Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja Andragoški kolokvij, Ljubljana, 12. decembra 2007 Vloga CPI pri OECD aktivnosti -1 ; ■ Priprava in vodenje projekta za leti 2006 in 2007 ■ Priprava dveh (izmed 5) komponent Nacionalnega poročila ■ Koordinacija priprave celotnega nacionalnega poročila (CBR) v slovenskem jeziku in angleškem -ureditev in priprava za objavo 1 Vloga CPI pri OECD aktivnosti - 2 h č 1 ' Organizacija aktivnosti: ■ Organizacija štirih sej Nadzornega odbora ■ Udeležba na treh sestankih OECD ■ Preučitev vsebine potrebnih baz podatkov Vloga CPI pri OECD aktivnosti - 3 Priprave programa in izvedba obiska strokovne skupine OECD - glavne aktivnosti: • Predstavitev Nacionalnega poročila • Vloga ministrstev in drugih partnerjev pri razvoju sistema NPK • Prenova sistema poklicnega izobraževanja ter povezava izobraževalnega s certifikatnim sistemom • Elementi priznavanja neformalnega učenja v visokošolskem izobraževanju Vloga CPI pri OECD aktivnosti - t nadaljevanje_^ • Srečanje s predstavniki delodajalcev in delojemalcev s področja gradbeništva in socialne oskrbe • Razprava o vlogi delodajalcev in sindikatov pri razvoju konkretnih NPK in uveljavljanju le-teh v praksi • Sestanek Nadzornaga odbora in predstavitev preliminarnih ugotovitev PRIMER DOBRE PRAKSE - Srečanje partnerjev v ŠC Celje_£ • Sodelujoči partnerji: predstavniki delodajalcev, zavoda za zaposlovanje, RIC, CPI in ŠC Celje • Vsebina srečanja partnerjev: povezava med NPK Zidar za zidanje in ometavanje in šolskim programom ter možnosti prenosljivosti NPK • Opazovanje poteka preverjanja in potrjevanja ter razgovor s kandidati za NPK Vloga CPI pri OECD aktivnosti ORGANIZACIJA STROKOVNIH SREČANJ KOMUNIKACIJA S SEKRETARIATOM OECD CN Akcijski načrt za učenje odraslih Dr. Vida A. Mohorčič Špolar Andragoški center Slovenije 11. andragoški kolokvij, Ljubljana 12. 12. 2007 Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja • UNESCO, 1972 • UNESCO 1996 • CONFINTEA V, 1997 • Memorandum o vseživljenjskem učenju, 2000 • Komunike o učenju odraslih - za učenje ni nikoli prepozno, 2006 • Akcijski načrt o učenju odraslih - za učenje je vedno pravi čas, 2007. Učenje odraslih -za učenje ni nikoli prepozno sprejet 23. oktobra 2006. Ugotovitev: - nobena evropska država si ne more več privoščiti, da bi bila brez učinkovitega sistema učenja odraslih. 5 ključnih sporočil komunikeja: 1. Odstraniti ovire za udeležbo v učenju, 2. Zagotoviti kvaliteto učenja odraslih 3. Priznavanje in vrednotenje učnih dosežkov, 4. Vlaganje v starajoče prebivalstvo in migrante, 5. Kazalci in referenčne vrednosti. Priznavanje in vrednotenje učnih dosežkov je lahko: • eden izmed spodbud za vključevanje v izobraževanje, • dodana vrednost prejšnjemu učenju, • prihranek časa pri ponovni vključitvi, • izkoristek znanja, ki je bilo pridobljeno z drugimi denarnimi sredstvi. Evropska komisija meni, da bi v naslednjih petih letih države članice morale uvesti sisteme priznavanja in vrednotenja učnih dosežkov. Izzivi za članice: • vključitev interesnih skupin predvsem socialnih partnerjev (kredibilnost, lastništvo sistemov), • izboljšanje metod ocenjevanja in kakovost institucij, ki to delajo, Akcijski načrt za učenje je vedno pravi čas tri ključna, med seboj povezana, področja: • politike, ki morajo odgovarjati potrebam in zahtevam družbe in gospodarstva, • strukture upravljanja, vključujoč kakovost, učinkovitost in odgovornost sistema učenja odraslih, sisteme izvajanja vključujoč učne aktivnosti, učno podporo in priznavanje učnih dosežkov, kar vse naslavlja motivacijo in učne potrebe učencev v kontekstu potreb in ^^^^ zahtev družbe ter gospodarstva. Dejavnosti v akcijskem načrtu na petih področjih: 1. analiza učinkov vseh reform na učenje odraslih, 2. izboljšanje kvalitete ponudbe v sektorju učenja odraslih, 3. povečati možnosti, da odrasli "napredujejo za eno stopnjo više", 4. Pospešiti procese ocenjevanja spretnosti in socialnih kompetenc in jih ovrednotiti in priznati v smislu učnih dosežkov. 5. Izboljšati spremljanje sektorja učenja odraslih. Analiza učinkov vseh reform na učenje odraslih: 2008 - komisija bo naročila izdelavo analize vplivov nacionalnih reform na sektor učenja odraslih (cost/benefit analiza), 2009 - predstavitev analize z identificiranimi trendi, dosežki in vrzelmi na evropski in nacionalnih ravneh. 2010 - Poročilo komisije o napredku, vsaki dve leti od 2010 naprej. Izboljšanje kvalitete ponudbe v sektorju učenja odraslih (z vidika različnega osebja v učenju odraslih): 2008 - objava rezultatov študije Poklici v učenju odraslih v Evropi (primeri dobre prakse, priporočila). 2009 - razvoj standardov za strokovnjake v učenju odraslih, temelječe na dobri praksi, vključno za svetovanje. 2010 - nadaljnje raziskovanje standardov kakovosti za izvajalce in njihova akreditacija. Povečati možnosti, da odrasli "napredujejo za eno stopnjo" 2008 - izdelati popis dobre prakse in projektov, ki so k temu prispevali, identificirati ciljno skupino, upoštevati tudi izkušnje programa Grundtvig. 2009 - na podlagi gornjega razpis pilotnih projektov in nadaljnja eksploracija problema. 2010 - začetek projektov. Hkrati tudi spremljanje rezultatov. Poročilo držav č anic o doseganju tega v skupnem poročilu o doseganju Lizbonskih ciljev. Pospešiti proces ocenjevanja in priznavanja neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja depriviligiranih skupin. 2008 - ugotavljanje dobre prakse, še posebej socialnih kompetenc doseženih izven formalnega učnega sistema. 2009 - vzajemno učenje (evropska raven) izmenjava izkušenj in dobre prakse. Financiranje iz programa vseživljenjsko učenje. 2010 - prvo poročilo o rezultatih predstavljeno, diskusija na seminarju, distribucija rezultatov vsem dejavnikom. spremljanje sektorja učenja odraslih 2008 - na podlagi študije komisije naj se države članice dogovorijo o predlogu konsistentne terminologije (učenja odraslih). Istočasno naj študija predlaga tudi set temeljnih podatkov kot pomoč 2-letnemu spremljanju. 2009 - razviti in izdelati glosar dogovorjene terminologije. Zbiranje temeljnih podatkov za spremljanje v državah, ki želijo sodelovati. 2010 - objava rezultatov v skupnem poročilu o napredku za dosego ciljev 2010. Spremljanje ^- Akcijskega načrta do konca leta 2007 naj bo ustanovljena delovna skupina, ki bo pomagala komisiji in članicam podrobneje opredeliti dejavnosti in projekte v okviru načrta in pri nadaljnjem uvajanju. v drugi polovici leta 2009 bo organizirana konferenca s poročilom o doseženih rezultatih. Tu tudi razprava o nadaljnji poti. :ipacija v izobraževanju odraslih v Sloveniji 2004, 1998 in 1987 v % (odrasli 16-65) □ ddejavni 1987 1998 2004 0% 20% □ morebitno d. □ nedejavni 40% 60% 80% 27,5 10,5 62 31,1 27,5 41,5 ■ 37 20,3 42,7 100% Razlogi za udeležbo v formalnem izobraževanju - 2004 • večja uspešnost na delu - 55,6%, • napredovanje na delu - 54,3%, • veselje do učenja - 50,4%, • pridobiti zaposlitev/delo - 43,4%, • menjava delovnega mesta - 34,6%, • obdržati zaposlitev/delo - 23,2%, • uveljavitev v družbi - 18,6% • zahteve delodajalca - 15,4% Razlogi za udeležbo v neformalnem izobraževanju - 2004 • večja uspešnost na delu - 71,5%, • veselje do učenja - 55,6%, • zahteve delodajalca - 41,9% • družabni stiki - 39,7%, • obdržati zaposlitev/delo - 35,2%, • napredovanje v karieri - 27,2%, • pridobiti zaposlitev/ delo - 21,3%, • večja uveljavitev v družbi - 19,8%, • menjava delovnega mesta - 12,0%. Razlogi, ki bi nedejavne spodbudili k izobraževanju in usposabljanju: 1. obdržati sedanjo zaposlitev (76,2% odgovorov), 2. večje zadovoljstvo z delom (73,7%), 3. večja plača (72,9%), 4. če bi postal Jpresežek (71,3%) 5. če bi izobraževanje pomagalo pri pridobitvi zaposlitve (70%) 6. napredovanje na zahtevnejše delo (63%) 7. pridobitev večje samozavesti (62,5%) 8. Izobraževanje priznano pri pridobitvi izobrazbe (59,9%). Zaposleni —---- 1. obdržati zaposlitev (79,1%), 2. večje zadovoljstvo z delom (77,1%), 3. višja plača (76,7%), 4. izobraževanje priznano pri pridobitvi izobrazbe (75,9%), 5. pridobitev večje samozavesti in uspešnosti (74,5%). Nekateri primerjalni kazalci Udelež ba v VŽU v % 2005 % udeležbe manj izobraženi h v NFI -2003 BDP/preb v USD - 2004 Švedska 34,7 30 38.480 VB 29,1 11 35.421 Danska 27,6 31 44.742 Finska 24,8 24 35.726 Slovenija 15,3 7 16.002 Vir: Eurostat, World Bank Predlog evropskih priporočil za validacijo neformalno in priložnostno pridobljenega znanja Mag. Slava Pevec Grm, Center RS za poklicno izobraževanje Evropska načela (2004) Uporaba v državah članicah - dodana vrednost načel • Prostovoljnost posameznika: "znanje, spretnosti in izkušnje narediti vidno" • Zagotavljanja kakovosti in svetovanje. • Transparentnosti metodologij in procesov - krepitev zaupanja. • Vključenost vseh relevantnih partnerjev, izogibanje konfliktom interesov in jasni profesionalni standardi za tiste, ki so vključeni v proces validacije - out the Cente,validation - krepiteV zaupanj3. izobraževanje Zakaj evropska priporočila? Mnenja 23 držav, vključenih v grozd "Vrednotenje učnih izidov/dosežkov": • Podpora izboljšanju kakovosti v procesih validacije neformalno in priložnostno pridobljenega znanja. • Krepitev primerljivosti procesov validacije prek nacionalnih, regionalnih ali institucionalnih okvirov • Evalvacijsko orodje za projekte na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. • Vzajemno učenje med oblikovalci politik in institucijami, ki so vključene v validacijo neformalno in priložnostno pridobljenega znanja. Center RS za poklicnc izobraževanje Trije izzivi Pregled pristopov in praks v različnih evropskih državah (Inventories ...) kaže tri ključne cilje glede nadaljnjega razvoja validacije neformalnega in priložnostnega učenja: - Kakšna naj bo povezava med različnimi oblikami validacije in nacionalnimi sistemi kvalifikacij? - Kakšne vrste standardi ('referentiels') naj se uporabljajo za validacijo? - Kako organizirati sistem validacije, ki bo dolgoročno vzdržen in cenovno dosegljiv? Osnutek evropskih priporočil • Uvod, ozadje in vloga evropskih priporočil • Evropski pogled na pomen validacije neformalno in priložnostno pridobljenega znanja (primerljivost, kakovost) • Nacionalni pogled in razprava o temeljnih elementih praks na nacionalni ravni • Vloge in odgovornosti različnih institucij, vključenih v validacijo neformalnega in priložnostnega učenja • Strukturiranost sistemov validacije •Vloge, usposobljenost in vrednote oseb (svetovalcev, ocenjevalcev..) v proces validacije Center RS za poklicno izobraževanje 1 Formativni in sumativni pristopi *;; I $ • Formativni pristopi: povratna informacija učečemu pri nadaljnjem učenju. • Sumativni pristopi: formalizacija in certificiranje učnih izidov, izdaja listin -povezava z institucijami in telesi, ki so pooblaščena za podeljevanje kvalifikacij. • Konvergentni: divergentni pristopi. Center RS za poklicno izobraževanje 1 Transparentne metodologije I"" ifj • Ključna načela: veljavnosti, zanesljivosti, zaupnosti, transparentnosti ... • Zagotavljanje kakovosti v vseh fazah validacije • Profesionalni standardi za osebe, vključen v proces validacije: svetovalci, ocenjevalci, zunanji opazovalci ... Center RS za poklicno izobraževanje 1 Povzetek I"" ifj • Visoka raven kakovosti in zaupanje sta ključna elementa validacije 1 1 neformalno in priložnostno pridobljenega znanja. • Standardi in transparentne metodologije - ključni element pri dvigu kakovosti in zaupanja v procese validacije. • Zagotavljanje kakovosti v vseh fazah. Center RS za poklicno izobraževanje Povzetek Evropska orodja: EOK, Europass, kreditni sistem: izboljšala primerljivost in transparentnost procesov validacije znanja. Vzajemno učenje - v tem procesu zelo pomembno. Evropska priporočila lahko: - podprejo vzajemno učenje med različnimi partnerji - okrepijo vlogo in pomen različnih vrst standardov - predstavljajo evalvacijske kriterije za nadaljnji razvoj - Izboljšajo transparentost in primerljivost pristopov v državah članicah Center RS za izobraževanje Konceptualni vidiki vrednotenja znanj, spretnosti in kompetenc dr. Janko Muršak Povzetek plenarne predstavitve na 11. andragoškem kolokviju, 12. decembra 2007 Pri vrednotenju znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih izven formalnega izobraževanja moramo ločiti dve temeljni funkciji: eno je vrednotenje za potrebe formalnega izobraževanja oziroma za vključevanje vanj, drugo pa je vrednotenje za potrebe trga dela in zaposlovanja. Po drugi strani pa moramo ločiti dva temeljna pristopa glede na to, ali smo osredotočeni na posameznika z vsemi njegovimi zmogljivostmi ali na vnaprej določen standard, s katerim merimo njegova znanja, spretnosti in kompetence. V prvem primeru zaradi osredotočenosti na posameznika ni vnaprej določenega standarda in je zaradi tega zagotavljanje validnosti zelo zahtevno, posledica tega pa je, da je izjemno težko zagotoviti zaupanje v sistem, medtem ko imamo v drugem primeru vnaprej določen poklicni standard, kar povzroča precejšnjo statičnost in se približuje logiki šolskega sistema in celo predvideva programe priprave, ki pogosto spominjajo na okrnjene izobraževalne programe. Gre za tako imenovani »prokrustovski model«, kjer se znanja, spretnosti in kompetence merijo po vnaprej pripravljen modelu, ki izhaja iz poklicnega standarda. Klasičen koncept kvalifikacij zahteva drugi pristop, saj je osnovan na diplomah, spričevalih in potrdilih, kar pa povzroča kar nekaj težav tistim posameznikom, ki imajo takšne kompetence, ki ne ustrezajo standardom kvalifikacij. Zato je potreben razvoj pristopa, ki bo izhajal iz posameznika in celokupne zmogljivosti, ki jo poseduje. Razvoj takega sistema pa je odvisen od vseh deležnikov, ki jih proces zadeva, to pa so poleg posameznika še delodajalci, šolski sistem, sindikati in seveda država. Posameznik bo v ta proces vstopil, če bo pričakoval posredno ali neposredno korist, medtem ko bo delodajalska stran sicer zainteresirana za to, da dobi čim bolj natančno podobo o zmogljivosti zaposlenih, toda to bi moralo zadevati tudi vrednotenja njegovega dela, kar pa že zadeva sindikalne pravice delavcev. Ostaja še vprašanje, kakšna vlogo ima pri tem država. Nedvomno je prav država tista, ki mora ustvariti ustrezno infrastrukturo, ki bo omogočala ostalim deležnikom, da se ustrezno vključijo v sistem. Sicer pa lahko sistem vrednotenja neformalno pridobljenega znanja svojo vlogo opravi le, če v resnici tacitne ali skrite kompetence spremeni v vidne na tak način, da zagotovi zaupanje vseh deležnikov. Toda tudi v tem primeru moramo ostati realisti. Zmogljivosti človeka ni mogoče izmeriti tako kot je mogoče izmeriti zmogljivost stroja ali naprave. Tudi ko izmerimo vse njegove zmožnosti, še vedno ostane osebnostni vidik, ki šele določa pravo vrednost posameznika, ki pa ostane v veliki meri neizmerljiva. To pa ne pomeni, da so napori za vrednotenje v najširšem pomenu te besede nepotrebni ali celo nesmiselni. Obratno, čimbolj se je potrebno približati realni zmogljivosti posameznika, ne da bi ga vpenjali v »prokrustovo posteljo«, in tako dati njemu in ostalim zainteresiranim deležnikom kar najbolj popolno sliko o njegovih zmožnostih. 