SEKCIJAOSOCIALNI PROBLEMATIKI
Ne le denar, tudi odnosi med Ijudmi
Izdelava poglobljene In konkretne ocene o položaju na področju socialne problematlke v občlnl LJubljana Centerje blla poglavitna tema sekcije o socialni problematlki v občlnl Center, kl Jo ]e sklical sekretariat omenjene sekclje v torek, 18. aprlla. Vžlvahni In odkrltl razpravl se Je med drugim Izoblikovalo stallšče, da moramo soclalne probleme ločltl od problemov, kl nastajajo na področju gospodarstva.
Ni prav, da govorimo o socialni pomoči zaposlenim, so med dru-gim poudarili delegati na sekciji in menili, da mora biti delavčevo delo ovrednoteno tako, da mu bo zagotavljalo socialno varnost in normalne življenjske razmere. Zaradi tega osebni dohodek ne more biti socialna ampak eko-nomska kategorija, v kateri naj se odraža dejanska vrednost oprav-ljenega dela.
Podobno velja tudi za upoko-jence. Za našo občino je značilno, da imamo zelo veliko starejših ob-čanov, ki živijo od pokojnin. Na tem področju je veliko socialnih problemov, zlasti zato, ker v pre-teklosti običajno nista bila zapo-slena oba zakonca, ampak en sam. Ob upokojitvi pa je skromna pokojnina premajhna, da bi z ryo lahko živela dva človeka. Vendar so delegati na sekciji menili, da tudi pokojnina ne bi smela biti socialna kategorija, saj ima dela-vec pravico, da v starosti uživa rezultate minulega dela in dobiva plačilo za prispevek, ki ga je dal za bogatitev naše družbe.
Osnovna človekova pravica je življenje, delo in kruh. Ne more-mo se zadovoljiti s položajem, da imamo socialne probleme med zaposlenimi delavci. V tej luči po-stajajo problematični tudi različni regresi, brezplačne malice in na-domestila za letni oddih. Delavci,
ki so vajeni teh ugodnosti ostane-jo ob upokojitvi brez njih, kar po-meni objektivno zmanjševanje njihovih prejemkov.
Resnični socialni problemi bi morali nastajati samo tam, kjer občani zaradi objektivnih okoliš-čin ne morejo pridobiti sredstev za normalno preživljanj?. Po dru-gi strani pa imamo tudi take pri-mere, da ima občan - upokojenec dovolj visoke prejemke, vendar mu ti prav nič ne pomagajo ker nima nikogar, ki bi zanj skrbel. Dogaja se, da ostajajo taki ljudje osamljeni v svojih stanovanjih, brez sleherne nege in pomoči, pa čeprav bi imeli možnost, da tako pomoč tudi plačajo.
Izoblikovalo se je mnenje, da bi morale socialne komisije v kra-jevnih skupnostih izdelati podro-ben pregled stanja na svojem po-dročju, ugotoviti kje prebivajo Ijudje, ki potrebujejo pomoč in v primeru potrebe tudi ukrepati. Gre za neke vrste dobre sosedske odnose, ki jih največkrat ne more nadomestiti nobena še tako do-bro organizirana služba. Na pomi-sleke je naletel tudi predlog naj bi se tega dela lotile mlajše upoko-jenke, ki bi kot prostovoljke delo-vale na tem področju. Vendar pa so nekateri razpravljalci menili, da tnlajši upokojenci običajno po-iščejo druge možnosti za delo in sicer take, s katerimi si izboljšajo
svoj življenjski standard, se pravi da dobivajo za svoje delo tudi ustrezno plačilo.
V naši občini sicer imamo ure-jeno službo, ki prinaša starejšim občanom na dom tople obroke hrane, vendar kaže, da to vse sku-paj še ni dovolj. Podobno velja za patronažno službo, ki ima zelo malo delavcev in ne zmorejo opraviti vsega dela tako kot bi že-lele.
Poseben problem, o katerem na sekciji niso veliko govorili so še otroci, katerim starši ne posveča-jo dovolj pozornosti. Večkrat se dogaja, da ostajajo zelo majhni otroci sami v stanovanjih, prepuš-čeni vsem nevarnostim, ki jim pretijo. Tudi to je eno od področij, s katerim se mora bolj intenzivno ukvarjati socialna služba.
Na seji sekcije niso posebej go-vorili o brezdomcih, to je o social-ni kategoriji Ijudi, ki živijo na dnu socialne lestvice. Gre za proble-matične osebe, ki jiH je v vsaki družbi nekaj. Zaiye smo v Loub-Ijani nekaj storili s tem, da smo jim zagotovili topel obrok ki ga lahko dobijo vsak dan, pa tudi prostor, kjer se lahko zaščitijo pred vremenskimi neprilikami.
Sicer pa je na sekciji prevladalo mnenje, da morajo ljudje pred-vsem sami storiti vse, kar je v nji-hovi moči, da si zagotovijo nor-malne življenjske pogoje. Social-na dejavnost pride y poštev ta-krat, kadar odpovejo vsi drugi vzvodi, s katerimi si lahko človek pomaga iz stiske. Ni odveč tudi misel, da se morajo ljudje sami organizirati in si zagotoviti med-sebojno pomoč.
N. l.