) srednjih, strokovnih in ljudskih šol, vsak dve uri dnevno vse šolsko leto. Važno je tudi za dijake, ki so vozijo, za katere imamo vsak dan posebne ure da se uče na toplem, dokler čakajo na vlak Prijavljanje dnevno od R do 12 in od 14 do 16, Knrcpetltorlj. Mestni trg 1T-I. Pripravljamo tudi za privatne izpite.
LEKARNE.Nočno slnžho Imajo lekarne: dr. Kmet, Bleiivesova e. 43: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar. Selenlmrgova ul. 7.
POIZVEDOVANJ F,. Izgubila sem mnlo usnjato denarnico na zadrgo v tramvaju od Borštnikovega trga do cerkve na Viču in prosim najditelja, da jo odda v upravi »Slovenca«
Zgubila sem v soboto zvečer rjavo usnjeno domsko rokavico. Pošten najditelj naj jo odda v točilnici »Pri šesticic proti nagradi.
aBBBBaBBBBBBBBBBISSBBBBBBBBBBBaBB
širite najboljši siomski lisi »Slovenec«!
BBSHOBZSEiBBBBBBnBBBBBHBBSBBBBBBBflBB
Z Gorenjskega
10. oktober. Bolj kakor katero koli drugo
bo v soboto, 17. t. m. Delo ima štiri slike. Libreto je napravil Rogati. prevel ga je Niko Štritof. Osebe: Guverner — Anžlovar, Nasone — Zupan, Carlotta — Ivančičeva, Sora — Barbičeva, Ermi-no — Sladoljev, Benozzo — M. Sancin, Massaccio — B. Sancin. Sindulfo — Rus, Luigi — Pianecki, častnik — Jelnikar, Tonio — Mavenk, sluga — Simončič. Dirigent: R Simoniti, režiser: inž. P. Golovin.
1 Velika smola z denarnico. Bilo je v pisarni tvrdke z železnino Schneidor & Verovšek. Tja je prišel oženjeni trgovski potnik Valentin P. in ponujal vreče v nakup. Na mizi jo ležala velika denarnica. Prilika je Valentina, ki je imel že večkrat opravka s kazenskim paragrafom zaradi tuje imovine, zmotila, da je segel po denarnici, upajoč, da je dobro založena z bankovci. Pa je imel smolo. V listnici so bili razni dokumenti, tako avtomobilska izkaznica, dovolilnica za prehod v Nemčijo in drugo listine. Bankovcev ni bilo. Zaradi tatvine listnice je bil Valentin P. pred malim kazenskim senatom obsojen na 4 mesece strogega zapora.
1 Svojo tovariše okradel. Med stanovalci v stari cukrarni se najde tudi kak tip, ki izrablja zaupanje svojih sostanovalcev in krade. Tak tip jo bil pečarski pomočnik Andrej, mož že v letih. Stanoval je z. drugimi v cukrarni. Podnevj na-
udeležili zlasti vsi nekdanji borci za Koroško. — Med najvažnejše nedeljske prireditve pa spada ljudsko zborovanje (Volkskundgebung), na katerem je govoril tudi drž. sekretar Barke, oni, ki jo vodil tudi v berlinski športni palači zborovanje drž. maršala Gfiringa ob priliki praznika žetvo 4. t. m. — Samo j>osebi je razumljivo, da je bil vse te dni Celovor in vsi drugi večji koroški kraji v zastavah in tudi drugače ozaljšani. V Celovcu je bila posebno slovesno odeta »Cesta 10. oktohra«. Mod časopisnimi članki naj omenimo zi danes samo članek celovšk. dnevnika (Kiirntner Zeitung) 8. t. m. o bivšem koroškem dsželnei i upravitelju, o tudi pri nas znanem dr. Lemischu, ki ga je napisal bivši vladni predsednik Ferdinand Wolsegger. Članek je opremljen tudi z Le-misehovo podobo. V članku je zlasti poudarjen t to, da je Lemischeva nesmrtna zasluga, da se je Koroška ustalila in da jo prišlo do ljudskegt glasovanja, ugodnega za netnštvo. — Gauleiter dr. Hainer je v zvezi z velikimi letošnjimi proslavami 10. oktobra tudi odločil, da ustanovi posehoa »pokal 10. oktobra«. Predigre za priborilev pokala so bile prejšnjo nedeljo, preteklo nedeljo pa jo bila odločilna igra med športno družino KAC-Rapid in »Luft vvaffensportverein KlageniurK Tako v Celovcu kakor po drugih krajih Koroške so te dni igrali in bodo še igrali koroško osvobodilno igro »Der Rautter« (Kiirntner Freiheitsspiel), ki jo je napisal Kari Springenschmid. — Druga letošnja vsakonedeljska zbirka za \VHW (Winter-hilfsvvork) 11. oktobra je bila izvedena v znamenju spominskega dne ljudskega glasovanja. Iz vso Gorenjske «o romale v nedeljo v Celovec skupine narodnih noš, ki so prisostvovale velikemu zborovanju na Heldenplatzu. na katerem je podal drž. sekretar Barke važno državnopolitične izjave, namenjene ne le Korošcem in Gorenjcem, marveč vsemu nemškemu ljudstvu.
Slovita gostilna pri »Rogovilcu« na Črnučah je v zadnjem času dobila novo ime »KUrntnerhoR
Izredno bogata letina gob. I/, Vodic poročajo: Toliko gob kakor letos že dolgo ne pomnimo. Mlado in staro roma s polnimi košarami in veselimi obrazi proli domu in drugi dan na trg z gobami. Nabiralci gob si zelo pomagajo, že otroci plavijo, da so zaslužili žc skoraj za čevlje.
Iz Hrvaške
Tečaji italijanščine v Zagrebu. Začetek oktobra je zagrebški zavod za italijansko kulturo začel s tečaji italijanskega jezika. Vpisovanje ;e trajalo precej časa in ker je bilo prijavljencev vedno več, so morali kar sproti dan za dnevom večati število jezikovnih tečajev, od katerih je vsak obsegal po 30 učencev. Kljub temu, da vpisovanje še ni bilo zaključeno, je bilo vpisanih v začetku oktobra že 1200 učencev. Ti bodo obiskovali 19 pivih začetniških tečajev, dalje 14 drugih začetniških tečajev, 5 prvih srednjih tečajev, 4 druge srednje fc-čaje in en višji tevaj. Jezikovni tečaji bo^o trajali t.-i mesece v prostorih zavoda za italijansko kulturo na Jelačičevem trgu. Tečaje bo vodil profesor Sequi, ravnatelj zavoda pa je profesor Paolo.