1 z.:.::::;-::.:;:;,.:;;:::;:: Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja (Aktivnost OECD 2006-07) 11. Andragoški kolokvij, Ljubljana, 12. decembra 2007 Veronika Šlander, CPI l 1. Projekt 'Priznavanje neformalnega in t ■■■ priložnostnega učenja (NPU)' v Sloveniji 'v ! • Odločitev MŠŠ in MDDSZ, kasnejša priključitev MVZT • Vodenje projekta - CPI, sodelovanje: ACS, RIC, FVD, FM Koper, ŠC Celje, Srednja zdravstvena šola Celje, organizacije delodajalcev in delojemalcev • Spremljanje: Nadzorni odbor J 2. Glavne aktivnosti 7 1. Priprava nacionalnega poročila: prikaz 1 1 stanja na področju priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja (NPU) v Sloveniji 2. Obisk strokovne skupine OECD v Sloveniji (27-29.6.07): analiza politik sodelovanja, ugotovitve in priporočila 3. Stanje na poarocju priznavanja NPU v Sloveniji - nekaj ugotovitev ■ Naklonjeno zakonodajno in strukturno okolje, vendar vsi predpisi še niso uvedeni ■ Široka mreža vkljuCenih ustanov, vendar njihovo delovanje ni ustrezno koordinirano ■ RazliCne kvalifikacije in nekoordinirani kvalifikacijski sistemi, storjeni prvi koraki za vzpostavitev Nac. kvalifikacijskega okvirja ■ Prisotnih veC sistemov Priznavanja NPU, najrazvitejši je poseben tip kvalifikacij - NPK, vendar ne obstaja sistem priznavanja NPU 4. Ovire za vzpostavitev sistema t priznavanja NPU v Sloveniji_^ • Prepoznavnost certifikatov NPK • Šibka povezanost priznavanja NPU z izobraževalnim sistemom • Pomanjkljiva vkljuCenost socialnih partnerjev • Slaba povezanost med certifikati NPK in sistemom plaC • Razvrednotenje izobraževalnega sistema? 5. Obisk strokovne skupine OECD | 1. Tema: preuCevanje prenosljivosti NPK 2. UCinki obiska: analiza vidikov uvajanja procesov priznavanja NPU prispevek h komunikaciji, razumevanju in zaupanju med nosilci, sodelujoCimi v procesih priznavanja NPU v Sloveniji 6. Ključne ugotovitve skupine OECD: mnogo ■■■ aktivnosti, vendar ni sistema priznavanja NPU ! ■ • Ni jasno, kolikšna je dejanska prenosljivost certifikata NPK (ne obstaja standardizirano zbiranje certifikatov za pridobitev spričevala) • Sistem v tranziciji (v kontekstu prenove izobraževalnega sistema, definiranja učnih dosežkov, NKO) • Procesi priznavanja NPU so še v zgodnji razvojni fazi (inovativne prakse, posamezni entuziasti, vprašanje diseminacije, trajnosti, dolgoročnega razvoja) 7. Ključne ugotovitve skupine OECD - 2 | <■ • Ne obstaja strategija, koncept, niti resna nacionalna razprava • Nizko zavedanje v javnosti, potrebno več informiranja in promocije • Omejeno financiranje, mehanizmi ne povsem dogovorjeni; vprašanje dolgoročne ureditve (delovanje komisij, vloga izvajalcev) • Vezanost na raven poklicnega izobraževanja; v visokem šolstvu redke dobre prakse, do sistema je še veliko ovir. _ 8. Ključne ugotovitve skupine OECD - 3 $ < 1 ' • Postavljene so ključne organizacije, pristojna ministrstva, javni zavodi in izvajalci postopkov preverjanja in potrjevanja NPK, večinoma šole • CPI je prepoznan kot vodilna razvojna ustanova, vendar pa je njegova pristojnost poklicno in strokovno izobraževanje 9. PRIPOROČILA 1 b < | 1 1. Izboljšati kulturo komunikacije; diseminacija, promocija; politike morajo podpreti procese sprememb 2. Koordinacija politik in postopkov za priznavanje NPU in VŽU; politiki vzpostavijo koordiniran načrt razvoja priznavanja NPU; postaviti vodilno organizacijo za priznavanje NPU. 10. PRIPOROČILA 2 3. Nadaljnji razvoj graditi na dobrih praksah 4. Izboljšati financiranje 5. Razviti in širiti koncepte, predstavljati javnosti pomen in vrednost NPK kot nosilca razvoja priznavanja NPU, pa tudi v kontekstu dviganja zavesti javnosti o spremembah v kvalifikacijskem sistemu ZAKLJUČNA SPOROČILA Majhno število aktivno sodelujočih - veliki premiki pri razvoju pomembnega segmenta priznavanja NPU V nadaljnjem razvoju izkoristimo prednost majhnosti za boljšo medsebojno komunikacijo in sinergijsko delovanje Uporabimo dobre prakse NPK za hitrejši razvoj sistema priznavanja NPU v Sloveniji; vključimo tudi soc.partnerje PRIZNAVANJE NEFORMALNO PRIDOBLJENEGA ZNANJA Boštjan Zgonc v v MSS ZAKONSKE PODLAGE 71. ČL 71. člen (preverjanje in ocenjevanje) V izobraževalnem procesu se s preverjanjem in ocenjevanjem ugotavlja, kako dijak obvladuje poklicne zmožnosti, spretnosti in veščine (v nadaljnjem besedilu: znanje) in kako izpolnjuje pogoje za doseganje kreditnih točk v skladu z izobraževalnim programom. Pri ocenjevanju dijaka se upošteva tudi neformalno pridobljeno znanje, ki se dokazuje z javno listino, z izpitom ali na druge načine. Dijake se preverja in ocenjuje na način, po merilih, pravilih in postopkih, ki jih sprejme šola v skladu z izobraževalnim programom in predpisi ministra. Sola merila, pravila in postopke javno objavi. ZAKONSKE PODLAGE 73. ČLEN 73. člen (napredovanje) Dijak napreduje v naslednji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh predmetov oziroma modulov in je opravil druge obveznosti, ki jih določa izobraževalni program. Pri tem se upošteva tudi neformalno pridobljeno znanje. Dijak, ki ob koncu pouka ni opravil vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, jih lahko opravi v rokih, ki jih določi ravnatelj. Dijak lahko izjemoma napreduje v višji letnik tudi, če ni dosegel pozitivne ocene pri vseh predmetih oziroma modulih, je pa opravil druge obveznosti, določene z izobraževalnim programom, če tako v skladu s predpisi ministra odloči pristojni organ šole. Dijak, ki je ob koncu pouka negativno ocenjen iz največ treh predmetov ali modulov, ima pravico opravljati popravne izpite. ZAKONSKE PODLAGE 75. ČLEN 75. člen (podzakonski predpis) Minister podrobneje predpiše način in Dostopek preverjanja in ocenjevanja znanja, pridobivanja creditnih točk, potrjevanja neformalno pridobljenega znanja ter obliko in vsebino javnih listin o končanem izobraževanju. Minister predpiše izpitni red, s katerim podrobneje določi postopek, način in pogoje za opravljanje zaključnih izpitov ter sestavo izpitnih komisij. V postopku priprave sodeluje s pristojnimi socialnimi partnerji oziroma, za regulirane poklice, s pristojnim ministrom. Šolska pravila • V drugem odstavku 4. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju je določeno, da: "šolska pravila o ocenjevanju obsegajo podrobnejša merila in postopek formalno in neformalno pridobljenega znanja" UVODNI POGOVOR- 35. člen • Šola organizira z dijaki, oziroma kandidati za vpis v začetni letnik letnik, uvodni pogovor, na katerem jih strokovni delavci seznanijo z: - merili in postopki za potrjevanje neformalno pridobljenega znanja, - mapo učnih dosežkov oziroma o možnostih za pripravo osebnega izobraževalnega načrta. Formalno - neformalno • Formalno izobraževanje je tisto, ki poteka po javno veljavnih izobraževalnih programih (za pridobitev izobrazbe, za izpopolnjevanje za usposabljanje). • Neformalno izobraževanje je tisto, ki je organizirano, vendar izobraževalni programi niso sprejeti po postopku, ki ga določa zakon. Nacionalna poklicna kvalifikacija se pridobi s potrjevanjem na pristojni komisiji po postopku,ki ga določa zakon in pristojni minister Priznavanje formalno pridobljenega znanja 36. člen • Ne gre za novost, tudi do sedaj smo priznavali dele mature, posamezne predmete itd • Če so ključne kompetence, ki jih je dijak opravil v drugem izobraževalnem * f * * * * f v f * programu, primerljive, jih sola prizna v celoti. Priznavanje neformalno pridobljenega znanja • 37. člen - vrednotenje znanja • 38. člen - merila • 39. člen - postopek • 40. V I v ■ člen - poročanje • 41. člen - NPK OSEBNA MAPA UČNIH DOSEŽKOV • Dijak, ki je vpisan v prvi (začetni) letnik, vodi mapo učnih dosežkov, v kateri se zbirajo vsa pisna ali stvarna dokazila o formalno in neformalno pridobljenem znanju in o postopkih, ki jih šola izvaja zaradi priznavanja neformalno pridobljenega znanja. • mapo učnih dosežkov se lahko vodi v elektronski obliki. VREDNOTENJE neformalno pridobljenega znanja • V postopku vrednotenja neformalno pridobljenega znanja se primerja, v kakšni meri neformalno pridobljeno znanje ustreza standardom znanja (formativnimi oziroma informativnimi cilji izobraževalnega programa, po katerem se dijak izobražuje). • Ugotovi se, ali je kakšno neformalno pridobljeno znanje primerljivo s standardi znanja, ki so opredeljeni s posameznimi deli izobraževalnega programa (predmet, modul, del predmeta, vaje, seminarska naloga, izdelek oziroma storitev ), ki je opredeljeno s katalogi znanja oziroma z izpitnimi katalogi. • Ugotovitve se zapišejo v obliki zapisnika in dokumentirajo z dokazili. • Dokazila so: dokazila o usposabljanju oziroma izpopolnjevanju (po prejšnji predpisih so se sprejemali tudi javno veljavni programi, sedaj je to pristojnost šol - LDN), certifikati, ki so izdani v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij, obvestila šole o opravljenih obveznostih po delih izobraževalnega programa (posamezen modul, predmet, praktično izobraževanje...) potrdila delodajalcev o usposabljanju z delom oziroma druga dokazila o znanju, ki je pridobljeno z neformalnim izobraževanjem. MERILA • Učiteljski zbor šole določi merila za priznavanje neformalno pridobljenega znanja. Pri tem upošteva naslednja načela: • 1. V celoti se potrdi neformalno pridobljeno znanje, če se ugotovi, da je primerljivo vsaj 70% vsebin; • 2. Potrjuje se znanje v obsegu, ki je v izobraževalnih programih ovrednoteno najmanj z eno kreditno točko. • 3. Če se znanje, pridobljeno z delovnimi izkušnjami, uveljavlja za priznanje splošno izobraževalnega ali strokovno teoretičnega predmeta oziroma modula, se obvezno opravi preizkus na način, ki ga določa ta pravilnik. POSTOPEK POTRJEVANJA Postopek potrjevanja neformalno pridobljenega znanja prične dijak s pisno vlogo, ki ji priloži dokazila. • Vlogo obravnava komisija, ki jo (izmed članov programskega učiteljskega zbora, lahko pa tudi izmed drugih strokovnih delavcev šole), imenuje ravnatelj in opravi ovrednotenje neformalno pridobljenega znanja. • Če na podlagi dokazil v skladu z merili, ki jih sprejme šola, ni mogoče v celoti potrditi neformalno pridobljenega znanja določi preizkus znanja, ki se glede na naravo znanja, ki se potrjuje, izvede na načine iz 8. člena: • ustni ali pisni izpit, razgovor/zagovor, intervju, zagovor v ta namen pripravljene seminarske naloge, zagovor v ta namen pripravljenega projekta, zagovor v ta namen izdelanega izdelka, opravljanje storitve, demonstracija, nastop, simulacija, igra vlog in podobno. • Po končanem vrednotenju oziroma po opravljenem preizkusu, izda komisija sklep, s katerim se dijaku prizna neformalno pridobljeno znanje. Dijak je v tem primeru oproščen obveznosti iz ustreznega dela izobraževalnega programa. V primeru negativnega sklepa je treba to utemeljiti. • Podrobnejša pravila o vodenju postopka potrjevanja in poslovnik za delo komisije določi šola. Pri tem mora zagotoviti roke, ki zagotavljajo dijaku uresničevanje pravic v skladu s predpisi. POROČANJE • Poročanje o priznavanju neformalno pridobljenega znanja je sestavni del vsakoletnega poročila o kakovosti, ki ga šola objavi na svojih spletnih straneh. Poročilo mora vsebovati podatke o številu opravljenih uvodnih pogovorov, številu vlog dijakov za priznavanje neformalno pridobljenega znanja, številu sklepov, s katerimi se potrjuje neformalno pridobljeno znanje, izvedene analize in ukrepe. Pridobitev NPK Če dijak ne zaključi uspešno izobraževanja po izobraževalnem programu, ki vključuje enega ali več modulov, oblikovanih v skladu s poklicnimi standardi, je pa izpolnil obveznosti iz modula, ki obsega znanja v skladu s katalogom znanj in spretnosti za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, lahko pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo v skladu s predpisi, ki urejajo potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. uvajanje • V finančni perspektivi 2007 do 2013 se načrtujejo sredstva za uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem izobraževanju in v višjem strokovnem izobraževanju cca 18 MIO €. • Pomemben sestavni del teh aktivnosti bo tudi priznavanje neformalno pridobljeno znanje (usposabljanje strokovnih delavcev, vodenje osebne mape učnih dosežkov, poročanje, izdelava podrobnih meril itd) Stanje v šolah ♦ Priznavanje neformalno pridobljenega znanja £ in kompetenc ni sistemsko Cč. z ♦ Vrednotenje neformalno pridobljenega UJ 0 1 znanja čo ♦ Redni dijaki in neformalno pridobljeno $ znanje o N £ ♦ Izobraževanje odraslih po rednih programih _ ♦ Izobraževanje za pridobitev Nacionalne * poklicne kvalifikacije Egon Pipan Možnosti priznavanja danes > o £ UJ 0 1 2 (O o >CO Šl os o N z o Priznavanje določenih znanj in kompetenc v okviru sedaj veljavnih programov Priznavanje praktičnega izobraževanja Upoštevanje pridobljenih znanja s pomočjo kratkih programov Sistem Nacinalnih poklicnih kvalifikacij Interne kvalifikacije Primeri iz prakse šol > o £ UJ 0 1 S (0 © >C0 o 0£ o N z o ♦ Organizacija izobraževanj za zaključene skupine (javno veljavni programi) ♦ Programi prirejeni za posamezne naročnike ♦ Izvajanje izobraževanja za NPK 2 ♦ Individualni programi izobraževanja Kako uveljaviti priznavanje? > o £ UJ 0 1 2 (O o >C0 § O N Z o ♦ Sprostitev sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij - preverjanje ♦ Uveljaviti priznavanje pridobljenih znanj v dnem šolskem sistemu ♦ Sistemsko priznavanje s prakso pridobljenega znanja med delom ečja fleksibilnost sistema ecentralizacija sistema Šolski ccntcr Novo mesto TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRAPJJ KONZORCIJ ŠOLSKIH CENTROV Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja in šolski sistem Branko Kumer,univ.dipl.inž. branko.kumer@scptuj.si CILJI izhodišč 2001 > O LU 0 1 E co © >co § o N Z o prilagodljivost potrebam trga dela (fleksibilnost); izbirnost posamezniku (odprtost); primerljivost in prenosljivost znotraj evropskega trga dela (ecvet); priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja; povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja; izbirnost in prehodnost med programi; avtonomija in odgovornost šole za izobraževanje; soodgovornost šole in gospodarstva