22 Didakta september-oktober 2016 LJUDSKA GLASBA V VRTCU / Dr. Jerneja Žnidaršič / Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta UVOD Ljudska glasba kot pomemben del naše kulture živi in se prenaša iz roda v rod. »Glasba, ki ji pravimo ljudska, je glasba širokih množic določenega časa in kraja, ki individualne stvaritve posameznikov sprejme, spreminja in prilagaja svojemu estetskemu občute- nju« (Omerzel Terlep 1984, 3). Sodob- no poimenovanje ljudskega izročila je povezano z izrazom dediščina in kulturna dediščina, ki obsega kultur- ne oblike oziroma načine življenja v vseh obdobjih in družbenih okoljih (Baš 2004, 292). Poznavanje glasbene zakladnice je nujen pogoj za ohranja- nje ljudskega izročila. Ljudska glasba obsega ljudsko pesem, ljudska glasbila in ljudski ples. Ljudska pesem je del kulturne dediščine dolo- čenega naroda, ki nastaja kot stvaritev posameznika in živi v skupnosti, za katero je značilna pretežno spontana, ustvarjalna oziroma poustvarjalna de- javnost. Ljudska glasbila so del ljudske instrumentalne glasbe, ljudski ples pa so plesne oblike, ki ne glede na izvor ali starost pomenijo sestavni del ljud- ske kulture. V ljudsko izročilo nekega naroda pa štejemo tudi ritmizirana besedila (npr. izštevalnice, uspavan- ke, voščila, oponašanja idr.) in druge glasbeno vokalne pojave (vriskanje, jodlanje, posnemanje instrumentalnih glasov ipd.) (Kumer 1977, 77). Pomemben dejavnik pri srečanju otro- ka z ljudsko umetnostjo že v predšol- skem obdobju je družina oz. starši in stari starši, ki so otroku prvi vzgojitelji. Veliko vlogo pri ohranjanju ljudskega izročila pa ima tudi vrtec, kjer vzgojite- lji s sistematično zastavljeno glasbeno vzgojo pri otrocih vzbujajo, razvijajo in oblikujejo odnos do ljudske glasbe. V Kurikulu za vrtce (1999, 41–43) je v okviru področja dejavnosti umetnost zapisano, da se naj otrok sreča z ljud- sko umetnostjo in obrtjo, ritmično izreka enostavne ljudske izštevanke, poje otroške, ljudske pesmi. Ljudsko tematiko moramo v vrtcu vključevati v okvir različnih glasbenih dejavnosti: petja, igranja, poslušanja in ustvarja- nja. Otroški svet pozna raznovrstne ljudske pesmi, ljudska glasbila, ritmi- zirana besedila, izštevanke, rajalne igre … Ljudska pesem, kot pravi Zmaga Kumer (2002), je sestavni del slovenske naro- dne kulture tudi danes, je enakovredna umetni poeziji in glasbi ter neodvisna ob njiju, ker se ravna po svojih zakonih. Otroška ljudska pesem bi morala biti prisotna v vsakdanjem življenju otrok. Ker so otroške ljudske pesmi vsebinsko in glasbeno preproste, jih lahko pre- peva že najmlajši otrok. Seveda pa na izbiro ljudske pesmi vplivajo tematika, oblika, jezik in njena ritmično-melo- dična struktura. »Vsebinska pisanost otroških pesmi je odvisna od okolja, v katerem otrok odrašča. V pesmi po- deželskih otrok je viden njihov stik z naravo, živalmi, ustvarjalnost mestnih otrok pa se navdihuje bolj v svetu tehni- ke. Otroške ljudske pesmi so velikokrat Didakta september-oktober 2016 23 zgolj igrivo rimanje besed, oponašanje raznih glasov. Govorijo tudi o vremenu, jedeh, prigodah na paši ali doma, skrat- ka o vsem, kar