1 Premiera Millockerjeve operete »Gasparone« I leto je Koroška in zlasti njeno glavno mesto Celovec letos slovesno obhajalo spominski dan 10. otkobra. Več kot teden dni pred tein so listi objavljali članke oz. sj>orede za proslave, ki so bile v tej zvezi organizirane. Glavna proslava je bila predvidena na dva dni: na 10. in 11. oktober, posamezne prireditve pa so bilo že več dni prej, nekatere so pa še v načrtu. Naj omenimo samo nekatere najvažnejše. Tako se ie vrnil lelos v Celovec znani »zvon junakov« (Hcldenglocke), ki so ga v torek, 6. septembra spet potegnili v najvišje line celovškega farnega zvonika. Ne samo, da je zvon zelo težak in zato znamenit po svojem glasu, marveč zvon nosi na sebi imena vseh borcev, ki so padli v bojih za osvobojenje Koroške po 1. svetovni vojni. 10. oktobra letos so s tem zvonom trikrat prav nalašč zvonili, in sicer najprej ob 10, nato od 11 do 12 ter še od 17 do 18. Znana narodno socialistična organizacija »Kraft durch Freude« je priredila v sredo. 7. oktobra poseben Koroški večer; dohodek večera je bil namenjen ranjenim vojakom v celovških bolnišnicah. V petek, 9. oktobra je bil slovesno odprt v Celovcu »KUrntner Gaumuseum«, na večer tega dne pa so bile po vseh celovših kinematografih slovesne predstave. Glavni del vseh prireditev pa je bii v soboto. 10. in v nedeljo, 11. oktobra. Med največje prireditve prvega dno spada tako imenovani generalni apel (zbor) NSDAP (narodno-
iteffljmm
19.
'»«l i »»'
POMIRJENI GREDO STRAN. ŠKRJANEC PA GRE H KRALJU IN RECE: »KRALJ, VI IMATE BELEGA PSIČKA. V NJEGOVEM TREBUHU JE VAŠ DRAGOCENI PRSTAN!«
20.
V karmelilanskem samostanu V Mostah, , stanoval je z. drugimi v cukrarni. podnevi na- novani generalni apel (zoorj nsuAf (naroano-dobi se tudi v Ljudski knjigarni. Toplo priporočamo. I vadno zaklepajo spalnice. Nikomur ni dovoljen ! socialistične stranke) pri Janachu, ki so se ga
KRALJ TAKOJ UKAZE UBITI PSA. KO SO MU RAZREZ ALI ŽELODEC, SO NAŠLI V NJEM PRSTAN. - ŠKRJANEC GA NESE KRALJU.
Nekai za mlada srca
»Blagoslovljeni studenec"
Sredi prijazne -vasice Škofljice, nasproti znani Robežnikovi gostilni, stoji levo od ceste vodnjak, nad katerim je postavljena kapelica Matere božje. Tej vodi se pravi, odkar ljudje pomnijo: »Zegnnni studenec«. Pričujoča zgodbu nam pripoveduje, odkod to ime.
Po cesti, ki vodi iz Ljubljane proti Dolenjski, sta meglenega novembrskega jutra peketala dva jezdeca, liila je to takrat Se običajna vozna pot, kajti ccsto, kakršno imamo danes, so zgradili šele Francozi, ko so vladali v našiii deželah — pričujoča zgodba pa se je dogajala davno tam v sedemnajstem stoletju.
Jezdeca sta bila mlad vitez in njegov že nekoliko postarni sluga. Njuna konja, močni živali, bernerske krvi, sta bili knkor nalašč za naše kraje. Konja sta bila osedlana s težkimi, lepo okrašenimi sedli, ob straneh je visel viteški meč in pištola. To so bile pištole tiste čase, na kremen in z osemdeset centimetrov dolgo cevjo, v katero je šel naboj, preko pol deke težak, in to čistega svinca: na še se je imenoval takšen model: »tnala«. Kajti bile so še vse večje in težje pištole! Kakšna razlika med temi »topovi« in današnjimi žepnimi brow-ningi! Tudi oblečena sta bila zgodnja jezdeca v duhu njune dobe: v visokih škornjih, usnjenih hlačah in telovnikih iz losoviue, s široko-krajnimi klobuki in visoko preko zapestij se-gajočimi rokavicami.
Molče sta jezdila po prašni poti in od bližnjega barja sem so se kadile sive, težke megle, ter zavijale celo okolico v dolgočasno kopreno. Vitez je imel vtis, da je vse prevlečeno z motno sivino, kajti tudi njegove misli so se vlačile, kakor pusta siva megia.
Grof Bernardin je imel dovolj vzroka, da je bil mračen, prav tako tudi njegov oproda Friderik, ki je z mladim gospodom že od mladih nog delil vesele in žalostne urice. Zvestemu služabniku, kakršen je bil Friderik, je sreča družine, kateri služi, tudi njegova sreča, čast hiše, pod katere streho živi, tudi njegova čast. Prav posebna ljubezen pa ga je vezala še na mladega grofu Bernardina, katerega je še kot majhnega fantku nosil na svojih rokah, se igral z njim in ga pozneje učil jezditi na malem poniju. Uvajal ga je v tajne lova in ribolova, ter mu že takrat prerokoval, da lio nekoč še ponosen vitez in hraber vojčnk.
To pot je Friderik spremljal mladega plemiča v Ljubljano. Cesar je nabiral vojake za polke, ki jih je nameraval posluti na Nizozemsko. Mladega in pustolovščin željnega Bernar-
Sveča za steklenico
Vzameš navadno visoko steklenico in jo postaviš na mizo. Potetn prižgeš svečo in jo tudi daš na mizo, nekaj centimetrov zadaj za steklenico. Nato pristopiš k mizi, da si oddaljen 20 —30 cm od steklenice, in sicer v ravni črti s plamenom sveče, in začni pihati. Sveča bo ugasnila, kakor da med teboj in njo ni nobene steklenice. (Glej sliko!)