izvajanja; ciljno usmerjeno izobraževanje (premik od snovno k ciljno orientiranemu izobraževalnemu programu); Šolski ccnter Novo mesto IZOBRAŽEVANJE P PRIZNAVANJE NEFORMALNO IgREZ Javne listin® PRILOŽNOSTNO •amoizobraievanje ^■izkušnje ■ Priložnosti modula > O LU 0 1 E co © >co K. O N Z O !u ^ o C JU 3 "O O Z Obstoječi ali novilP j t Priložnost na trgu dela Samostojni moduli Modularizacija > O LU 0 1 E CO o K. O N Z O odrasli: nove poklicne kvalifikacije mladi: pridobitev formalne poklicne kvalifikacije o m k Poklicni standard / F vstop P poklic poklicna kvalifikacija Gradnja IP > O LU 0 1 E co © >co § o N Z o Izbirni moduli Obvezni izbirni moduli Obvezni moduli Široka poklicna izobrazba izbirnost 1 OM+ M1+M2+M6+M7 +2 IM izbirnost 2 OM+ M3+M8+M7+M1 +2 IM izbirnost 3 OM+ M7+M3+M4+M5 +2 IM izbirnost 4 OM+ M3+M4+M9+M7 +2 IM IM1 IM2 IM3 IM4 IM5 IM6 IM7 IM8 M6 i r M7 OKOLJE M9 POSAMEZNIK M3 M4 M5 DRŽAVA MODUL2 MODUL3 Aktivnosti > o £ UJ 0 1 2 (O o >CO Šl os o N z o ♦ Usposobiti izvajalce izobraževanj ♦ Usposobiti ocenjevalce za priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj ♦ Pri priznavanju iskati kompetenco in ne specifičnega znanja ♦ Informirati javnost z rešitvami / možnostmi Evropski Socialni Sklad Šolski ccntcr Novo mesto TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ KONZORCIJ ŠOLSKIH CENTROV Priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja in šolski sistem Branko Kumer,univ.dipl.inž. branko.kumer@scptuj.si VI Ljubljana, 12. 12. 2007 Implementacija sistema neformalnega in priložnostnega učenja na univerzi doc. dr. Nada Trunk Širca asist. Živana Marčeta mag. Valerij Dermol Uresničevanje Lizbonske strategije • Oblikovanje celovite in podrobne strategije vseživljenjskega učenja • Slovenija uresničuje vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu. • Visoko šolstvo prilagaja svojo ponudbo potrebam odraslih udeležencev. • Posamezna ministrstva izvajajo niz aktivnosti in ukrepov, ki spodbujajo in pospešujejo sodelovanje visokošolskih in raziskovalnih ustanov z gospodarstvom. • Oblika sodelovanja raziskovalnih skupin iz univerz, inštitutov in razvojnih oddelkov iz gospodarstva so aplikativni projekti. Visoko šolstvo/znanost/trg dela Znanost Visoko šolstvo wt 1— Fakulteta za management Koper FAKULTETA ZA | FACOLTA DI | FACULTY OF MANAGEMENT 1. Visokošolski zavod izvaja: - formalno izobraževanje - neformalno izobraževanje 2. Visokošolski zavod priznava znanja in spretnosti pred vpisom! Opredelitev pojmov Formalno izobraževanje je namerna in sistematična izobraževalna dejavnost. Izvajajo jo vzgojno-izobraževalni in visokošolski zavodi. Omogoča pridobivanje formalne izobrazbe, ki jo izkazujemo z M m \S m m m \S t m Mm šm f m različnimi spričevaii ali diplomami. Neformalno izobraževanje lahko poteka v formalnih izobraževalnih institucijah ali zunaj njih. Vključuje udeležence vseh starost, ki na koncu dobijo potrdilo o osvojenih znanjih in veščinah (tečaji, delavnice, seminarji in podobno). Priložnostno učenje poteka na delovnem mestu, doma in v vsakdanjem okolju ter zajema vsa znanja, spretnosti in izkušnje, ki jih pridobimo v vsakdanjem življenju. Tako pridobljeno znanje se dokazuje s potrdili delodajalca, z lastnimi izdelki in osebnimi zapisi. Evropske reference Memorandum o VŽU Evropsko ogrodje kvalifikacij za VŽU Nacionalne strategije za VŽU 2006 - Berlinski komunike - Ministri podčrtavajo pomemben prispevek, ki ga ima visoko šolstvo pri uresničevanju v ■ I ■ ■ I v ■ m ■ If I | ■ ■ ■ ■ g ■ i v ■■■ ■ v vsezivljenjskega učenja. Sprejemajo ukrepe, da bi nacionalne politike pridružili uresničevanju tega cilja ter nagovarjajo visokošolske zavode in vse druge, ki jih to zadeva, da povečajo v X- »j* ■• * I v - - I V I I ■ - I I ■ v ■ - »v ■ * možnosti za vsezivljenjsko učenje na visokošolski ravni, vključno s priznavanjem poprejšnjega učenja. Poudarjajo, da mora biti takšna akcija sestavni del visokošolske dejavnosti. - Ministri nadalje pozivajo tiste, ki pripravljajo kvalifikacijska ogrodja za Evropski visokošolski prostor, da vključijo širok niz fleksibilnih učnih poti, priložnosti in tehnik ter da primerno uporabijo ECTS kredite. - Poudarjajo potrebo, da se izboljšajo možnosti za vse državljane, da skladno z svojimi pričakovanji in zmožnostmi sledijo potem vseživljenjskega učenja v visoko šolstvo in znotraj njega. - Bergenski komunike - Razvoj nacionalnih in evropskega ogrodja kvalifikacij vidimo kot priložnost za nadaljnje vgrajevanje vseživljenjskega učenja v visoko šolstvo. Sodelovali bomo z visokošolskimi zavodi in drugimi, da bi izboljšali priznavanje poprejšnjega učenja, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem, kot pogoja za dostop do visokošolskih programov in njihovega dela, če je možno. Pravne podlage v SLO/Zakon o — visokem šolstvu FAKULTETA ZA | FACOLTA DI | FACULTY OF MANAGEMENT Zakon o visokem šolstvu (2004) 33a. člen (študijski programi za izpopolnjevanje) - Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja, in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja. - Poleg programov iz prejšnjega odstavka visokošolski zavodi lahko organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe. 35a. člen (sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje) - Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so: - splošni podatki o programu (ime, vrsta, trajanje), - opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo, - predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu, - pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa, - merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, - načini ocenjevanja, - pogoji za napredovanje po programu, - način izvajanja študija, - pogoji za dokončanje študija. Vir: Zakon o visokem šolstvu. UradnilistRS, št. 63/2004. 1 . Pravne podlage v SLO/Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih FAKULTETA ZA | FACOLTA 01 | FACULTY OF MANAGEMENT programov 9. člen (merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program) Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v ce oti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Vir: Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov. Uradni list RS, št. 101/2004 Izhodišča FAKULTETA ZA | FACOLTA DI | FACULTY OF MANAGEMENT Za priznavanje predhodno pridobljenih kompetenc je potrebno oblikovati sistem z naslednjimi elementi: - merila za vrednotenje - postopke za preverjanje (izpiti, intervjuji ...) - telesa za preverjanje in potrjevanje (komisije, ...) - standardizirano obliko dokumentacije (portfolio, ...) - postopke informiranja in svetovanja kandidatom Izhodišča na UP Fakulteti za management ■ "zgledovali smo se po tujih sistemih" in "proučili literaturo in prakso v tujini" ter "naredili": - pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti, - vzpostavili sistem, - izdali zgibanko. Vil Identifikacija FAKULTETA ZA | FACOLTA Dl | FACULTY OF MANAGEMENT • Proces, v katerem kandidat: - analizira vsa svoja znanja in spretnosti ter zbere dokazila o tem; v ta namen si uredi portfolio, • Proces zahteva, da se kandidati pričnejo zavedati, kaj so se naučili skozi življenje, dano ubesedijo in formalizirajo ter organizirajo,... Vir: Priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program : [informativna zgibanka]. Koper : Fakulteta za management, 2006 VI Vrednotenje