se med otroki dogaja ali jim je blizu« (Kumer 1987, 169). Ob petju ljudskih pesmi je pomemb- na tudi glasbena dejavnost igranje na ljudska glasbila. Ob najstarejših glas- bilih, kot so trstenke, žvegle, oprekelj, cimbale, dvojnice, rogovi, okarina, lon- čeni bas, citre …, poznamo tudi otroška ljudska glasbila in zvočila, ki so izdela- na iz različnih materialov, predmetov, ki nas obdajajo, iz rastlin in plodov, npr. koruzne goslice, ropotulje, ritmič- na zvočila (pokrovke), raglja, klopotec, tanek papir in glavnik, piščali, rogovi iz lubja, trstenke ... Otroci iz mnogih preprostih zvočnih igrač izdelujejo glasbila, kot so: vetrnice (iz oreha, paličice in nitke), goslice (dva konca koruznega stebla primerno obdelajo in igrajo tako kot na violino), piskala (piskajo na gosje pero, slamo, regrat, trobentice, rezljajo piščalke, izdelujejo piske). Med otroška glasbila in zvoč- ne igrače lahko uvrstimo vse, s čimer otroci muzicirajo, ustvarjajo zvok, se oglašajo, piskajo ali trobijo, ropotajo, drdrajo, drsajo po podlagi ali brenkajo, godejo, tolčejo (Cvetko 1991). Vzbujanje otrokovega veselja do pe- tja ljudskih pesmi, igranja na ljudska glasbila in poslušanja ljudske glasbe je eden izmed pomembnejših ciljev glas- bene vzgoje v predšolskem obdobju. Da bomo lahko pri otrocih ohranjali ljudsko izročilo in oblikovali pozitiven odnos do kulturne dediščine, mora vzgojitelj sistematično pristopiti k na- črtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-izobraževalnega procesa glas- bene vzgoje. CILJI RAZISKAVE Na osnovi podanih izhodišč smo iz- vedli raziskavo, v okviru katere smo ugotavljali zastopanost ljudske glasbe v vrtcu, interes otrok do petja ljud- skih pesmi, igranja na otroška ljudska glasbila in poslušanja ljudske glasbe v vrtcu ter aktivnosti vzgojiteljev na področju ohranjanja ljudskega izročila tudi v prostem času. V raziskavo smo vključili vzgojitelje (n=198), ki vodijo oddelke različnih starostnih skupin (od 3. leta do 6. leta starosti) na območju Štajerske in Prek- murja. Podatke za raziskavo smo zbrali z anketnim vprašalnikom za vzgojitelje in jih kvantitativno obdelali ter prika- zali s pomočjo frekvenčnih porazde- litev (f, f %). REZULTATI IN INTERPRETACIJA Rezultati raziskave Kako pogosto vzgojitelji v vzgojno-iz- obraževalni proces vključujejo ljudsko glasbo? Večina vzgojiteljev pogosto vključuje v vzgojno-izobraževalni proces petje ljudskih pesmi in redko igranje na ljudska glasbila ter dejavnost poslu- šanje ljudske glasbe. Pri obravnavanju ljudske tematike moramo poskrbeti za enakovredno zastopanost glasbe- nih dejavnosti. Naloga vzgojitelja je, da otroke spodbuja k petju ljudskih pesmi, ustvarjanju na otroška ljudska glasbila in zvočila, izdelovanju ljud- skih glasbil in aktivnemu poslušanju ljudske glasbe. Katere pesmi vzgojitelji pogosteje vključujejo v učni proces? Večina vzgojiteljev pogosteje vključuje v učni proces umetne pesmi (pesmi, kjer je avtor znan). Vzgojitelji bi morali poskrbeti za ena- kovredno zastopanost umetnih in ljudskih pesmi, to pa pomeni, da bi v obdobju enega leta naučili otroke vsaj toliko ljudskih kot umetnih pesmi. Koliko in katere otroške ljudske pesmi so se otroci naučili v obdobju enega leta? Vzgojitelji so najpogosteje posegali po naslednjih ljudskih pesmih: Čukova ženitev, Barčica po morju plava, Marko skače, Jaz pa grem na zeleno travco, Majhna sem bila, Mi se imamo radi, Lisička je prav zvita zver, Šmentana muha, Moj očka ima konjička dva, Si- jaj, sijaj sončece, Ob bistrem potoku je mlin, Petelinček je na goro šel, Rdeče češnje rada jem. Iz tabele je razvidno, da so se otroci v povprečju v enem letu naučili le 1,8 pesmice. Iz pregleda zapisanih naslo- vov pesmi smo ugotovili, da otroci v različnih starostnih skupinah pojejo iste pesmi, da so vzgojitelji, glede na ritmično-melodično strukturo pesmi, izbirali pretežavne pesmi, ki pa so bile vsebinsko raznolike (pesmi o živalih, o naravi, o letnih časih, pesmi za rajanje in igro, šaljivke). Ali otroci spremljajo petje ljudskih pesmi na glasbila? Iz rezultatov je razvidno, da večina vzgojiteljev pogosto vključuje dejav- nost spremljanje ljudskih pesmi na glasbila. Na katera glasbila otroci spremljajo ljudske pesmi? Otroci najpogosteje spremljajo ljudske pesmi na lastna glasbila (ploskanje, tleskanje, trkanje z rokami, udarjanje z nogami), mala ritmična glasbila Orf- fovega instrumentarija (ropotulje, palč- ke, triangel, boben, zvončki, činele) ter improvizirana glasbila, med katerimi le v manjši meri zasledimo tudi neka- tera otroška ljudska glasbila in zvoči- la (koruzne goslice, orehove lupinice, trstenke, ritmična zvočila-pokrovke). Pri katerih glasbenih dejavnostih z ljudsko tematiko otroci v vrtcu z ve- seljem sodelujejo? Po mnenju vzgojiteljev večina otrok po- gosto z veseljem sodeluje pri petju ljud- skih pesmi, igranju na ljudska glasbila in poslušanju ljudske glasbe. Ker otroci izražajo veselje do glasbenih dejavnosti, bi morali vzgojitelji glasbene dejavnosti z ljudsko tematiko pogosteje vključevati v vzgojno-izobraževalni proces. Ali so vzgojitelji dejavni na področju ohranjanja ljudskega izročila tudi v prostem času? Iz rezultatov lahko sklepamo, da ima- jo vzgojitelji stik z ljudsko tematiko 24 Didakta september-oktober 2016 Dejavnosti Odgovori Petje ljudskih pesmi f f% Igranje na ljudska glasbila f f% Poslušanje ljudske glasbe f f% Pogosto 133 67,2 44 22,2 31 15,7 Redko 65 32,8 128 64,7 121 61,1 Nikoli 0 0 26 13,1 46 23,2 Skupaj 198 100 198 100 198 100 Tabela 1: Pogostost vključevanja izvajanja in poslušanja ljudske glasbe v vzgojno-izobraževalni proces Pesmi f f% Umetne 146 73,7 Ljudske 52 26,3 Skupaj 198 100 Tabela 2: Pogostost vključevanja umetnih in ljudskih pesmi v učni proces Starost otrok 3–6 let Število naučenih pesmi 350 Število vzgojiteljev oz. oddelkov 198 Povprečje naučenih pesmi 1,8 Tabela 3: Število naučenih ljudskih pesmi Odgovori f f% Pogosto 134 67,7 Redko 64 32,3 Nikoli 0 0 Skupaj 198 100 Tabela 4: Pogostost spremljanja ljudskih pesmi na glasbila Dejavnosti Odgovori Petje ljudskih pesmi f f% Igranje na ljudska glasbila f f% Poslušanje ljudske glasbe f f% Pogosto 156 78,7 177 89,4 122 61,6 Redko 42 21,3 21 10,6 76 38,4 Nikoli 0 0 0 0 0 0 Skupaj 198 100 198 100 198 100 Tabela 5: Dejavnosti, pri katerih otroci z veseljem sodelujejo Odgovori Dejavnosti vzgojiteljev Pogosto f f% Redko f f% Nikoli f f% Skupaj f f% Petje ljudskih pesmi 134 67,7 64 32,3 0 0 198 100 Igranje na ljudska glasbila 56 28,3 75 37,9 67 33,8 Poslušanje ljudske glasbe 20 10,1 101 51 77 38,9 Obisk kulturnih prireditev z ljudsko tematiko 33 16,7 84 42,4 81 40,9 Sodelovanje v folklorni skupini 15 7,6 0 0 183 92,4 Spremljanje knjižnih izdaj z ljudsko tematiko 98 49,5 58 29,3 42 21,2 Tabela 6: Dejavnosti vzgojiteljev na področju ohranjanja ljudskega izročila v prostem času Didakta september-oktober 2016 25 tudi v prostem času. Večina vzgojite- ljev pogosto prepeva ljudske pesmi in spremlja knjižne izdaje z ljudsko tematiko. Redko pa v prostem času igrajo na ljudska glasbila, poslušajo ljudsko glasbo in se udeležujejo kul- turnih prireditev. Iz sodelovanja v raz- ličnih aktivnostih, lahko sklepamo, da so vzgojitelji dejavni na posameznih področjih, ki vključujejo ljudsko te- matiko in imajo oblikovan pozitiven odnos do ljudskega izročila. ZAKLJUČEK Kot je razvidno iz rezultatov razi- skave, glasbene dejavnosti z ljudsko tematiko niso v zadostni meri vklju- čene v vzgojno-izobraževalni proces. Otroci bi se naj v vrtcu naučili več ljudskih pesmi in jih tudi pogosteje prepevali. Vzgojitelji bi morali pozna- ti kriterije za izbiro ustrezne ljudske pesmi oziroma upoštevati razvitost glasbenih sposobnosti otrok in okolje, v katerem živijo. Prav tako bi morali več pozornosti posvetiti poslušanju ljudske glasbe in igranju na ljudska glasbila. Svet otroških glasbil in zvo- čil je raznovrsten. Otroku lahko vsaka stvar predstavlja igračo, ki jo lahko spremeni v glasbilo, mu prisluhne in iz njega izvablja različne zvoke, ki ga spodbujajo k ustvarjanju. V preteklosti sta bila zelo pomembna dejavnika ohranjanja glasbene kul- turne dediščine tudi družina in na- čin življenja v družbeni skupnosti. V današnjem času pa se način življenja spreminja, na glasbeni okus pa vse močneje vplivajo mediji, vrtec, šola in kulturne ustanove. Zato bi morala družina, kot pomemben dejavnik v procesu ohranjanja ljudskega izročila, prevzeti aktivnejšo vlogo pri prenaša- nju svojega znanja na mlajše rodove. Eden izmed ključnih dejavnikov uspe- šnosti pa je vsekakor tudi vzgojitelj, ki naj bi že v najzgodnejšem obdobju otroka, s svojim znanjem in lastnim udejstvovanjem, pri otrocih vzbujal veselje in oblikoval pozitiven odnos do kulturne dediščine našega naroda. Literatura Baš Angelos (2004) Slovenski etnolo- ški leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. Cvetko Igor (1991) Med godci in glasbili na Slovenskem. Ljubljana: Sekcija za glasbeno narodopisje. Kumer Zmaga (1977) Etnomuzikologija: razgledi po znanosti o ljudski glasbi. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Kumer Zmaga (1987) Pesmi in šege moje dežele. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Kumer Zmaga (2002) Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska Matica. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Omerzel Terlep Mira (1984) Slovenska ljudska glasba. Revija glasbene mla- dine Slovenije, let. 8: str. 14.