dina jc zvabil glas bobna z zaspanega gradu na Dolenjskem in hotel je poskusiti svojo srečo kot častnik. Ko sta pred tednom jezdila proti Ljubljani, je bil dobri Friderik prepričan, da bodo njegovemu mlademu gospodu takoj ponudili stotniški čin, saj po njegovem bi ga zaslužil. Tudi grof sam je s trdnostjo pričakoval, da bo pri naboru uspel, bil pa je skromnejši in si ni obetal priti višje od poročnika. Uruču-nala pa sta se oba. kajti izbira je bila velika in Španci — podpirol jih je deželni poglavar sam španskega pokoljenja — so imeli prednost, ter so zasedli vsa boljša častniška mesta. Bernardin je spoznal, da ima bore malo izgledov kljub neizpodbitnim zaslugam, ki si jih je njegova družina pridobila za deželo, saj sta dva njegova strica padla pred Budinom, oče pa si je v turških vojnah pridobil polkovniški čin: in kljub sorodstvu z na (odličnejšimi kranjskimi plemiškimi družinami. Zaradi vsega tega ga pri izberi tudi niso kratko in malo odbili, ampak so ga tolažili z izgovori in odlašali z odločitvijo
Tisti čas, ko so, kakor rečeno, nabirali vojake in častnike za na Nizozemsko, ie bilo v Ljubljani živahno kot le malokdaj. Vojaki, ki so bili sprejeti v službo, so že takoj prvi dan dobili plačo, ter jo sproti pridno nosili v gostilne in beznice, kjer so vsak dan igrale godne, kjer se je pilo in plesalo od jutra do večera ter od večera do jutra. Po vseh kotih so metali kocko ter dobivali in izgubljali, doslej še lahko prisluženi »sold«. Plemstvo pa se je zbiralo na ljubljanskem gradu, kjer so jim bila vrata noč in dan odprta in kjer je deželni poglavar pogosto prirejal hrupne zabave.
Našemu Bernardinu, ki je bil od doma strogo vzgojen in vajen skromnosti, je bilo seveda takšno življenje nekaj povsem novega. Z mladostnim ognjem se je vrgel v vrtinec uživanja, ter se tudi pri ogromnih srebrnih čašnh kosal z veseljaškimi Španci, ki so pili, kakor bi bili brez dna.
Pri eni takih zabav, ko je veselje že do seglo svoj vrhuncc, se je spri z nekim Roclri-guezom. Ta oholi, prepirljivi in vse druge narodnosti prezirajoči Španec, je že ves večer sramotil kranjsko plemstvo in se pri tem posebno loteval Bernardina. Mlademu, tudi nekoliko razburljivemu kranjskemu grofu, je bilo izzivanja kmalu dovolj in postavil se je tujcu po robu. Sledila je seveda neizbežna napoved dvoboja. Obojestransko je bilo že vse pripravljeno, kot zahtevajo takšne stvari, ko je nenadoma posegel vmes deželni glavar, starejši in uvidevnejšt mož. Prepovedal je dvoboj, ker da ne trpi pretepan ja pod svojo streho, in mlada vročekrvne/a sta si morala seči v roke in glavarju priseči, rla sto bot. Kranjski plemič je prisegel res odkritosrčno in nasprotniku žalitve tudi odpustil, Rodrigucz pa le z nevoljo in godrnjanjem.
Poznejše dni Bernardin, kljub dobljeni prisegi, ni imel miru. Vse pogosteje jc opažal, da ga zasledujejo sumljive osebe, da ga nadlegujejo in izzivajo. Jasno je bilo, da imajo pri vseh »eh nevšečnostih svoje umazane prste
vmes Rodrigucz in njegovi tovariši. Ljudje, ki so poznali razmere, so Bernardinu prav resno svetovuli, naj čimprej zapusti Ljubljano, kajti častniške sablje po vsem tem, kar se jc zgodilo, tako ne bo dobil. S tem, da postopa in veseljači po mestu, samo zapravlja čas in po nepotrebnem izpostavlja svojo glavo.
Mladenič je ulogal in tistega meglenega jutra, ko smo ga srečali, prestopil mestna vrata. Namenil se je bil domov na Dolenjsko. S Friderikom sta ručunala, da bosta do kosila v Višnji gori, kjer bi počivala.
Niti dobro uro še nista jezdila, ko zaslišita za seboj peketunje konjskih kopit. Bernardin je ustavil konja, se vzdignil v stremenih ter prebadal s sokoljimi očmi gosto meglo. Ničesar ni razločil; razrahljal pa je vseeno meč v nožnici in pripravil pištolo za strel. Časi so bili nevarni, kajti po vseh deželah so se klatili odpuščeni vojaki in razlojniki. Oproda, ki je jezdil za njim. je storil isto in tako sta pričakovala sumljive konjenike. Zvesti Friderik sc je spomnil, da je svoje dni prav tako stal ob strani staremu svojemu gospodu, Bernardi-novetnu očetu, ko sta v hudih bitkah pri Sv. Gotthardu drugovala pod vojskovodjo Monte-cuccolijem in ko je poveljnik Spork pred napadom stopil s konju ter kleče na goli zemlji molil:
»Vsemogočni generalisimus tam gori, pomagaj nam danes, če pa nam že nočeš pomagati, ostani vsaj nevtralen in se veseli, ko boš gledal, kako bomo klestili Turke!«
In res so jih potem pošteno naklestili. Sedaj pn je stal prav tako ramo ob rami s svojim mladim gospodarjem in pričakoval, kaj se bo izcimilo iz obetajoče se pustolovščine.
Medtem so se izločili iz barjanske megle trije jezdeci. Bernardin je takoj spoznal Ro-drigueza z dvema prijateljema.
Španci so zaustavili konje in njihov vodja je zaklical zaničevnlno:
»Evo beguncev! Tako torej vitezi te dežele branijo svojo čast?«
Na Bernardinove besede, da sta vendar sklenila mir pred glavarjem, se je Rodrigucz zasmejal ter menil, da njega veže dana beseda samo znotraj ljubljanskega mestnega obzidja, zn srečanje na prostem polju pa da ni ničesar obljubili
»Jaz pa držim dano besedo povsod in brez omejitve, tako bi vsaj moralo biti,« je odvrnil Bernardin, »če pa se ostali vitezi strinjajo z gospodom.« je nadaljeval, »sem seveda pripravljen svojo čast braniti z orožjem. V tem primeru prosim enega gospodov, da mi stopi za pričo pri dvoboju.«
Določili so razdaljo, nabili pištole in se zmenili, da ima vsaka stranka pravico na dve krogli. Žreb ni»j odloči, kdo bo streljal prvi!
Sreča je bila naklonjena Rodriguczu, streljal je prvi, a zgrešil. Bernardin jc ustrelil v zrak.
Tudi drugič je bil prvi Španec, zopet je zgrešil in zopet je naš plemič streljal v zrak, kot to zohtevojo pravila.