Proces, v katerem se znanja in spretnosti, ki jih je kandidat pridobil na različne načine, ovrednotijo. Vir: Priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program : [informativna zgibanka]. Koper : Fakulteta za management, 2006 Priznavanje Proces, v katerem se ovrednotena znanja in spretnosti priznajo in se lahko upoštevajo kot opravljena študijska obveznost. Vir: Priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program : [informativna zgibanka]. Koper : Fakulteta za management, 2006 na UP Fakulteti za management - v študijskem letu 2004/2005 je priznavanje potekalo preko nosilcev predmetov, - v študijskem letu 2005/2006 smo imeli prve izkušnje s priznavanjem preko Komisije za priznavanje znanj in spretnosti, - v študijskem letu 2006/2007 pa smo vzpostavili sistem priznavanja predvsem preko Meril za priznavanje. Izkušnje na UP Fakulteti za management Podlaga Vloge KPZS 2006/2007 2005/2006 v DS v PS v DS v PS Formalno izobraževanje prejete 51 11 0 0 odobrene 35 6 0 0 Drugo formalno in neformalno izobraževanje prejete 18 15 5 1 odobrene 13 8 2 0 Priložnostno učenje prejete 61* 0 0 0 odobrene 61 0 0 0 Opombe: DŠ - dodiplomska šola; PŠ - podiplomska šola; KPZS - Komisija za priznavanje znanj in spretnosti; *-vključene so vloge za priznanje Strokovne prakse v organizaciji Vi — Ovire /priznavanja znanj in spretnosti FAKULTETA ZA | FACOITA 01 | FACULTY OF MANAGEMENT Na individualni ravni: - Kandidat ima lahko težave pri odkrivanju neformalnega in priložnostnega znanja, saj se pogosto tega znanja ne zaveda. Na visokošolski ravni: - nismo pripravljeni...usposobiti je potrebno strokovne službe in še vedno je zaznati, da profesorji bolj "verjamejo" formalnemu izobraževanju (izpiti). VI Odgovornost institucij • velika strokovna odgovornost institucij, • postopki morajo biti strokovno korektni, • kakovost študija se ne sme zmanjšati, • strokovna usposobljenost, • zahtevno organizacijsko delo. VI za konec. Priznavanje znanj in spretnosti je pomembno: • iz vidika posameznika - osebna rast - zvišanje ravni zaposljivosti - izboljšanje kakovosti življenja • iz vidika visokega šolstva - pridobiva na odprtosti • iz vidika družbe - socialna kohezija Hvala za vašo pozornost! + Priznavanje neformalnega znanja na področju obrti mag. Nataša Štirn Priznavanje neformalnega SLOVENIJE • w znanja na področju obrti ■ Obrtna zbornica Slovenije je stanovska organizacija obrtnikov. ■ je samostojna zbornica, njeni člani so obrtniki, ki so skladno z obrtnim zakonom glede na sedež dejavnosti tudi člani ene izmed 62 območnih obrtnih zbornice ■ je socialni partner na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in izvaja javna pooblastila na področju izobraževanja (mojstrski izpiti) + Priznavanje neformalnega znanja na področju obrti Na področju izobraževanje OZS skrbi za svoje člane in njihove zaposlene, saj nudi številne oblike dodatnega izobraževanja in usposabljanja: - Neformalno (seminarji, posveti, delavnice, konference itd.) - Formalno (mojstrski izpiti) - NPK (voznik/voznica) Priznavanje neformalnega znanja na področju obrti + Mojstrski izpiti se izvajajo od leta 2000 dalje 51 mojstrskih nazivov Mojstrski izpit sestavljajo štirje deli z uspešno opravljenim mojstrskim izpitom se pridobi srednja strokovna izobrazba Ob opravljeni razliki do poklicne mature lahko mojster nadaljuje izobraževanje na višji strokovni ravni Priznavanje neformalnega znanja na področju obrti + Vsebino znanj za posamezni del mojstrskega izpita določajo izpitni katalogi; ■ Sistem mojstrskih izpitov temelji na preverjanju usvojenega znanja (izpitni odbori ocenjujejo kandidatovo znanje) Priznavanje neformalnega znanja na področju obrti + Pravico do opravljanja mojstrskega izpita kdor izpolnjuje enega izmed naslednjih pogojev: ■ je pridobil srednjo poklicno izobrazbo in ima vsaj tri leta izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; ■ je pridobil srednjo strokovno izobrazbo in ima vsaj dve leti izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit; ■ ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj eno leto izkušenj na področju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit. Priznavanje neformalnega SLOVENIJE • w znanja na področju obrti Z mojstrskim izpitom se formalizirajo znanja: - ki jih je kandidat pridobil z delovnimi izkušnjami (pogoj); - z mojstrskim izpitom je dana možnost prekvalifikacije + Priznavanje neformalnega znanja na področju obrti Vrednotenje mojstrskih izpitov v sistemu poklicnega in strokovnega izobraževanja Pozitivno ■ Pridobitev srednje strokovne izobrazbe (3. člen ZPSI) Slabost ■ V kreditnem sistemu ovrednoten le s 60 kreditnimi točkami (14. člen ZPSI) Priznavanje neformalnega znanja na področju obrti + Na znanju temelječa družba.... Za obrtnike vse bolj pomembno dejansko znanje in usposobljenost, pa naj si gre za formalno ali pa neformalno pridobljeno znanje. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE V KRKI December 2007 Alenka Kralj Pučko {& KRKk NPK - NOVA POT ZA USPOSABLJANJE DELAVCEV * Potreba po ustrezni usposobljenosti delavcev v proizvodnji surovin in gotovih izdelkov ter logistiki * Odločitev v KRKI, d.d.: - Katere poklicne kvalifikacije potrebujemo - Ugotavljanje števila potreb - Priprave za izvedbo - Izvajanje * Sodelovanje pri nastajanju NPK (MDDSZ, CPI, ACS, RIC). { & KRKk KATALOGI STANDARDOV STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI proizvodni procesničar/-ka v farmacevtski industriji (sprejeto na 48. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 18.5.200l) - obnovljen 5.5.2005 procesničar/-ka v proizvodnji farmacevtskih učinkovin (sprejeto na 56. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 15.3.2002) - obnovljen 5.5.2005 procesničar/-ka v logistiki farmacevtskih učinkovin (sprejeto na 56. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 15.3.2002) - obnovljen 5.5.2005 upravljalec/-ka v farmacevtski industriji (sprejeto na 82. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 5.5.2005) upravljalec/-ka v proizvodnji farmacevtskih učinkovin (sprejeto na 82. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 5.5.2005) upravljalec/-ka v logistiki farmacevtske industrije (sprejeto na 82. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 5.5.2005). {& KRKk IZOBRAŽEVALNI CENTER Z ODLOČBO MDDSZ IMENOVAN KOT IZVAJALEC POSTOPKOV (6.8.2002) ❖ 2 SVETOVALCA ❖ ČLANE IZPITNIH KOMISIJ: - 10 članov za NPK na IV. stopnji: - za proizvodnega procesničarja/-ko v farmacevtski industriji, za procesničarja/-ko v logistiki farmacevtske industrije,za procesničarja/-ko v proizvodnji farmacevtskih učinkovin - 11 članov za NPK na III. stopnji: - za upravljalce v farmacevtski industriji za tri standarde {& KRKk PROCES NASTAJANJA PORTFOLIJA SVETOVALKI - seznanitev s celotnim sistemom NPK vse nosilce, ki so ■ ■■Vi ■ d m a I ■■■ rl ■ ■ ■ vključeni v sistem, s sistemom preverjanja in potrjevanja znanj, prednostmi za podjetje in posameznika... PRIPRAVA SISTEMA za vpeljavo družbo v farmacevtski industriji: > katera potrdila vključiti v portfolijo? > kako jih pripraviti? > priporočila CPI i & KRKk PROCES NASTAJANJA PORTFOLIJA 1. SESTANEK S KADROVSKO SLUŽBO IN SVZD ❖ vstopni pogoji (2 leti del. izkušenj v farmacevtski industriji, II. st. izobrazbe, zdravniško potrdilo), ❖ osebni podatki kandidata, ❖ delovne izkušnje (kronološki pregled premestitev) 2. SESTANEK S PREDAVATELJI ❖ program usposabljanja in izobraževanja (interni -1 leto) (vsebinsko, testi, gradiva) ❖ oblikovanje potrdil za teoretični in praktični del, ki pokrije znanja in spretnosti celotnega standarda 3. PREGLED VSEH IZOBRAŽEVANJ KANDIDATA -Izobraževalni center - iz baze podatkov ❖ kakovost ❖ strokovna področja ❖ ostalo {& KRKk PORTFOLIJA VSEBINSKI SKLOPI: 1. PREDSTAVITEV KANDIDATA 2. DELOVNE IZKUŠNJE 3. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 4. REFERENCE NADREJENIH {& KRKk SVETOVALEC = INFORMATOR, KOORDINATOR, MOTIVATOR, oseba, ki je na voljo za vprašanja, probleme, ki se v procesu pojavljajo SVETOVALEC V DVEH VLOGAH: 1 V FUNKCIJI IZVAJALCA POSTOPKOV: ❖ zelo dobro mora poznati sistem NPK in katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicne kvalifikacije ❖ koordinator med vodstvom - kandidati - člani izpitnih komisij ❖ obveščanje kandidatov, sestava portfolija, koordinacija in spremljanje programa izobraževanja in usposabljanja, sestava izpitnih komisij, določanje terminov preverjanja in potrjevanja, obračunavanje stroškov izobraževanja in preverjanja ❖ sodelava z zunanjimi inštitucijami: MDDSZ, CPI, RIC,ACS. 2 V FUNKCIJI SVETOVALCA: ❖ uvodni informativni razgovor za celo skupino (predstavitev sistema NPK in poteka izobraževanja) ❖ individualni svetovalni razgovor (presoja ustreznosti prejetih dokazil: življenjepis, referenčno pismo ter druga dokazila, ki jih kandidat priloži) ❖ zaključni svetovalni razgovor, kjer se kandidate informira o terminu in poteku preverjanja, sestavi komisij... {& KRKk SODELOVANJE S ČLANI KOMISIJE * Imenovanje na zbornično in sindikalno listo * Informativni sestanek s člani, kjer smo izmenjali informacije in se pogovorili, kako bo preverjanje potekalo * Seznanitev z vsebino poklicnega standarda zahtevanih znanj za preverjanje, zahtevanimi kompetencami, strokovni ogled proizvodnje * Sestava komisij, terminski plan preverjanj, preverjanje tudi po kompetencah * Razgovori po zaključku preverjanj in predlogi za izboljšave * Priprava baze vprašanj za naslednje preverjanje * Nadgradnja izobraževanja z znanji za osebno rast { & KRKk NOV SISTEM NPK * PODELJENIH 332 CERTIFIKATOV ZA NPK V FARMACEVTSKI INDUSTRIJI * NPK - IV. stopnja od tega 244 Krkašem in 77 za Novartis in lekarne • 155 za proizvodnega procesničarja v farmacevtski industriji • 16 za procesničarja v logistiki farmacevtske industrije • 20 za procesničarja v proizvodnji farmacevtskih učinkovin • NPK - III.stopnja • 53 za upravljalca v farmacevtski industriji * NA STROKOVNEM SVETU RS ZA POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 5.5.2005 SO BILI: obnovljeni vsi trije standardi na IV. stopnji • potrjeni trije novi standardi na III. stopnji za ista področja dela * V LETU 2007/ 08 POTEKA PRIPRAVA ŠTIRIH NOVIH SKUPIN ZA DELO V FARMACEVTSKI PROIZVODNJI, IN SICER DVE NA III. STOPNJI IN DVE NA IV. STOPNJI VSI UDELEŽENI V PROCESU SO SISTEM NPK ZELO DOBRO SPREJELI. ZNALI SMO MOTIVIRATI PRAVE LJUDI, KI SO BILI NAKLONJENI NAPREDKU NA TEM PODROČJU V DOBRO PODJETJA. {& KRKk PREDNOSTI IN PRILOŽNOSTI ZA PODJETJE 1. PRIDOBITEV NAJNOVEJŠEGA ZNANJA DIREKTNO NA DELOVNEM MESTU 2. PRIDOBITEV ZNANJ, SPRETNOSTI ZA TOČNO DOLOČENO DELO, NE ZA VSA DELOVNA MESTA KOT TO VELJA ZA IZOBRAŽEVALNI POKLIC v v 3. KRAJŠI ČAS ZA PRIDOBITEV POKLICNE KVALIFIKACIJE 3. MANJŠI STROŠKI IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA 4. LAŽJE PREHANJANJE MED IZOBRAŽEVANJEM IN DELOM 5. POVEČANJE ŠTEVILA MOŽNOSTI ZA PRIDOBITEV JAVNO VELJAVNIH KVALIFIKACIJ 6. PRILAGODITI IZOBRAŽEVALNE PROGRAME POSAMEZNIKOM IN POSPEŠITI POSTOPNO IZOBRAŽEVANJE 7. HITREJŠE PRILAGAJANJE DELOVNE SILE STRUKTURNIM SPREMEMBAM, VEČJA ZAPOSLJIVOST < gl KRKk ISKRA AVTOLELEKTRIKA D.D., Edvard Gal Datum: 4.12.07 ACS Za Programski odbor AK NPK V INDUSTRIJI _ PRIMER ISKRA AVTOELEKTRIKA D.D. V podjetju Iskra Avtoelektrika d.d. smo glede na potrebe izrazili interes za potrjevanje neformalnih znanj skozi sistem NPK. V partnerstvu s TŠC smo skupaj razvili dve kvalifikaciji na podlagi pobude in celotnega postopka verifikacije in sicer NPK: > Pomočnik vzdrževalca v proizvodnj i > Upravljalec strojev v proizvodnji Naša izkušnja na preverjanja in potrjevanja NPK na področju industrije je pokazala, da ima le ta svoje posebnosti, ki jih moramo upoštevati. V glavnem zaznavamo velike koristi in prednosti, ki nam jih NPK prinaša na področju industrije. Prav tako nam ta model odpira nove poglobljene možnosti medsebojnega sodelovanja, ki so koristne za oba partnerja in širšo lokalno skupnost. NPK je zanimiv predvsem za odrasle osebe, saj jim sistem NPK omogoča priznavanje neformalnega znanja, ki si ga je kandidat pridobil skozi življenjske in delovne izkušnje (s pomočjo samostojnega učenja, na različnih tečajih....). Velika prednost tega sistema je, da omogoča hitro pridobitev certifikata-potrdila o usposobljenosti za določeno strokovno področje na podlagi potrjevanja znanja, ki ga kandidat že ima ali pa si ga pridobi preko usposabljanja. Z vidika podjetja lahko v sistemu NPK izpostavimo naslednje prednosti: - omogoča hitro osvajanje nove kvalifikacije; - nižji stroški za pridobitev NPK v primerjavi s šolskim sistemom; - omogoča dopolnjevanje dosežene formalne izobrazbe (dokvalifikacije); - posebej primerna za prekvalifikacijo. Sodelovanje podjetja z izobraževalno ustanovo TŠC Iskra Avtoelektrika d.d. ima v svojih poslovnih ciljih zapisano, da je potrebno dvigniti izobrazbeno strukturo delavcev s poudarkom na dvigu strokovne usposobljenosti v neposredni proizvodnji. Zato je bil interes širše narave, kot pa ga sam sistem NPK ponuja. Sistem pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije v osnovi delavcu z bogatimi izkušnjami in praktičnimi znanji omogoča neposredno pridobitev kvalifikacije ob predložitvi ustreznih dokazil pred državno izpitno komisijo. Toda ugotovilo se je, da je za večino kandidatov potrebno organizirati priprave na postopek certificiranja. Širši interes podjetja je bil: - pridobivanje strojniških teoretičnih znanj ter možnost nadaljevanja preko sistema modulov za pridobitev poklicne izobrazbe Oblikovalec kovin, - usposabljanje izven delovnega časa z upoštevanjem izmenskega dela, - hitrost in kvaliteta pridobivanj a znanj, - izboljšanje poznavanja delovnih mest v proizvodnem procesu ter pridobivanje znanj iz komunikacije. Nastala je povezava NPK z izobrazbo. Po pridobljeni eni ali več NPK pridobijo potencialni kandidati lahko izobrazbo po delih. TŠC je pripravil naslednji model: DVE NPK (UPRAVLJALEC STROJEV V PROIZ.