S tem jc bil za Bernardina dvoboj končan in stvar časti opravljena. Z namenom, da si sežeta v roke, je prijezdil k nasprotniku. Tisti trenutek pa je spremljevalec z bliskovito kretnjo podal Rodriguezu novo, nabito pištolo, nakar jo je ta, proti vsem pravilom in z namenom, da bi iz največje bližine pogodil nasprotnika, dvignil in pomeril. Bernardin je spregledal nakano, sc pognal naprej ter Špancu z udarcem pesti izbil orožje iz desnice, obrnil konja ter bil z enim skokom zopet na svojem mestu. Tudi Rodrigucz je obstal kakor ukopan — še preden se je zavedel, je Bernardin potegnil svojo pištolo, pomeril in sprožil. Španec se je smrtno zadet zvrnil s konja in obležal negiben.
Medtem je potegnil orožje še Friderik, ter z besedami: »Klativitezi, zavratni morilci!« navalil na mrtvečeva spremljevalca. Preplašena sta Španca obrnila konje ter izginila v gosti megli.
Friderik je obrnil konja ter prijezdil h grofu, ki je zamišljeno zrl v ubitega nasprotnika na tleh.
»Opravili smo, gospod.« je dejal, »samo pokopati ga še morava, kakor zahteva stara vojaška navada.«
Potem je razjahal, prebrskal mrtvecu žepe mu odpasal sijajni meč iz pristnega toleškega jekla in strelo orožje. Napolnil mu je žepe in obleko s kamenjem ter vrgel truplo v vodnjak nekaj strel jajev od ceste.
Nato sta se podvizala in še pred nočjo do spela na domači grad.
Oče je poslušal sinovo zgodbo, ter zmajeval s sivo glavo. Na koncu je izrazil bojazen, da bi se mogla stvor slabo izteči, sam pri sebi pa je bil nn sina ponosen in obsodil brezčastno ravnanje tujcev v naši deželi. Po nekaj dnevih preudarjanja se je grof odločil, da na skrivnem spravi sina s Kranjskega ter se s tem izogne borebitnim nevšečnostim. Imel je prijatelje v Nemčiji in tja je poslal svojega vročekrvnega prvorojenca. Slovo jo bilo težko, toda ♦ ako je zahteval plemiški ponos in oče je bil prepričan, da ho sin tudi v tujini uspel. Tako se je tudi zgodilo.
Nikoli sicer niso več videli mladega Bernardina, izvedel pa jo oče. da je sin v Nemčiji postni poveljnik konjeniškega polka, pozneje dvorni zakladnik ter se slednjič poročil z bogato Ileidelberžanko Strupius.
Oba Španca, ki sta bila takrat navzoča, sta molčala, ter kmalu po dogodku zapustila Ljubljano. Za Rodrigueza pa se je splošno mislilo, da je pač neznanokain izginil, in slednjič so pozabili tudi nanj.
Prišla pa je pomlad v deželo in po cestah se je pričel zopet blagovni promet. V težko naložene pari/ar je so bili vpreženi pari izmučenih konj. V Škofljici so se vozniki radi ustavljali in pri vodnjaku, kjer se je vršil dvoboj, napajali žejne živali. Toda to pomlad živina ni hotela piti vode iz vodnjaka. Kakor so začudeni vozniki silili konje do vode, napajati niso mogli. Tudi ljudje, ki so tu sem hodili po vodo, so se pritoževali in zatrjevali, da zboli, kdor pije vodo iz vodnjaka. Res jih je mnogo zbolelo, bili so kakor zastrupljeni.
Sončnega jutra je zajemala dekla iz vodnjaka in žarki so se lomili v vodi. Nenadoma je dekle zakričalo in se nezavestno zgrudilo ob studencu. Ko so jo spravili k sebi, je vsa preplašena trdiln, da je v vodi videla hudiča. Ljudje so ji verjeli in bili soglasno mnenja, da je studenec začaran. Poslali so prošnjo ljubljanskemu škofu in prevzvišeni gospod knez in
Milil BOTANIKE
Dva poskusa z divjim kostaniem in jesenom
Kakor je že vscin znano, petrolej, alkohol in še nekatere druge tekočine Ilorescirajo. Kaj je floresciranje. ste se gotovo učili že v šoli.
Ako na primer skozi povečevalno steklo usmerimo snop sončnih žarkov v petrolej, opazimo pod določenim kotom le|>o modro barvo. Pri alkoholu, v kuterein smo namočili zelene liste, iz katerih je alkohol izpral klorofil (listno zelenilo), opazimo rdeče floresciranje; pri /.ve-
plenokisicm kininu sinje, lično itd.
prt jetlavcu vijo-
Tudi v rastlin-j skem svetu imamo precej snovi, ki se nahajajo v listih, "vetih, plodovih in lubju in ako jih raztopimo v vodi, alkoholu ali etru, Ilorescirajo. Najbolj /liani in vsem T	lostopni sta esku-
lin, ki se nahaja v divjem kostanju in je zoprno grenkega okusa, in fraksin, ki se pridobiva iz jesena.
Ko gremo na sprehod, odrežimo od divjega kostanja par mladih vejic, ki so stare približno t do 2 leti. lVima postavimo na mi/o ali na okno, skozi katerega sije sonce, kozarec s čisto vodo. Zarodi Ivoljšcga učinka pogrnitno pod kozarec polo črnega papirja ali črno blago. Od prinešenili mladic divjega kostanja odrc/omo nekaj manjših delov lubja 111 ga vr/imo v vodo. čez nekai sekund se i/loči i/ lubja prej omenjeni glukosid aeskulin, ki je sicer pojvol-nnma lire/ barve, n pov/ročn floresciranje. Ako gledamo v kozarec v nasprotni smeri, kot padajo sončni žarki, opazimo v vodi krasne
nebesno modre oblačke in tančice, ki se vedno večajo, dokler ne prepredejo vse vode. Vendar pa te lepote ne moremo dol j ča«a opazovati, ker so v vodi topljive ludi druge snovi, ki jih vsebuje lubje divjega kostanja, in zakrijejo, oziroma oslabe po svoji rjavi barvi modro barvo ucsknlina. Pri tem poskusu moramo pazili, da je ozadje čim bolj črno in da padajo sončni žarki naravnost na ko/nrcc.
Pod istimi okolnostmi pa lahko opazujemo floresciranje tudi. če namesto divjega kostanja vzamemo lub jelena nli jedke. Barva floresci-ranja je tu nekoliko bolj zelenkasta in ne svetlo modra, a lahko opazujemo floresciranje delj časa, ker ne nastanejo nobene druge snovi, ki bi opazovanje preprečile. Pri jesenu ali jesiki povzroča floresciranje fraksin.
Na vodni površini v sodih za zalivanje vrtov, bazenih, krncah. pa tudi n« jezerih in po mlakah, kjer se voda ne premika in ni globoka, žive neke drobne rastlinske stanice, ki jim po naše pravimo zlato alge (cliromo-phvton Rosanoffii).
Te olge se Inko razmnože, da v kratkem pokrijejo vso vodno površino vendar se s prostim očesom ne opazijo Zgodaj zjutraj nli po/no zvečer, ko je sonce ni/ko na nebu in pošilja žarke le poševno na zemljo, opazimo na vodi, kjer na površini živi zlata nlgfl. krasno zlato rumeno barvo, da se /rli kot bi teklo čisto stopljeno /lato. Prizor [»ostane še veličast-nejši če razgibamo vodno površino - kamnom ali jnilico. Kot tekoča žareča lava sije vodna površina
Vzrok temu pojavil so čudovito ustvarjene zgoraj omenjene /late alge. Sestoje namreč i/ okroglega, balončku podobnega telesca, ki je skoraj pro/orno. Na eni strani celice je posebno prirejeno zrcalce, ki je rumenkastorjave barve, lo /rcalee (kromntofor) je vedno na senčni «I r h n i. od spodaj /hira žarke, ki jih nato /nova odbija kot bikonveksna leča. Na sliki vidimo celico /late alge, ki sestoji j/ prozorne pla/me (neke tekočine) p. /reala z, in rogljička. s katerim uravnava ravnovesje nn vodi r. Sončni žarki S prihajajo do /rcalo. ki jih zbere in odbije.
Skrb za pravnuke
Leta 1871. je nekaj pariških igralcev sklenilo, da skupno ustanovijo gledališče. Poslopje nai I »i se sezidalo sredi Pariza. A kje dobiti prostor? Igralci so se obrnili na bogatega ljubitelja umetnosti vojvodo de Choiseula. Vojvoda jo ustregel prošnji igralcev in je brezplačno odstopil zemljišče za novo gledališče. Toda izprosil si je en pogoj: da bodo imeli on in njegovi potomci zmeraj na razpolago brezplačno ložo v gledališču, in sicer zraven kraljeve lože.
Gledališče so sezidali. Iz tega malega gledališča, ki sla v njem imela svoji loži vojvoda Clioi-
seulski in kralj francoski, je nastala sčasoma svo-tovnoznana pariška »komična opera«. Francoski kralji so izgubili svoj prestol, pojavil se je Napoleon in se usedel v kraljevo ložo. Ponosno je sedel poleg njega choi6eulski vojvoda. Francija je postala republika, prišli so predsedniki in so sedevali v Napoleonovi loži — a zmeraj je sedel v sosednji loži vojvoda de Choiscul. Francija je postala spet cesarstvo, Napoleon III. je stoloval v Parizu in je
sedeval v »komični operi« — toda kak vojvoda iz rodu Choiseulov je bil 'udi zraven Napoleona III. Slednjič je prišla j»rva svetovna vojna in doba po vojni — vojvodo choiseu'ski pa so niso odrekli pravicam na ložo v gledališču. To pravice vojvodov Choiseulov je skušala država spet in s|>e( zatreti Tudi nedavna francoska vlada se jo hotela i znebi I i teh neprijetirh dolžnosti. A zaman! Izgubila jo prr.vdo in je morala plačati 11.000 frankov sodnih stroškov.
»Moderno« vojskovanje pred 2200 leti
Kitajci so okrog leta 300 pred Kr. r. iznašu bojni voz. ki jo nekakšen predhodnik sedanjih oklepnih vozov in tankov. Kitajski »oklepni voz< je bil spredaj z debelimi bruni zavarovan spričo puščic. Vanj so bili vpreženi štirje konji, ki so bili pokrili s prsnimi oklepi in usnjatimi odejami. Na tem vozu je bilo po 15 vojakov, ki so bili skrili za bruni in so bili oboroženi s sulicami in sekirami. Pred oklepnimi vozovi je korakala pehota in nato jo jezdila konjenica, ki je morala pripraviti vrzel v sovražnikovih vrstah, da jo naredila prostor zi oklepne vozovo.
Zmešan račun
V neko slaščičarno je prišel gospod in je iiu ročil sladoled. Ko mu ga je natakar žc prinaša!, se je premislil in je dejal:
'Premislil sem se. Pa mi, prosim, prinesite rajši kozarec čaja. Saj stane prav toliko kakor sladoled.«
Natakar mu prinese čaja. Gosjvid ga izpije in hoče oditi, a natakar ga ustavi, rekoč:
»Oprostite, pozabili ste plačati!«
»Kako? Saj sem vam vrni! sladoled!«
»Ze res, a tudi sladoleda niste plačali!«
»Saj ga tudi pojedel nisem!« odvrne gospod.
Natakarju se je zmedlo. Mogoče ima pa gospod prav? In ga je pustil, da je odšel. Kaj pravite, kdo je imel prav?
Črni maček
Osem dni dolgo je trajala bitka za vas. Vsa je bila v kadečih ee razvalinah. I.e ena sama ilovnata koča je ostala ko po čudežu nedotaknjena. Ko je podčastnik Bruno odprl nizka lesena vrala, jc planil z ognjišča velik, črn maček proti njemu. Ali naj bi to kaj pomenilo? A že je bil debelo-glavi maček pri njegovem škornju in 6e drgnil obenj. No, če je 'ak, naj le ostane tu.
Vojaška kuhinja se je zapeljala na dvorišče. Ko so delili jedačo, je tudi maček dobil svojo skledico. Kaj naglo je polizal juho, in Bruno mu je še enkrat napolnil posodo. Ko je poloka! še to, si je oblizoval šape in se je dobrikal vojakom. Rekali so mu Mačur in dozdevalo se je, da jih razume, čeprav mu je bilo sicer Čuk ime.
»Kako pa je 6 tem. ali ne pomeni črna mačka nesreče?« je vprašal kuhar.
»Potem bi bilo pa bolje, če bi ga bili ubili,« je menil nosač jedil.
»A to je maček,« je dognal Bruno, «in maček pomeni srečo!«
Mačur je zamijavkal, češ da je to res. Skočil je v naročje podčastniku in je mežikal v ogenj na ognjišču. Ko se je Bruno ulegel na klop pri peči, se je maček stisnil k njemu in kmalu so trdno zaspali vsi trije vojaki z mačkom vred.
Sredi noči je Bruno začutil, kako ga je nekaj pritisnilo na prsi. In ko se je zbudil, je zagledal mačka. »Vrag te vzemi!« je hotel zakleti, pa je zaslišal, kako so zunaj pred vrati šepetali tuji glasovi. Brž je poklical oba tovariša, ki sta se koj zdramila, ko je dal prst na usta in pokazal na vrata. Zdaj sta tudi ta dva slišala šej>etanje. Pripravili 6o si puške in vzeli ročne granate. S sunkom je podčastnik odprl vrata. V svitu ognja so zagledali sedem razcapancev. ki so zdai dvignili roke kvišku. Vojaki so capine razorožili in jih odvedli na postojanko ob gozdu.
Ko je bila zjutraj vojaška kuhinja nared za
škof so osebno prišli na Škofljico in ob asistenci očetov kapucinov blagoslovili studenec, škoflji-čani so v spomin na ta veliki dogodek sezidali nad studencem kapelico. Ob priliki te prezidave in popravljanja pn so zidarji našli nn dnu žc močno razpadlo truplo španskega viteza.
Od tistega časa se kroj imouuje: »Zegnani studenec«.
odhod in so konji že topotali 6 kopiti, je črni maček predel okrog vojakov. Spremil jih je do gozda ko kak pes, nato pa je skrotovičil hrbet in je obstal.
»No. pojdi, mucek!« 60 ga klicali.
A maček je skočil na drevo in je nepremično zrl za vojaki, ki so v oblaku prahu izginili.
Slovenski pregovori o senu
Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno Če je na sv. Uriiana dan lepo, rado suši se poletu seno.
Če je sv. Medard lep, je celo najlenojši kosec primoran, spraviti seno suho in lepo pod streho.
Na tej sliki je 10 napak
Kdo jih najde?
Rešitev:	tuou>(o p%sjd
mnq trn 313BJ afpzojS -op !aqojrn tlois nu>jo a 3DJ9 •(, lAOjjtugaid tj3qo euiiu b(ejSo -g !n>(rjz a 191A jr>| >jiuo.\z indaz r,\p piujem ius i?u euii jstu^jj; -g Ifspr? t'iq »jejotu iq 1'fjsrmtjtjaoS E.1U39 'S !n>JBJZ A 191A 9ldcu > !nOU Z3Jq af doj>i X
'.jojqo ua B^fucm 'tijx>s z :!*laA 3AP cul! pos 'I


509
Davorinu so sc zaiskrile oči, zakaj novi spomini so mu sekali v skeleče rane. Zala pa je tedaj odgrnila svoj ovoj z nad oči, pogledala Mirka v obraz in nadaljevala z izpremenjenim glasom: »Tukaj podaja tebi, Mirko, ono znano podobo tvoja — Zala!« Vsi so kot obstali in se zagledali v lepe oči nesrečne Mirkove neveste in žene.
510
Mirko je spoznal mili glas svoje žene in njeno obličje ter sc jokajo oklenil njenega života. Vsi drugi so jo kar obstopili, vsak bi rad govoril z njo, saj so jo vsi tako ljubili. Zdaj so ji poljubovali roke, zdaj raztrgano obleko, vsak bi bil rad čim bližje njej, vsak bi ji rad pogledal v lice. Ne, njeno lice sc kljub težki sužnosti ni spremenilo.
511
Tudi Davorin se ji je približni. Ali ko ga zagleda Zala, ostrmi vsa začudena nad nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi s solznimi očini v čelo, češ on ji je bil edini pomočnik, edini rešitelj njenega moža, a sedaj je zato — berač in nesrečen ubožec. Vsem se je milo storilo tako priznanje in pomilovali so usodo Davorinovo, kamor ga je pahnila Almira.
ŠPORT
Evropsko plavalno prvenstvo
Statističar H. Borowik o najboljših rezultatih
Nekaj te preseneti, ko gledaš tabelo letošnjih najboljših plavalnih izidov v Evropi: lepo število plavalcev s hladnega severa je v ospredju. Ne preseneča to za ženski plavalni šport, saj smo se prepričali že na olimpijadi v Berlinu in tudi na poznejših prireditvah, da imajo na Nizozemskem in Danskem dolgo vrsto deklet z znano Ragnhildo Hvegcrjevo na čelu, ki so v vodi tako hitre, da jih je težko dohajati. Med moškimi pa naletimo na nekatere Švede, o katerih 6mo tekom sezone bol poredkoma iitali.
Znani športni 6tatističar v Berlinu Hans Bo-rowik, ki jc imel pač več virov pri rokah kot mi v Ljubljani, je sestavil pregled letošnjih najboljših evropskih plavalnih izidov in ugotovil, da je bil najhitrejši na 100 m prosto Per Olal Olsson (švedska). Njegova znamka znaša 58.6 6ek., kar jc za dve sekundi slabše od svetovnega rekorda (56.4). Razlika dveh sekund ni majhna, nikdo pa ne bi mogel trditi, da je Olssonov ča6 slab. Pod minuto je plaval samo še Madžar Tatos, ki je na drugem mestu s časom 59.8 sek. Nadaljni vrstni red najhitrejših na 100 m je naslednji: Koninger (Nemčija) 1:00.5, Csik (madžarski olimpijski prvak
1.	1936.) 1:00.6, Costa (Italija) 1:00.7, Miloslavič (Hrvatska) 1:00.3. S tem bi bila lista tistih, ki so plavali pod 61 sekundami, izčrpana.
Na ostalih progah je vrstni red najboljših evropskih plavalcev tale:
400 m prosto: 1. Tatos (Madžarska) 4:45.4 min., 2. Bjorn Borg (Švedska) 4:58.2, 3. Lilja (švedska) 4:59.2, 4. Žižek (Italija) 4:59.3.
1500 m prosto: 1. Tatcs (Madžarska) 19:54.6 min., 2. Jansson (Švedska) 20:35.6, 3. Močan (Italija) 20:52, 4. Bjorn Borg (Švedska) 20:58.
200 m prsno: 1. Rothmann (švedska) 2:46.5,
2.	Temke (Nemčija) 2:47.4, 3. Szegedi (Madžarska) 2:47.8, 4. Klinge 2:4S.7.
100 m hrbtno: 1. Siwas (Portugalska) 1:09.0, 2. Schroder (Nemčija) 1:10.4, 3. Olsson (Švedska) 1:10.5, 4. Persson (Švedska) 1:11.4.
To bi bila približna slika letošnjih Pozeidono-vih izvoljencev. Pravimo približna, zakaj upoštevani so izidi, ki 60 bili doseženi v različnih okoliščinah: v bazenih s težko in lahko vodo, v dolgih in kratkih, v letnih in zimskih. Znano pa je, da dosežejo v kratkih bazenih boljše čase, ker pridobijo na obratih. Kajpada bi bil vrstni red drugačen, če bi se vsi ti mojstri zbrali k evropskemu plavalnemu prvenstvu.
Šport v kratkem
Precej državnih prvakov se je udeležilo lahko-alletskih tekem v Piacenzi. Dosegli so naslednje izide: 110 m z zaprekami: Facchini 15.2, 1500 in Vitale 3:57, 800 m Bard 1:56, 10.000 m Beviaqua 31:55, višina Campagner 1.85 m, krogla: Bertocchi
13.99 m, skok 6 palico: Romeo 3.S0 m, disk Con-solini 51.69 m. Slednji rezultat je najboljši med vsemi!
V Belgradu so priredili v nedeljo nogometno tekmo med vojski nemških posadk iz Sofije in Belgrada. Izid je bil neodločen 3:3.
Tudi Švicarji so imeli glavno skušnjo. Nemci in Švicarji se pridno pripravljajo na mednarodno nogometno tekmo, ki bo prihodnjo nedeljo v Bernu. O nemški reprezentanci smo že poročali, da je igrala v nedeljo za poizktišnjo v Stutlgartu in zmagala nad tamošnjim prvakom Kickerson s 7:0. Tudi Švicarji so postavili na noge 11 najboljših, vlogo nasprotnika pa so poverili FC Grenchenu. Reprezentativno moštvo je zmagalo z 1:0, edini gol na je padel že v prvih minutah.
Zins hitrejši od Borga. Na koncu plavalne sezone je vendarle padla znamka, ki jo bomo vpisali v razpredelnico evropskih plavalnih rekordov. O francoskem prvaku Lucienu Zinsu čitamo, da je postavil v Troyesu izborno znamko v plavanju na 400 m hrbtno 5:15.6! S tem je prekosil samega švedskega mojstra Bjorna Borga, ki je postavil leta 1939. evropski rekord na tej progi 6 časom 5:19.9.
L3UBL3ANSKI ATOfcRAF
Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob ne-delia* In praznikih nfa 10.30,14.30, 16.30. tn 1».?t
ilonumentnlno filmsko delo po romana Tomaža Grossija: »
Narco Visconfi — Knez Marko
Odlomki 17. tailnstvcne knHire o srednjem veku, iz, drhe, ki nam pripovednie o ljubezni ln sovraštvu. V elsvni vloci: Csrlo Nincbi, Mariella LotH, Roberto Viila in drogi.
kinu sr.ociA . m, 37.30
Pretresljiva žaloigra znoeltsne dekltee
Speča lepotica
Najnovejši film ljubljenke občinstva LUISE FIRIDE V ostalih vlogah: Amedeo Nazznri.Osvaldo Valentl KINO MATICA - TEL. 22.4)
Imihavna pn-tolovSčina slavnega igralca ln tujuu ljubezezen ene najleoših aristokratinj tedanje dobe
KEAN
po A. Dnmnsovem dramskem deln. Rossaao IJrazzi, Germana Paolieri, Mariella Lottl KINU UNION . IEL. 22-21
1 Službe g
Dobe:
Iščem dekle
za takoj, k trem osebam. Pogoj: poštenost ln zanesljivost. Vprašati od 12—4. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5639.
| Piinto |
Dijaki! Dijakinje!
Pohitite, šola se Jo začela: 6 legitimacij ln 1 razglednica 20 Ur. Ugodnost traja samo mesec dni. Se priporoča Koc-mur Marjan, fotografija, Društvena ulica 34, Pro-šernova 9.
I SUižbc 1
Jttclo:
Mlada postrežnica
išče zaposlenja za dopoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »To-štena in čista« 5635,
|Kmiime| | Pbtnuc j
Pisalni stroj, gramofon
ln plošče, dobro ohranjeno ali pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvišje dnevne cene: »EVEREST«, Prešernova ulica 44.	(k
Za tvrdko Anton Kovačiji
splošno pečarstvo, se vsa naročila sprejemajo v restavraciji »Sesttca« prt blagajntčarkl. — Prosim stranke, dase poslužujejo tega naslova.	o
Berife
-Slovenca

* in oglašujte v njem!
Zahvala
Ob smrti svojega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
kukoviča Kazimirja
Izražam svojo najtoplejšo zahvalo najvišjim predstavnikom civilne in vojaško oblasti, posebno Kr. kvesturi, čč. duhovščini ter vsem prijateljem, njegovim tovarišem in znancem, ki so ga počastili
na zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev. Pota Božje previdnosti so neprevidljiva.
Ljubljana, 12. okt. 1942.
Pavla Kukovič s sinkom
Strešno lepenko
domačega Izdelka, vse
debelosti — dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ul. 22. Tel. 25-13
Vajenca
kt Ima veselje do precizne mehanike, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5640,


V ponedeljek, dne 12. oktobra 1942, ob šestih zvečer je izročil svojo dušo Vsemogočnemu, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, gospod
Ivan Lovšin
prodekan, duh. svetnik in župnik v Planini
Materi zemlji bomo izročili zemeljske ostanke rajnega gospoda župnika danes, 15. oktobra, ob 10 dopoldne s sv. mašo na,farno pokopališče v Planini, Vsem gospodom priporočamo rajnega v pobožno molitev.
Planina, dne 12. oktobra 1942.
Cerkniška dekanijska duhovščina.
A. Fogazzaros
12
Palača ob jezeru
Grof je nekaj časa molčal, nato pa je tiho dejal:
»Vašo mater sem videl zadnjikrat eno leto pred njeno jioroko. Pozneje mi je večkrat pisala in vi ste bili glavni predmet v teh pismih. Zato torej poznam toliko podrobnosti iz vašega življenja. Po letu 1858 pa so me obveščali prijatelji, ki jih imam v Milanu. Zdaj vam je brez dvoma lahko razumljivo, kako to, da ste našli tukaj opremo vaše matere. Sj>ominjajo me na najliolj krejiostno in najbolj spoštovanja vredno osebo, ki me je počastila s tem, da mi je naklonila svoje prijateljstvo.
Silla je iztegnil obe roki proti njemu, ne da bi dvignil glavo z mize.
Grof inn jih je ljubeče stisnil in jih nekaj časa držal med svojimi.
»Torej?« je vprašal.
»Oh!« je odvrnil Silla in dvignil glavo.
S tem je povedal vse.
»Dobro,« jc izjavil grof; »zdaj pojdite ven, pojdite na zrak. Poklical bom tajnika, naj vas spremlja.
Pozvonil je in dal poklicati Steineggeia. Ta je takoj prihitel in se uslužno stavil mladeniču na razpolago. Izjavil je, da se čuti jiočaščencga, da mu sme biti na uslugo. Dejal je, da se mu zdi, da je preslabo oblečen, da bi mogel sprejeti to čast. Ko ga je Silla v tem oziru jio-miril, ga je tajnik odvedel iz Palače, globoko se priklanjajoč pri vsakih vratih. Komaj pa sta stopila skozi vrata z dvorišča na cesto, se je njegovo vedenje popolnoma spremenilo. Prijel je mladeniča pod pazduho in dejal:
»Pojdiva v R... Treba je, da se nekoliko okrepčava.«
»Ne,« je raztreseno dejal Silla, ki ni vedel, s pri čein da jc.
»O, nikar ne recite ne. Zelo resni ste in tudi jaz sem prav tako resen.«
Stcinegge je obstal, si prižgal cigaro, puhnil dim pred se, udaril z desnico tovariša po ramenu in dejal:
»Danes jc dvanajst let, odkar mi je umrla žena.«
Stopil je korak naprej, nato se je obrnil in gledal mladeniča s prekriž.anima rokama, s stisnjenimi ustnicami in namršenimi obrvmi.
»Pojdiva! Hočem vam prijiovedovati o tem.«
Prijel je zopet spremljevalca pod roko in korakal po cesti z nenavadno dolgimi koraki. Od časa do časa pa je zopet obstal.
»Leta 1848 sem se boril za svojo domovino. Zapustil sem avstrijsko službo in sc boril v Nassau za svobodo. Ko sc je zadeva končala, so mc milostno vrgli preko meje z ženo in hčerko. Odšel sem v Švico. Tam sem delal kakor živina s krampom na železniški progi. Nič ne rečeni, bilo je to častno. Sem sicer iz dobre družine in sem bil »Rittmeister«, a vseeno nič nc de. Štejem si v čast, da sem delal s svojimi rokami. Zlo je bilo v tem, da nisem zaslužil dovolj. Zona in hčerka sta morali stradati! S pomočjo nekaterih rojakov smo odšli v Ameriko. Da, gospod, bil sem tudi v Ameriki, v New Vorku. Prodajal sem pivo in precej zaslužil. Godilo se nam je dobro. Es vvar ein Trauml Res, bile so sanje. Moja žena pa je zbolela od doniotožja. V New Yorku se nam je dobro godilo; zaslužil sem mnogo in imeli smo mnogo prijateljev. A kaj pomaga vse to? Odpotovali smo in dospeli \ Evropo. Pisal sem svojim sorodnikom, ki se imajo za zelo verne. Tudi jaz sem katoličan, a ne maram duhovnikov. Niso mi odgovorili. Kaj jim je bilo mar, če moja žena umre? Pisal sem njenim sorod-
nikom. Kako smešno! Ti so me sovražili, ker so mislili, da sem bogat. Kar se očetu ni posrečilo rešiti, je zasegla država. Vendar pa je svak prišel v Nancy, kjer sem se začasno nastanil. Žena je odpotovala z otrokom v nadi, da bo kmalu ozdravela in se potem zopet vrne k meni. Spremljal sem jo do meje. Bila je zelo slaba. Opoldne sva se morala ločiti. Malo prej pa me je objela in dejala: Andrej, videla sem od daleč domovino. Dovolj je. Ostanimo skupaj. — Razumete, gospod? Hotela je umreti pri meni. Osem dni pozneje...«
Steinegge je končal svoje pripovedovanje s pomenljivo kretnjo in začel divje kaditi. Silla je molčal; morda niti ni slišal tajnikovega pripovedovanja.
»Ženini sorodniki,« je nadaljeval, »so vzeli deklico k sebi. Bilo je to zelo dobro, ker ni dvoma, da bi se mala ne počutila dobro pri meni. Ta zavest mi je olajšala ločitev in mi pomagala prenašati osamelost. Vedite pa. da mi nikdar niso ničesar sporočili o njej. Pisal sem ji vsakih štirinajst dni a nisem nikdar dobil odgovora. Zdaj ji že dve leti ne pišem več. Morda je niti ni več na svetu. Kaj je to? Pijem, kadim in se smejem...«
Po tem filozofskem zaključku je tajnik umolknil. Noč jc bila temna. Cesta je vodila preko pobočja pokritega z grmičevjem, od Palače do prvih očrnelih hišic v vasi R... Jezero je mirovalo. V Palači so bila razsvetl jena okna knjižnice in dve drugi na isti strani v drugem nadstropju. Preden je cesta zavila v vas so jo obrobljali nn obeh straneh nizki ob-zidki. za katerimi so se videle murve in koruza.
»Kam greva?« je vprašal Silla, ko sta se približala vasici.
»Samo še par korakov,« je odvrnil Steinegge in mu hotel s tem vliti poguma.
»Hvaležen bi vam bil. če ostaneva tukaj.«
Steinegge je vzdihnil.
»Kakor hočete. Vrniva se nekoliko nazaj.«
Vrnila 6ta se po cesti do kraja, kjer se je nehal obzidek in sedla v travo ob vznožju hriba.
»Storim vse, kar želite, gospod,« je izjavil tajnik. »A to je slabo, da ne pijete. V urah žalosti so prijatelji redki, vino pa je najbolj zvest prijatelj. Ne smete ga zapostavljati. Pokažite mu, da ga radi vidite, tedaj vam bo božal srce. Če ga prezirate, vas bo ob prvi priliki, ko ga boste potrebovali ugriznilo.«
Silla ni odgovoril.
V	dušnem razpoloženju, v kakršnem je bil v tem trenutku je bilo tako prijetno opazovati noč brez zvezd in brez meseca. Iz doline je vel hladen vetrič, prepojen z vonjem po gozdu.
Sedela sta tukaj šele nekaj trenutkov, ko st« zaslišala na desni med hišicami zamolkel šum številnih korakov, ki je dospel v njuno bližino in nato utihnil.
»Hoj, Angelca!« je zaklical nekdo.
Tišina
»Hoj, Angelca!«
V	bližini se je odprlo okno in ženski glas je odgovoril:
»Kaj hočete?«
»Ničesar. Prišli smo semkaj na svež zrak kakor gospoda in hočemo nekoliko poklepetati.«	i
»Vražji pijanci! Je to čas za klepetanje? Mar bi bili ostali v gostilni in tam klepetali.«
»Tam je prevroče« je ugovarjal drugi. »Tukaj na zidu je prijetnejše. Kako prijetno boža ta hladen vetrič. Kako morete spaii ob tako krasnem večeru, Zares je nespametno, kdor zdaj tiči v postelji. Niti starec v Palači nocoj še ni šel spat. Ali nc vidite, da ima še luč?«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Joži Kramarii
Izdajatelj: tnl Jože Sodja
Urednik: Viktor CenJii