+POMOČNIK VZDRŽEVALCA V PROIZV.) + SPLOŠNI MODUL ZA SREDNJO POKLICNO IZOBRAZBO = IZOBRAZBA OBLIKOVALCA KOVIN Ključne ugotovitve v analizi stanja v podjetju Po pregledu zasedbe delovnih mest so bila ugotovljena neskladja med dejansko in zahtevano izobrazbo v višini 22% od vseh zaposlenih. Sistemizacija delovnih mest se v podjetju prilagaja vse bolj zahtevni tehnologiji, zato se dviguje tudi nivo zahtevanega znanja v neposredni proizvodnji. Od zaposlenih se pričakuje tudi vse več inovativnosti na svojem delovnem mestu in komunikacijske spretnosti. Zato se v podjetju v zadnjem času soočamo s problemom, ko zaposlujemo ljudi z neustreznim znanjem. Tu gre predvsem za delavce z nedokončano ali končano osnovno šolo ter delavce z neustrezno smerjo izobrazbe. Ker vlada na trgu dela primanjkljaj kandidatov s strokovnimi znanji iz strojništva, se zaposlujemo druge profile (prodajalec, kuhar, natakar, poslovni tajnik, ekonomski tehnik, trgovski poslovodja, šivilja, živilski tehnik, gimnazijski maturant, varuh predšolskih otrok,..). Zaradi primanjkljaja, ki vlada na trgu delovne sile mora podjetje samo skrbeti za strokovno izobraževanje proizvodnih delavcev. Seveda na način, da se čimmanj obremenjuje proizvodnjo. Za podjetje predstavlja problem tudi neposredno učenje na delovnem mestu, ker nima posebnih učnih mest, kjer bi lahko tovrstna usposabljanja izvajali. Zato je podjetje zelo zainteresirano, da se za pridobivanje strojniških znanj usmeri na zunanjo izobraževalno inštitucijo, ki lahko nudi tudi pridobivanje izkušenj na posameznih strojih. S takim sodelovanjem podjetje pridobiva predvsem na času, da se lahko bodoči delavec čimhitreje vključi v proizvodni proces. Za podjetje je bilo ključno vprašanje »Kako zainteresirati zaposlene, da se bodo odločali za pridobivanje kvalifikacije, ki je v interesu podjetja«. Po raziskavi smo morali upoštevati naslednje dejavnike: - zelo majhen interes za izobraževanje. - obremenjenost kandidatov zaradi izmenskega dela. - število kandidatov, ki se letno lahko izobražuje, da ne bi s tem preveč obremenjevali proizvodno delo. - odnos neposrednih vodij - podpora s strani vodij. - način poučevanje oz. dosedanje izkušnje s šolanjem. - strah ali bodo zmogli. Naše podjetje lahko pričakuje določene ekonomske učinke > Skrajšanje časa v nekaj mesečni okvir napram več letnemu formalnemu izobraževanju pomeni za podjetje manjši denarni vložek, ki se z usposabljanjem za NPK hitreje povrne. > Investicija v usposabljanje se podjetju v našem primeru še bolj obrestuje zaradi dveh dejstev: - Prvič zaradi načina usposabljanja, ki vodi večjo kakovosti in produktivnosti dela. - Drugič zato, ker imajo najboljši in najbolj zainteresirani kandidati možnost nadgradnje v formalno izobraževanje za poklic Oblikovalec kovin IV. Stopnje. Izobraževanje po delih postane tako zelo sprejemljiva oblika za obe strani, tako za podjetje kot tudi za posameznika. > podjetju lahko boljše razporeja ljudi na ustrezna delovna mesta - poveča se mobilnost delavca. Izboljša se izkoristek delovnega kapitala na račun notranjega prerazporejanja zaradi proizvodnih sprememb ob uvajanju novih tehnologij ali dodatnemu naročilu. > Podjetje pričakuje povečanje inovativne dejavnosti zaradi usposabljanja in s tem povečevanje dodane vrednosti izdelka kot posledica novega načina obnašanja kandidatov, ki so pridobili certifikat NPK. Težava > Trenutno so težave s popisom dosedanjih delovnih izkušenj - konkretnih delovnih opravil, kot posledica opravljanja dela pri različnih delodajalcih ali internemu prerazporejanju. Izobraževalne posebnosti, prednosti in koristi > Pri usposabljanju in svetovalnem delu smo zaznavali dvigovanje delavčeve samozavesti in samostojnosti učenja. Delavcu se izboljša poznavanje dela in delavnega procesa zaradi uvedene seminarske naloge kot del usposabljanja. > Ravno tako so kandidati pričeli ponovno zaupati v izobraževalni sistem. Zavedati so se začeli, da se jim je povečala varnost s tem, ko se jim je povečala industrij ska mobilnost znotraj in zunaj podj etj a. > Možnost napredovanja na delovnem mestu in s tem povečevanja plače delavca. Iskra Avtoelektrika d.d. je to možnost sistemsko vpeljala s tem, ko je interno postavila NPK kot poklic III stopnje izobrazbe. > Stroški usposablj anj a gredo v breme podj etj a. > Kratek čas za dosego poklicne kvalifikacije. > Dobra osnova za povečanje inovativne dejavnosti delavca na delovnem mestu, ki jo podjetje posebej nagrajuje. > Delavec ima dovolj časa za pripravo porfolija. Pri tem mu pomaga svetovalec iz podjetja, ki lahko veliko bolje opravi svetovalno delo kakor zunanji. Slabosti za posameznika > Pridobivanje NPK se v podjetju obravnava skupinsko - posameznik se mora prilagajati skupini. > Posameznik je moral svoje interese uskladiti s podjetjem, ki ga je financiralo. Za 11. andragoški kolokvij pripravil: Edvard Gal 11. Andragoški kolokvij, Ljubljana, 12. decembra 2007 AKCIJSKI NAČRT ZA UČENJE ODRASLIH -PRIZNAVANJE NEFORMALNEGA IN PRILOŽNOSTNEGA UČENJA IN ŠOLSKI SISTEM SKLEPNA DISKUSIJA Moderator: mag. Primož Hvala Kamenšček, CPI Akcijski načrt za izobraževanje odraslih KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI $ ^ VREDNOSTA ORINTACIJA: Za izobraževanje je vedno pravi čas: J "tradicionalne sisteme je potrebno spremeniti tako, da postanejo veliko bolj odprti in prilagodljivi, da lahko učeči se posamezniki uberejo lastne poti učenja, ki ustrezajo njihovim potrebam, interesom, ter tako resnično izkoriščajo priložnosti skozi vse življenje" r Akcijski načrt za izobraževanje odraslih | D VIOGA: H L • POVEZOVANJE FORMALNEGA, NEFORMALNEGA IN PRILOŽNOSTNEGA UČENJA • vprašanje standardizacije • pluralizacija,decentralizacija,avtonomija, • kakovost, učinkovitost in pravičnost • zaposljivost, večanje gospodarske rasti, • socialna vključenost, osebnostna rast • konkurenčnost 1 Akcijski načrt za izobraževanje odraslih | UKREPI V SEKTORJU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH: • analiza učinkov reform v vseh sektorjih izobraževanja • izboljšanje kakovosti ponudbe • povečati možnost za "napredovanje za eno stopnjo" • pospešitev ocenjevanja spretnosti in socialnih kompetenc ter njihovo potrjevanje in priznavanje v smislu rezultatov učenja • spremljanje sektorja izobraževanja odraslih (statistika) Akcijski načrt za izobraževanje odraslih PET GLAVNIH SPOROČIL: 1. Odprava ovir za sodelovanje - povečati celoten obseg sodelovanja v procesu izobraževanja 2. Zagotovitev kakovosti izobraževanja odraslih - informacije in smernice, analize potreb, ustrezne vsebine, ki se ujemajo s potrebami in povpraševanjem, načini posredovanja znanja, podpora pri učenju, ocenjevalni pristopi, priznavanje, potrjevanje, overitev usposobljenosti Glavna sporočila: 3. Priznavanje in potrjevanje rezultatov izobraževanja - rezultate učenja je treba priznati in ovrednotiti, ne glede na to, kje in kako se jih doseže. - na podlagi lastnih izkušenj dosegati kreditne točke za pridobitev kvalifikacije in/ali si pridobiti popolno kvalifikacijo - evropska načela za identifikacijo in potrjevanje neformalnega in priložnostenga učenja 4. Vlaganje v starajoče se prebivalstvo in priseljence - "aktivno staranje" - daljšanje poklicnega življenjskega obdobja - možnosti izobraževanja za upokojence 5. Pokazatelji in merila uspešnosti - zanesljivost statističnih podatkov, ključna vloga raziskav in analiz 1 PRIPOROČILA ^ ; obiska strokovne skupine OECD v * ! Sloveniji 27.-29.06.2007 1. Izboljšati kulturo komunikacije; > politike morajo podpreti procese sprememb 2. Koordinacija politik in postopkov za priznavanje NPU in VŽU; > Oblikovati Nacionalni kvalifikacijski okvir, ob možnosti upoštevanja evropskega ogrodja: EOK, Europass, kreditni sistem, primerljivost in transparentnost procesov validacije > vzpostaviti koordiniran načrt razvoja priznavanja NPU Nadaljnji razvoj graditi na dobrih praksah 3. Izboljšati financiranje J 4. Razviti in širiti koncepte > NPK (dobre prakse) kot motivatorja za pospeševanje in širjenje koncepta priznavanja in potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja