Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
14.
«os.
V LJUBLJANI, dne 20. februarja 1932.
Letnik
III.
V S E B
167.
168
Uredba o pooblastitvi za izvrševanje javnih eeodetsko-geometerskih poslov in o pogojih za pridobitev pooblastitve.
Odločba o zdravljenju drž. uslužbencev in upokojencev v javnih bolnicah.
169. Odredba fin. ministra o blag. in trezorskem razdelku oddelka za drž. računovodstvo in proračun.
170 Izprememba pravilnika o kovanju zlatnikov.
171. Razpisa — uvozno ocarinjanje lepenke iz papirja: — izprememba točke 1. navodila C za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Avstrijo.
I N
172.
173. 174
175.
176.
177.
178.
179.
Zamenjava kovinskega drobiža.
Cestna obveznost lastnikov novo postavljenih zgradb. Telefonski promet med Jugoslavijo in Bolgarsko.
Tarifno obvestilo o vkladanju vžigalic.
Ratificiranje konvencije o uporabi nedeljskega počitka v industrijskih podjetjih, po Švedski.
Pristop vojvodine Luksemburške konvenciji o zaščiti avtorske pravice.
Pristop Grške konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del.
Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Uredbe osrednje vlade.
167.
Na podlagi § 1., odstavka 2., zakona o zemljiško knjižnih delitvah, odpisih in pripisih z dne 31 decem bra 1930. (»Službene novine« št. 62/XVIII/105 z dne 19. marca 1931.* in čl. 43., odst. 3., zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1928. (»Službene novine« št. 14/VIII/32 z dne 18. januarja 1929.**) predpisujem po sporazumu z ministrom pravde in ministrom za notranje posle in zaslišanju glavne uprave inženjerskih zbornic v Beogradu ter v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta
uredbo
o pooblastitvi za izvrševanje javnih geodetsko-geometerskih poslov in o pogojih za pridobitev te pooblastitve.***
L Obče odredbe.
Člen 1.
Razen strokovnjakov iz pristojnih oblasti, naštetih v § 1., odstavku 1., zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, smejo izvrševati geodetsko-geome-terske posle za izdelavo situacijskih (delitvenih) načrtov za zemljiškoknjižne delitve zemljišč s pooblastitvijo
* »Službeni liste št. 159/31 iz leta 1931.
^ »Uradni list« št. 76/20 iz leta 1929.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	januarja 1932., št. 16/V1I/39,
ministra financ tudi ustanove, ki so navedene v tej uredbi.
Člen 2.
Podeljevanje pooblastitve za izvrševanje javnih geo-detsko-geometerskih poslov in pogoji za pridobitev te pooblastitve so določeni s to uredbo in s področjem, ki je dopuščeno v § 1.. odstavku 1. in 2. zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih.
Člen 3.
O Civilni geometri in inženjerji (§ 1., odstavek 1., točka a), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih) in katastrska oblastva (§ 1., odstavek 1., tečka b), istega zakona) so pooblaščeni za izvrševanje vseh vrst geodetsko-geometerskih poslov brez zamejni-čenja, tako za izdelavo načrtov za zemljiškoknjižne delitve in osnavljanje zemljiških knjig kakor tudi za druge javne namene Izvzeti so posli, našteti v čl. 5. te uredbe.
(2)	Civilni inženjerji in geometri so posebno pooblaščeni, da izvršujejo posle za izdelovanje zemljiškega katastra po predpisih uredbe za izdelovanje zemljiškega katastra po privatnih podjetjih z dne 2. decembra 1929. št. 95420 (»Službene novine« br. 288/CXVIII od 7. decembra 1929.*) in premerjavanja za vzdrževanje katastra v smislu čl. 66. katastrskega pravilnika VII. del, II. oddelek, za vzdrževanje katastra v občinah, v katerih je kataster izdelan na podstavi izmeritev, št. 1437, z dne
15.	januarja 1930. (»Službene novine« št. 212/LXXV/460 z dne 17. decembra 1930.), in enake ali slične posle pri vzdrževanju začasnega katastra po predpisih katastrske ga pravilnika VIL del, I. oddelek, za vzdrževanje katastra v krajih, kjer še ni izvršena izmeritev, št. 93950 z dne 22. novembra 1929. (»Služb, novine« št. 292/CXXIi z dne 12. decembra 1929.).
* »Uradni list« št. 120/26 iz leta 1929./1930.
(3) Istočasno se civilni geometri in inženjerji kakor uradniki katastrskih oblastev smatrajo za javno postavljene veščake za vprašanja izmeritve, oblike in površine zemljišč, točnosti, pravilnosti in dokazne moči načrtov in operatov v smislu § 447. zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilni pravdni postopek) z dne 13. julija 1929. (»Službene novinec št. 179/LXXV/396 z dne
3.	avgusta 1929.*).
(*) Pooblastitev za izvrševanje civilne geometerske in inženjerske prakse podeljuje ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva, po predpisih te uredbe.
(5)	Pooblastitev za civilne inženjerje se podeljuje na predlog glavne uprave inženjerskih zbornic po odredbah začasne uredbe o ustanovitvi inženjerskih zbornic (»Službene novine« št. 245/LI z dne 25. oktobra 1924**).
Clen 4.
(') Državna in banovinska oblastva, ki imajo grad-beno-telmične, kultumo-tehnične ali šumarsko-tehnične uradnike (§ 1., odstavek 1., točka b), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih) so pooblaščena izvrševati geodetsko-geometerske posle za izdelavo situacijskih načrtov za zemljiškoknjižne delitve z omejitvijo, da so ti posli v njihovem področju. Na primer za namene ekspropriacij in apropriacij zemljišč svojega področja; delitve parcel lastnih zemljišč in zemljišč, ki so pod njihovo upravo ali nadzorstvom; ustanovitve ali ukinitve služnosti na njih in slično. Ravnotako smejo državna in banovinska oblastva izvrševati geodetsko-geometerske posle v svojem področju, katerim ni namen izdelava situacijskih načrtov Za zemljiške knjige in vzdrževanje katastra, temveč posli, ki so našteti v čl. 4. zakona o zemljiškem katastru, čigar predpisi so obvezni za te vrste poslov.
(2)	Uradniki državnih in banovinskih oblastev, ki imajo zgoraj navedeno kvalifikacijo, se ne smatrajo za javno postavljene veščake v geodeisko-geometerskih vprašanjih v smislu § 447. zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah.
(8)	Ali je kdo pooblaščen za dela, navedena v tem členu, se ugotovi iz odobritve pristojne oblasti v smislu § 1., odstavka 4. zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih in § 154-, točke 1., odst. 5., pravilnika za voditev zemljiških knjig
Clen 5.
(‘) Delitvene načrte za komasacijo zemljišč smejo izdelovati samo oni civilni geometri in inženjerji, ki so aa te posle dobili posebno pooblastitev po predpisih te uredbe, od katastrskih oblastev pa oni organi, ki bodo za to posebno odrejeni od ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva.
(2)	Ravno tako smejo izvrševati geodetsko-geometerske posle za izdelavo delitvenih načrtov za komasacije zemljišč in za agrarne operacije ona državna oblastva (§ 1., odst. 1., toč. b), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih), ki so pristojna za izvrševanje komasacij zemljišč in drugih agrarnih operacij, ako imajo njihovi izvršilni organi strokovno kvalifikacijo, ki je za te posle predpisana s to uredbo (čl. 24. do 280.
* »Službeni liste št. 76/12 iz leta 1931.
** »Uradni list« št, 327/100 iz leta 1924.
Clen 6.
Razen oseb in oblastev, naštetih v § 1., odstavku 1., zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih smejo izvrševati geodetsko-geometerske posle za izdelavo situacijskih (delitvenih) načrtov po pooblastitvi ministrstva za finance sledeče ustanove:
1. v svojem področju mestna načelstva, ki imajo v službi stalno nameščene uradnike s strokovno kvalifikacijo, predpisano za državne katastrske inženjerje in geometre;
2. v svojem področju vodne zadruge, imovinske občine, agrarne operacije in slične ustanove, ako imajo stalno nameščene uslužbence s strokovno kvalifikacijo, \i je predpisana s to uredbo za pooblaščene civilne geometre, odnosno inženjerje;
3. v svojem področju privatna podjetja (rudarska, gozdarska, industrijska itd.), ki imajo nameščence s kvalifikacijo inženjerjev in geometrov za izvrševanje geodetsko-geometerske prakse;
4. privatna podjetja, katera izvršujejo posle, ki so obseženi v uredbi o izdelovanju zemljiškega katastra po privatnih podjetjih od 2. decembra 1929. št. 95420 (»Službene novine« št. 288/CXVIII z dne 7. decembra 1929.*), ako je najmanj en član ali stalni nameščenec podjetja pooblaščen za izvrševanje poslov civilnih geometrov ali inženjerjev in ki sime za podjetje podpisovati.
Člen 7.
C) Mestna načelstva s predpisano pooblastitvijo (čl. 6., toč. 1. in čl. 8.) smejo izdelovati delilne načrte za zemljiškoknjižne delitve z omejitvijo, da se načrti tičejo zemljišč, ki so last občine, pod njeno upravo ali nadzorstvom, odnosno kadar se izvršujejo razlastitve in nakupi zemljišč v korist občine. Ravno tako so v svojem področju pristojna za oskrbovanje poslov pri vzdrževanju katastra (čl. 201. v zvezi s čl. 66. katastrskega pravilnika VII. del, II. oddelek), kakor za vse geodetsko-geometerske posle svojega področja, ki nimajo namena izdelovati situacijskih načrtov za zemljiške knjige in vzdrževanje katastra. Za posle, ki se izvršujejo na osnovi čl. 4. zakona o katastru so obvezni predpisi tega zakona.
(2) Mestna načelstva smejo izvrševati katastrsko iz-meritev gradbenih okolišev (rajonov) in vsega občinskega ozemlja po posebnem odobrenju ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva.
(3) Uradniki občin, ki imajo predpisano strokovno kvalifikacijo, se smatrajo za javno postavljene veščake (izvedence) pri sodnem postopanju v civilnih pravdah.
(*) Da so pri kakem mestnem načelstvu pooblaščene osebe po tem členu, se posvedočuje z rešitvijo ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva.
(3)	Odredba čl. 8., odstavka 3. te uredbe velja v celoti za nameščence po tem členu.
Člen 8.
(3)	Ustanove, navedene v čl. 6., toč. 2., in privatna podjetja iz čl. 6., toč. 3., te uredbe smejo izvrševati geodetsko-geometerske posle za izdelavo delilnih načrtov za zemljiškoknjižne delitve z omejitvijo, da se načrti tičejo zemljišč, ki so njihova last, ali če se ti načrti izdelujejo za izvrševanje takih del, odnosno pravnih oosknv,
♦ »Uradni list« št, 120/26 iz leta 1829^1930,
za katere so ustanove po zakonu ali po svojem namenu poklicane. Kavno tako smejo izvrševati geodetsko-geometerske posle svojega področja, s katerimi se ne j izdelujejo situacijski načrti za zemljiške knjige ali — vzdrževanje katastra, vendar so za te posle na podstavi — 51. 4. zakona o zemljiškem katastru obvezni predpisi tega zakona.	I
(2) Uslužbenci vodnih zadrug in sličnih ustanov (čl. 6., toč. 2.) se smatrajo za javno postavljene veščake (izvedence) v geodetsko-geometerskih stvareh v smislu j § 447. zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah. To ne velja za uslužbence privatnih podjetij po čl. 6., toč 3., te uredbe.
(3) Nihče ne sme istočasno izvrševati privatno prakso kot pooblaščeni civilni geometer, odnosno inže-njer in biti hkratu stalni nameščenec ustanove, na katero se nanašajo odredbe tega člena.
(4) Odobritve za izvrševanje geodetsko-geometerske prakse daje ustanovam, navedenim.v tem členu, ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva.
•Člen 9.
(*) Za privatna podjetja (čl. 6., toč. 4), ki prijavijo ministrstvu financ in pristojnemu upravnemu oblastvu, da bodo izvrševala geodetsko-geometersko prakso po čl. 6., toč. 4., te uredbe, so obvezni vsi predpisi, ki veljajo za pooblaščene civilne geometre odnosno inženjerje.
(2)	Ko ministrstvo vzame prijavo na znanje, člani podjetja ali njegovi stalni nameščenci, ki so pooblaščeni • civilni geometri, odnosno inženjerji, ne smejo izvrševati privatne prakse deloma na svoje ime in deloma na ime podjetja, temveč samo na ime podtjetja. Ravno tako mora podjetje odjaviti.nadaljnje izvrševanje geodetsko-geometerskih poslov, in šele potem ko bo odjava vzeta na znanje, smejo dotične pooblaščene osebe izvrševati prakso na svoje ime.
Člen 10.
Področje pooblaščenih zemljemercev s pravico pre-merjevanja zemljišč in površin do največ 20 katastrskih oralov kakor tudi vseh tistih oseb, katerim je bila po dnevu 1. maja 1924. izdana pooblastitev za izvrševanje javne geometerske prakse z določeno omejitvijo, se ne menja s to uredbo.
»
II.	Pogoji za pridobitev pravice za izvrševanje jav- , ne prakse iz geodetsko-geometerske stroke po § 1., odstavku 1., toč. a), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih.
Člen 11.
Podeljevanje pooblastitev osebam po § 1. odstavku
1.,	toč. a), zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih za izvrševanje javne geodetsko-geometerske prakse in za posle, navedene v čl. 3. te uredbe, spada v pristojnost ministrstva za finance, oddelka za kataster in državna posestva. Pooblastitev se podeljuje na osnovi izpričevala o opravljenem strokovnem izpitu, predpisanem 9 to uredbo. Opravljanje tega izpita se dovoljuje s sledečimi pogoji:
1.	ako ima prosilec diplomo domače ali tuje geodetske ali kulturno-tehnične, ali gradbeno-tehnične fakultete, v katerih so najmanj skozi štiri semestre obvezne
geodezija in geodetske praktične vaje z obveznim dovršnim državnim izpitom;
2. ako ima prosilec diplomo, odnosno ako je absolvent dvoletnega geodetskega tečaja na domači tehnični fakulteti ali tuji tehnični visoki šoli s predpisanim dovršnim državnim izpitom;
3. absolviranim maturantom, ki so opravili državni geometerski izpit na osnovi naredbe madjarskega ministrstva za finance z dne 24. septembra 1907., št. 117787;
4. absolventom geometerskega odseka državnih srednjih tehničnih šol, ako so opravili predpisani diplomski izpit;
5. absolventom bivšega zemljemerskega odseka v Beogradu, ki je bil ustanovljen na podstavi čl. 11. zakona o davčni upravi, davčnih odborih in davščinah z dne
14.	junija 1884., z izmenjavami in dopolnitvami z dne 20. decembra 1889.;
6. absolventom akademije >profesor Andonovič« v Beogradu, ki so po dovršenem šestem razredu gimnazije ali realne gimnazije ali realke ali dovršenem drugem letniku srednje tehnične šole dovršili geometerski odsek v dveh normalnih šolskih letih;
7. ako je prosilec dovršil katero drugo strokovno tehnično šolo, ki ni navedena v točkah 1. do vštete 6-tega člena, odloča o njem odbor za državno izmeritev pri ministrstvu za finance, če ima pravico do pooblastitve ali ne (čl. 10. pravilnika ministrstva za finance z dne
1.	januarja 1930. št. 65., o sestavi in področju dela odbora za državno izmeritev, izdanega na podstavi pooblastila v čl. 5. zakona o zemljiškem katastru, »Službene novinec št. 12/IV/21 z dne 17. januarja 1930.);
8. razen tega mora prosilec predložiti uradno potrdilo, da je naš državljan;
9. da je po dovršenih študijah in po opravljenem diplomskem, odnosno zaključnem izpitu, kakor je predpisan na posameznih tehničnih fakultetah, z zadovoljivim uspehom prebil polna tri leta v državni službi, ali ravno toliko let v službi pri kakem od ministrstva za finance pooblaščenem inženjerju ali geometru, ali pri kaki ustanovi ali podjetju, kjer se je bavil izključno z geodetsko-geometerskimi posli, toda za absolvente šol, ki so naštete pod toč. 2. do 7. tega člena, ie potrebna predhodna praksa skozi najmanj 5 polnih let;
10. da je dobrega vedenja, da ni bil obsojen, da ni v preiskavi radi prestopka, ki ima za posledico izgubo državljanskih pravic in da ni pod skrbstvom;
11. da govori in piše službeni jezik;
12. da ob času predložitve prošnje za odobritev opravljanja izpita ni v stalni državni ali banovinski službi;
13. da nima nikakih duševnih ali telesnih napak-zbog katerih ne bi mofeel sam izvrševati geodetsko-geometerskih poslov.
III.	Opravljanje strokovnega geometerskega izpita.
Člen 12.
Strokovni geometerski izpit se opravlja pred posebno državno izpraševalno komisijo.
Člen 13.
(0 Državna izpraševalna komisija ima svoj sedež pri ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva,
(2) Predsednika in njegovega namestnika, člane, zapisnikarja in namestnike članov in zapisnikarja izpraše-valne komisije imenuje minister za finance s svojo rešitvijo na predlog oddelka za kataster in državna posestva za tri koledarska leta.
(3) Za predsednika državne izpraševalne komisije se postavlja načelnik oddelka za kataster in državna posestva.
(*) V izpraševalno komisijo stopajo kot člani: šefi tehničnega in katastrskega odseka oddelka za kataster in državna posestva; šef odseka za zemljiške knjige ministrstva pravde in en strokovnjak za tehnične posle pri komasaciji zemljišč, po možnosti višji uradnik ministrstva za finance ali ministrstva za kmetijstvo, kakor tudi en odposlanec inženjerskih zbornic, kateri ima pooblastitev za geodetsko-geometersko prakso.
(5) Namestnik predsednika izpraševalne komisije je po činu najstarejši član izpraševalne komisije, za namestnike članov izpraševalne komisije pa se postavljajo višji uradniki iz istih ministrstev, iz katerih so člani komisije.
(6) Za zapisnikarja izpraševalne komisije se imenuje uradnik iz vrste inženjerjev ali geometrov, ki služijo pri ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva.
Člen 14.
Izpiti se opravljajo v aprilu in oktobru vsakega leta pri ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva po vrstnem redu, določenem po predsedniku izpraševalne komisije.
Člen 15.
(‘).Kandidati morajo svoje predpisno taksirane prošnje za odobritev opravljanja strokovnega geometerskega izpita predložiti pri teritorialno pristojni finančni direkciji, odseku za kataster in državna posestva, ki jih s svojim mnenjem in predlogom predloži ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva v smislu odredb čl. 1., odstavka 3. in čl. 6. in 33. pravilnika ministrstva za finance, št. 27160 z dne 9. marca 1929., o poslovanju in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah, kakor o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav (»Službene novinec štev. 63/XXVII z dne 16. marca 1929.).
(2) Prošnje za opravljanje izpita v aprilu morajo biti predložene finančni direkciji najdalj do 1. januarja, prošnje za opravljanje izpita v oktobru pa najdalj do 1. junija dotičnega leta. Finančne direkcije morajo te prošnje predložiti ministrstvu za finance najdalj do 15. januarja, odnosno 15. junija istega leta v nadaljnji postopek.
(3) Prošnji morajo biti priloženi dokumenti v originalih ali pa v prepisih, ki so potrjeni od pristojnega oblastva in ki posvedočujejo, da kandidat ustreza pogojem iz čl. 11. te uredbe.
(4) Nedostatno dokumentiranih in proti predpisom taksiranih prošenj finančne, direkcije ne smejo vzeti v postopek. Ravno tako se prošnje, iz katerih ni razvidno, ali prosilec prosi za odobritev opravljanja samo strokovnega geometerskega izpita, ali samo za opravljanje izpita za komasacije zemljišč (čl. 24. te uredbe), ali odobritve za opravljanje obeh izpitov, ne smejo predlagati ministrstvu za finance, dokler jih prosilci ne dopolnijo.
Člen 16.
(i)	Ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva, mora na prošnje za opravljanje izpita
izdati svojo rešitev, odnosno odobritev najdalj do
1.	marca, odnosno 1. septembra dotičnega leta.
(2)	Ako se prosilcu ne odobri opravljanje izpita radi tega, ker ne izpolnjuje pogojev iz čl. 11. te uredbe, se mora ravno tako izdati rešitev, z razlogi ob povratku dokumentov, v roku kakor je predpisan v 1. odstavku tega člena.
Člen 17.
(*) Izpiti so praktični, pismeni in ustni.
(2) Praktični izpit obstoji iz terenske naioge, ki jo mora kandidat rešiti na terenu v štirih dneh in jo potem izdelati v pisarni v roku nadaljnjih treh dni. Pri tem se sme kandidat posluževati vseh knjig, zakonov in pravilnikov, kakor tudi potrebnih tablic in instrumentov.
(3) Pismeni izpit iz geodetskega računanja in geodetske prakse se opravlja neposredno po terenskem praktičnem izpitu. Naloga mora biti izdelana v 4 urah.
Po presoji izpitne komisije se sme ta rok podaljšati na 8 ur, če je naloga obsežnejša ali zamotanejša.
(4) Kandidat, ki iz nalog po 2. in 3. odstavku tega člena dobi oceno »slabo«, se izključi od nadaljnjega opravljanja izpita s pravico, ki mu jo daje čl. 21. te uredbe.
(5) Kandidat, ki se ne javi izpraševalni komisiji ob času, določenem z vrstnim redom izpita in ako to opraviči pismeno, s predpisno kolkovano vlogo, ki jo vloži po finančni direkciji in istočasno in neposredno pri ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva, se smatra, kakor da je odstopil od opravljanja izpita. Pravico ima opravljati izpit v prihodnjem . roku, ako nanovo postopa po odredbah čl. 15. te uredbe.
(") Kandidat, ki mora med terenskim delom ali med izdelavo naloge v pisarni ali med pismenim izpitom (odstavek 2. in 3. tega člena) zaradi obolenja ali iz katerih drugih opravičenih razlogov odstopiti od nadaljnjega opravljanja izpita, ima ravno tako pravico, da v prihodnjem roku nanovo opravi ves izpit.
(7)	Kandidat, ki svoj neprihod na izpit ne opraviči ali iz neopravičenih razlogov zapusti izpit, nima pravice do opravljanja izpita v prihodnjem roku temveč šele po letu dni.
(9)	Ustni izpit traja, dokler se komisija popolnoma ne uveri o kandidatovem znanju. Ustni izpit se opravlja ob prisotnosti članov komisije.
(°) Izpraševalna komisija mora sestaviti toliko nalog, kolikor je kandidatov, tako za praktični terenski kakor tudi za pismeni izpit iz geodetskega računanja
Člen 18.
Kandidati opravljajo izpite iz le-teh skupin:
I. skupina — instrumenti, njihovo poznanje in rekti-fikacija;
II. skupina — triangulacije nižjih vrst z elementi triangulacije višjih vrst;
III. skupina — vse vrste višinskih izmeritev;
IV. skupina — poligoni in linijske mreže;
V.	skupina — vsi načini za snemanje detajlov;
VI. skupina — izdelava vseh vrst načrtov in katastrskega operata s potrebnimi preračuni.
Poznanje vseh zgoraj naštetih skupin poslov mora biti v najožji zvezi z odredbami obstoječih katastrskih pravilnikov.	t	#
VII. skupina — zakoni, uredbe, pravilniki in navodila:
1.	zakon	o	neposrednih davkih;
2.	zakon	o	zemljiškem katastru	in	katastrski	pravilniki I., II.,	III., IV., V. del, VI. del	I.	in	II.	razdelek
in	VII.	del I.	in	II. razdelek;
3. zakon o zemljiških knjigah;
4. zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig;
5. zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih;
6. navodila za prvo osnavljanje zemljiških knjig;
7- pravilnik za voditev zemljiških knjig;
8. uredba o izdelovanju katastra po privatnih podjetjih;
9. pravilnik o sestavi in področju poslov odbora za državno izmeritev;
10. uredba o odpisu davkov v primeru elementarne škode;
11. navodilo k uredbi o odpisu davkov v primeru elementarne škode;
12. navodilo za odbijanje posebnih stroškov od katastrskega čistega donosa in za reguliranje povračila (resti-tucije) davkov;
13. pravilnik o delu in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah in o delu in pristojnosti katastrskih uprav;
14. zakon o izdajanju tapij;
15. zakon o organizaciji finančne uprave v zvezi z zakonom o uradnikih;
16. vse odredbe iz zdolaj navedenih zakonov in pravilnikov, ki se tičejo katastrske tvarine;
a) zakon o državnih cestah;
b) zakon o nedržavnih cestah;
c) zakon o osebnih imenih;
č) zakon o imenih krajev in ulic ter oznamenjevanju hiš • številkami;
d) zakon o gozdih;
e) zakon o zamejničevanju državnih gozdov v Srbiji, Južni Srbiji in Črni gori;
f) gradbeni zakon;
g) zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, s pravilniki za ta zakon;
h) pravilnik o sekanju gozdov in izpreminjanju gozdnega zemljišča v drugo vrsto kulture;
17. ravno tako tudi vse odredbe tistih zakonov, uredb, pravilnikov, navodil in pojasnil, ki bodo tekom časa še predpisani in bodo v zvezi z zakonom o zemljiškem katastru in pravilniki k temu zakonu ali z ostalimi zakoni, uredbami, pravilniki in navodili naštetimi v VII. skupini, toč. 1. do 16. tega člena;
18. obstoječi zakonski predpisi o komasaciji zemljišč, ki veljajo v raznih delih kraljevine, vse dotlej ko bo izdan enoten zakon za vso kraljevino, in sicer:
a) avstrijski državni zakon o komasaciji gospodarskih zemljišč z dne 7. junija 1883.;
b) deželni zakon za Kranjsko z dne 7. novembra 1900.;
c) deželni zakon za Štajersko z dne 26. maja 1909.;
č) zakonska Člena VII. in XXXIX. iz 1908. leta ogrskega državnega zbora, ki veljata v Medmurju, Prekmurju, Baranji, Bački in Banatu;
d) zakon o komasaciji zemljišč z dne 22. junija 1902. hrvatskega sabora (z izvršilno naredbo), ki velja v Hrvatski, Slavoniji in Sremu;
e) zakon o zemljiških združbah (zajednicah) in zakon o zadrugah,
Poznanje zakonskih predpisov o komasaciji zemljišč se zahteva od kandidatov samo v glavnih potezah, kandidati pa, ki poleg strokovnega geometerskega izpita opravljajo tudi izpit iz komasacije, morajo dokazhti popolno poznanje teh predpisov in njihovo praktično uporabo (čl. 27. te uredbe).
Člen 19.
(') Komisija vodi zapisnik, v katerega se vpisuje:
a) kraj in dan izpita;
b) rodbinska in krstna imena in zvanja predsednika in članov kakor tudi zapisnikarja izpraševalne komisije in vseh kandidatov;
c) pismene naloge in vprašanja iz ustnega izpita;
č) posamezne ocene in končna (združena) ocena za vsakega kandidata posebej.
(’) Zapisnik podpisujejo predsednik, vsi člani in zapisnikar komisije.
(:>) Zapisnik in pismene naloge se hranijo v arhivu za kataster in državna posestva pri ministrstvu za finance.
Člen 20.
Č) Praktične in pismene naloge kakor tudi ustni odgovori se ocenjajo in vpisujejo v zapisnik s 5 (odlično), 4 (prav dobro), 3 (dobro) in 2 (slabo), končna ocena izpraševalne komisije za uspeh kandidata je pa samo »opravil«, odnosno »ni opravil«.
(2) Za oceno »opravil« odločuje večina glasov. V primeru, da so glasovi razdeljeni, odloča glas predsednika komisije.
(3) Uspeh izpita se priobči kandidatu istega dne in se mu izda predpisano izpričevalo, ki ga podpišejo predsednik, vsi člani komisije in zapisnikar. Kandidat, ki izpita ni opravil, se obvesti o tem ustno, pismena rešitev, ki jo podpišeta samo predsednik in zapisnikar, se mu pa izda samo tedaj, če k^ididat zanjo prosi s pismeno po predpisih kolkovano vlogo
Člen 21.
(l)	Izpit se sme ponoviti vsega skupaj dvakrat, in to: prvikrat po šestih mesecih, drugikrat pa po letu dni.
(*) Kandidati, ki se prijavljajo za ponovni izpit, morajo postopati povsem po čl. 15. te uredbe.
Člen 22.
(‘) Ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva, izdaja v smislu pooblastitve iz § 8., V/2, zakona o organizaciji finančne uprave, in na podstavi zapisnika izpraševalne komisije in na zahtevo kandidata, ki je opravil izpit, pooblastitev za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke na vsem ozemlju kraljevine in s sedežem poslovalnice, katero navede sam kandidat v svoji prošnji. Tej prošnji mora bili priloženo izpričevalo o opravljenem izpitu v originalu ali v uradno potrjenem prepisu, kakor tudi od pristojnega oblastva izdano potrdilo, da prosilec izpolnjuje pogoje iz čl. 8-, odstavka 3., odnosno čl. 7., odstavka 5., odnosno čl. 36. odstavka 3. Pogoj iz čl. 11., točke 12., velja tudi ob času, v katerem se zahteva pooblastitev.
(*) Izdajanje novih pooblastitev se objavlja v »Službenih novinah«.
Člen 23.
(*) Kandidat mora neposredno pred opravljanjem izpita položiti takso za izpit v gotovini,
(a)	Predsednik in vsak član izpraševalne komisije (čl. 13. te uredbe) imajo pravico na 100 dinarjev, za- < pisnikar pa na 80 dinarjev iz položene takse od vsakega kandidata.
IV.	Opravljanje izpita za izvrševanje tehničnih del pri komasaciji zemljišč.
Člen 24.
Ako kandidat, ki že ima pooblastitev za Izvrševanje javne geodetsko-geometerske prakse, ki mu je bila izdana na podstavi izpričevala o opravljenem strokovnem geometerskem izpitu po tej uredbi, ali po pravilniku št. 2439 z dne 1. maja 1924., ali če mu je bila pooblastitev za izvrševanje javne geodetsko-geometerske prakse izdana pred dnem 3- junija 1924., ko je pravilnik št. 2439 z dne 1. maja 1924. z razglašenjem v »Službenih novinah« stopil v moč, hoče, da se mu njegova pooblastitev za izvrševanje javne geodetsko-geometerske prakse razširi tudi na tehnične posle pri komasaciji zemljišč, ali če kandidat hoče istočasno s strokovnim geometerskim izpitom opraviti tudi izpit iz komasacije zemljišč, potem mora postopati po čl. 15. te uredbe.
Člen 25.
(*) Prosilec, ki sploh še ni opravil strokovnega geo-meterskega izpita, bodisi po tej uredbi bodisi po pravilniku št. 2439 z dne 1. maja 1924., ali na podstavi prejšnjih predpisov, odnosno ki ni dobil pooblastitve za izvrševanje geometerske prakse, preden je ta uredba stopila v veljavo, ne more od dneva, ko je ta uredba stopila v moč, dobiti pooblastitve za izvrševanje del za komasacijo zemljišč, če ne opravi tudi strokovnega £eo-meterskega izpita in izpita za komasacijo zemljišč po tej uredbi.
(2) Osebe, ki so pred dnem 1. maja 1924. opravile oba izpita,' omenjena v 1. odstavku tega člena, so oproščene opravljanja ponovnega izpita.
Člen 26.
(») Kandidat, ki hoče opraviti izpit za komasacijo zemljišč, mora poleg pogojev, naštetih v čl. 11. te uredbe, dokazati, da je razen predpisane prakse po čl. 11., točki
9.,	te uredbe, polni dve leti z zadovoljivim uspehom delal na vseh tehničnih poslih, ki se morajo opravljati pri komasaciji zemljišč.
(2) V prošnji mora kandidat navesti podatke o komasaciji, pri kateri je sodeloval, t. j.: občino, odnosno občine, dalje ali je bila komasacija obča ali posamezna (delna), površino komasacijskega objekta, kdaj je bila komasacija izvršena kakor tudi vse tiste podatke, ki so potrebni za presojo, da li si je prosilec pridobil dovolj tehnične prakse, da se more pripustiti k izpitu iz teh poslov.
(3) Kandidatovi prošnji mora biti priloženo potrdilo o uspešni tehnični praksi pri komasacijskih delih.
Člen 27.
(‘) Izpit iz komasacije zemljišč je pismen in usten
(*) Pismeni izpit traja štiri dni. V tem roku mora kandidat svojo nalogo izdelati.
(3)	Ustni izpit se opravlja ob navzočnosti članov izpraševalne komisije in se razteza na vse zakonske
predpise, ki so našteli v čl. 18., skupini VII., toč IS. te uredbe.
(‘) Odredbe čl. 19. do 21. te uredbe veljajo tudi za izpit iz komasacije zemljišč.
Člen 28.
Pooblastitev za izvrševanje tehničnih poslov pri komasaciji zemljišč velja za ozemlje vse kraljevine.
V.	Izvrševanje javnopravne prakse iz geodetsko-geometerske stroke z omejitvijo na lastni delokrog po § 1., odst. 1., toč. h) zakona o zemljiško-knjižnih delitvah, odpisih in pripisih.
Člen 29.
(3)	Situacijski (delitveni) načrti, izdelani od državnih in banovinskih oblasti, ki imajo gradbeno-tebnične, kulturno-tehnične ali gozdarsko-tehnične uradnike, se izvedejo v zemljiških knjigah in zemljiškem katastru, ako so izdelani v njihovem področju (čl. 4. in čl. 5., odst. 2.) v smislu odredbe iz § 1., odst. 1., črke C) zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih kakor tudi odredbe iz čl. 200. katastrskega pravilnika VII. del, II. oddelek, toda v zvezi s čl. 90. do 100. istega pravilnika.
(’) Izdelava situacijskih (delitvenih) načrtov, navedenih v 1. odstavku tega člena mora ustrezati pogojem, predpisanim v § 1., odst. 3. do 5. zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, potem pogojem navedenim v §§ 154. do 156. pravilnika za voditev zemljiških knjig, št. 18450 z dne 17. februarja 1931. (»Službene novinec št. 64/XIX/120 z dne 21. marca 1931.), kakor tudi pogojem iz čl. 66. do 70. katastrskega pravilnika VII. del, II. oddelek, ki so določeni na podstavi odredbe čl. 43., odst. 3., zakona o zemljiškem katastru. Razen tega mora izdelava teh načrtov ustrezati tudi vsem onim pogojem, ki so v zvezi z zgoraj omenjenimi predpisi bodisi da jih je izdalo ministrstvo za finance ali ministrstvo pravde bodisi da so predpisani od katerega drugega ministrstva toda v sporazumu z ministrstvom za finance.
Člen 30.
Načrte državnih ali banovinskih oblastev, ki niso izdelani po predpisih, omenjenih v čl. 29. te uredbe, pa jih zato zemljiško-knjižna sodišča in katastrska oblastva ne bi mogla vzeti v nadaljnji pbstopek in v izvedbo, so dotična državna ali banovinska oblastva dolžna, da jih popravijo, predelajo ali dopolnijo.
VI.	Izvrševanje javnopravne prakse iz geodetsko-geometerske stroke z omejitvijo na lastno področje po § 1., odst. 2., zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih.
Člen 31.
(’) Za ona oblastva, urade in korporacije, ki v § 1., odst. 1, zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih niso omenjeni, pa jim je s katastrskim pravilnikom VII. del, II. oddelek, priznana pravica, da za katastrske in zemljiško-knjižne namene izdelujejo načrte o izmerjanju njihovega lastnega zemljišča (čl. 201. zgoraj navedenega pravilnika), veljajo odredbe iz čl. 6. do 9.
te uredbe, ki so predpisane na podstavi pooblastitve iz § 1., odst. 2., zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih ter v soglasju z odredbo iz § 157. pravilnika za voditev zemljiških knjig.
(*) Zainteresirana oblastva, uradi ali korporacije, ki žele, da bi se delitveni načrti ali tudi kateri drugi načrt, izdelani od njihovih uradnikov, odnosno njihovih stalnih nameščencev za namene lastnega službenega področja, proglasili sposobnim, da služijo za podstavo zemljiškoknjižnim delitvam, morajo o tem predložiti predlog ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva. V tem predlogu morajo navesti vse potrebne podatke o uradnikih, odnosno nameščencih, ki bodo izvrševali dela iz geodetsko-geometerske stroke in priložiti vse dokumente o njihovi šolski izobrazbi, ki mora ustrezati šolski izobrazbi, predpisani v 51. 11., točkah 1. do 6. te uredbe, potem potrdilo o uspešni tehnični praksi iz geodetsko-geometerskih del pred vstopom v njihovo službo, kakor tudi vse take dokumente, ki bi bili važni pri presoji, da li bodo njihova dela iz geodetsko-geometerske stroke ustrezala katastrskim in zemljiškoknjižnim predpisom.
(*) Predlog po prednjem odstavku se sme predložiti vsak čas.
(*) Ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva, predloži vsak tak predlog glavni upravi inženjerskih zbornic, ki mora po zaslišanju teritorialno pristojne inženjerske zbornice podati svoje, mnenje in predlog, kolikor je ona interesirana. Ministrstvo za finance mora potem ves predmet izročiti teritorialno pristojni finančni direkciji, da ta na podstavi svojih opazovanj, izkustev in zaznanj poda svoje mnenje.
(5)	Na podstavi zbranih podatkov mora ministrstvo za finance na vsak posamezni predlog zainteresiranih oblastev, uradov ali korporacij izdati svojo rešitev in jo dostaviti predlagatelju po pristojni finančni direkciji in katastrski upravi.
(•) Rešitev velja samo dotlej, ko bodo uradniki, odnosno nameščenci, ki so v zadevni rešitvi imenoma navedeni, v službi pri zainteresiranem oblastvu, uradu ali korporaciji. Kakor hitro kateri teh uradnikov iz kakršnihkoli razlogov zapusti službo ali bi bil upokojen, mora to dotično oblastvo, urad ali korporacija v roku 8 dni, ki se računajo od dneva prestanka službe, javiti teritorialno pristojni finančni direkciji, odseku za kataster in državna posestva in istočasno tudi teritorialno pristojni katastrski upravi, ki mora to prijavo odstopiti finančni direkciji s svojim poročilom.
(7) Finančna direkcija mora v roku 3 dni po prejemu obeh poročil obvestiti ministrstvo za finance.
(8) Oddelek za kataster in državna posestva ministrstva za finance, odseki za kataster in državna posestva pri podrejenih finančnih direkcijah in vse katastrske uprave, odnosno davčne uprave v krajih, kjer še ni izvršena katastrska izmeritev, morajo voditi spiske vseh onih oblastev, uradov in korporacij, o katerih govori ta člen; s točnimi podatki onih uradnikov, ki imajo pravico za izvrševanje geodetsko-geometerskih poslov po rešitvi ministrstva za finance in v mejah, ki so predpisane s to uredbo.
Clen 32.
(*) Za izdelavo načrtov veljajo povsem odredbe tz ct. 29., odstavka 2. te uredbe.
(*) Neupoštevanje predpisov, navedenih v prednjem odstavku — poleg neodobritve zadevnih načrtov po
katastrski oblasti — ima za posledico razveljavljenje pooblastitve, priznane z rešitvijo ministrstva za finance onemu uradniku, ki se pregreši proti katastrskim predpisom, ali pa razveljavljenje celotne pooblastitve, priznane z rešitvijo ministrstva za finance oblastvu, uradu ali korporaciji, ako bi se ugotovilo, da načrti niso izdelani za namene lastnega področja dotičnega oblastva, urada ali korporacije (§ 154., toč. 1. odst. 3. in 4. pravil-■ nika za voditev zemljiških knjig in čl. 201. katastrskega pravilnika VII. del, II. oddelek).
Člen 33.
Da bo mogoče postopati po čl. 32., odst. 2. te uredbe, morajo finančne direkcije in katastrske uprave ob pregledovanju načrtov in po potrebi tudi pri inšpekcijah, odnosno terenskih delih v občini, katere se tiče načrt sumljive narave, po službeni dolžnosti preiskati vse okolnosti in ugotoviti, ali je prestopek take narave, da zahteva uporabo mer po čl. 32., odst. 2. te uredbe.
Člen 34.
Za posle po čl. 6. do 9., odnosno po čl. 31. te uredbe se ne izdaja pooblastitev za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke, kakor je to določeno v čl. 22. te uredbe za osebe iz § 1., odst. 1., točke a) zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih temveč se izdajajo posebne rešitve onim oblastvbm, uradom in korporacijam, ki razpolagajo z uradniki, sposobnimi za take posle. Zato uradniki, ki so v službi pri oblastvih, uradih in korporacijah navedenih v čl. 6., toč. 1., 2. in
3.,	odnosno v čl. 31. te uredbe, nimajo pravice do pooblastitve brez omejitve, kakor jo imajo osebe po § 1., odst. 1., točke a) zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih. Ako je bila komu, preden je stopila v veljavo ta uredba, izdana pooblastitev za izvrševanje javne geodetsko-geometerske prakse na podstavi pravilnika št. 2439 z dne 1. maja 1924., in je ta oseba po pridobitvi pooblastitve kot uradnik stopila v službo pri oblastvu, uradu ali korporaciji navedenih v § 1., odst. 2. zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih, odnosno v čl. 6., toč. 1., 2. in 3. in v čl. 31. te uredbe, ali ako je ta oseba poprej ali v času zahteve in pridobitve pooblastitve že bila v taki službi, brez ozira na to, ali je bila ministrstvu za finance znana ta okolnost ali ne, potem ta oseba izgubi pravico do pooblastitve za izvrševanje javne geodetsko-geometerske prakse brez omejitve, katera ji je bila priznana pred izdano rešitvijo. Taka oseba ima pravico za izvrševanje samo takih poslov, ki so navedeni v Čl. 201. katastrskega pravilnika
VII.	del, II. oddelek (glej izjemo v čl. 35., odst. 1., toč. 5.).
VII.	Oprostitve od opravljanja strokovnega geometer-skega izpita za pridobitev pooblastitve za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke.
Člen 35.
(*) Od opravljanja strokovnega geometerskega izpita, predpisanega s to uredbo, se oproščajo:
1.	vse one osebe, ki so, preden je stopila v veljavo ta uredba, radi pridobitve pooblastitve za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke opravile strokovni geometerski izpit po pravilniku ministrstva za finance z dne 1. maja 1924., št. 2439, ali na podstavi
prejšnjih predpisov neglede na to, ali so že zahtevale i in dobile pooblastitev ali ne;
2.	vse osebe, katerim je bila na podstavi prehodnih naredb iz pravilnika z dne 1. maja 1924., št. 2439, izdana I pooblastitev za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke na vsem ozemlju kraljevine ali z omejitvijo za posle do določene površine zemljišč in na določenem ozemlju;
3 vse one osebe, katerim je bila po dnevu 1. maja 1924. in na podstavi prehodnih naredb, navedenih pod toč. 2. tega člena, obnovljena njihova pooblastitev, izdana na podstavi prejšnjih predpisov;
4. inženjerji, geodeti in geometri, ki so uslužbeni pri državnih katastrskih oblastvih najmanj 15 let in kot uradniki z zadovoljivim uspehom izvršujejo geodetsko-geometerske posle, vse pa s pogojem, ako so pred pred-ložitvijo prošnje za izdajo pooblastitve podali ostavko na državno službo, odnosno ako so upokojeni, in to ne radi nesposobnosti za izvrševanje terenskih tehničnih del, pred potekom roka. predpisanega po zakonu o uradnikih, ter s pogoji iz čl. 11., toč. 8., 10., 12. in 13. te uredbe;
5. učitelji geodezije na univerzah in takih tehničnih šolah, katerih absolventi imajo pravico do opravljanja strokovnega geometerskega izpita in glede na tega tudi do pridobitve pooblastitve za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke po tej uredbi, to pa s pogojem, da so podaniki naše države, ali Ja se po kakem posebnem odloku pristojnih oblastev ravna z njimi kot z našimi podaniki, ali kadar v tem pogledu s katero tujo državo obstoji pogodba o vzajemnosti.
(’) Osebe, naštete v odst. 1., pod toč. 1. do 5. tega člena, nimajo pravice, da bi bile oproščene tudi od opravljanja izpita iz koiftasacije zemljišč, razen tedaj, kadar že imajo tako pooblastitev, ki jim je bila izdana na podstavi opravljenega izpita po prejšnjih predpisih, ki so veljali pred dnevom 1. maja 1924 . odnosno potem, ali ako jim ta pooblastitev pritiče na podstavi prejšnjih zakonskih predpisov.
VIII.	Dolžnosti pooblaščenih oseb za izvrševanje
javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke.
Člen 36.
(■) Osebe, ki imajo pooblastitev za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke brez omejitve [§ 1., odst. 1., toč. a) zakona o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih] so dolžne:
1. prijaviti vsako stalno premeno kraj,, sedeža geo-meterske poslovalnice pristojni finančni direkciji, ki mora o tem obvestiti ministrstvo za finance;
2. opraviti pred pristojnim upravnim oblastvom prisego — kolikor je že preje niso opravili — sledeče vsebine:
iJaz, N. N., prisegam pred Vsemogočnim Bogom, da bom vladajočemu kralju N. N. zvest in da bom poverjeno mi dolžnost bodisi od javnih oblastev ali privatnih oseb izvrševal vestno po obstoječih zakonih in predpisih. Ravno tako prisegam, da bom vsa poverjena mi dela izvrševal po svojem najboljšen. znanju, da bom pri vseh poverjenih mi delih nepristranski in da bom poverjeno ini tajnost vestno čuval. Tako mi Bog pomagaj!«;
3. prijaviti kvalificirane pomočnike pristojni finančni direkciji radi overitve njihove legitimacije;
4. postaviti datum, svojeročni podpis in pečat na vse v njihovih poslovalnicah napravljene izdelke in plane (načrte in risbe);
5. popraviti vse pogreške v svojih izdelkih, bodisi da so jih zapazili sami ali stranke, bodisi da so pogreške zapazila katastrska ali zemljiškoknjižna oblastva;
6. ravnati se po vseh katastrskih in zemljiško-knjiž-nih predpisih kakor tudi onih, ki imajo kakršnokoli zvezo z zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo ter prilagoditi svoja dela tudi vsem ostalim zakonskim predpisom.
(2)	Te osebe ne smejo imeti podružnic zunaj kraja sedeža svojih geometerskih poslovalnic.
(’) Z izvrševanjem javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke ne smejo istočasno izvrševati plačano državno ali katero drugo javno službo v lastnosti uradnika ali stalnega nameščenca, razen učiteljske službe na univerzah in na takih tehničnih šolah, katerih absolventi imajo pravico do pooblastitve po tej uredbi.
(4) Ravno tako se te osebe ne smejo baviti s posli, ki se ne skladajo s položajem in ugledom pooblaščenih inženjerjev, geodetov in geometrov.
(5) Za vse posle, ki jih te osebe izvršujejo iz geodetsko-geometerske stroke, so odgovorne moralno in materialno po obstoječih predpisih.
(6) Vsaka pooblaščena oseba je dolžna voditi delo-vodni zapisnik,, ki mora biti paginiran in overjen po pristojnem oblastvu. V ta zapisnik se morajo vpisati vsi posli, ki so se prevzeli v delo.
Zapisnik mora vsebovati:
1. zaporedno številko;
2. dan, katerega je bil posel naročen;
3. vsebina predmeta;
4. dan, katerega je bil izdelani elaborat izročen, s točno označbo osebe, kateri je bil vročen;
5. zaračunana nagrada za izvršitev posla.
IX.	Prestanek in izguba pooblastitve.
Člen 37.
Pravica za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke prestane:
1. z izgubo državljanstva;
2. kadar pooblaščena oseba postane trajno nesposobna za izvrševanje javne prakse radi telesne ali duševne hibe;
3. s smrtjo;
4. z odpovedjo;
5. z vstopom v državno ali banovinsko službo, ali v službo pri kateremkoli samoupravnem oblastvu ali ustanovi, korporaciji, zadrugi ali privatnem podjetju v lastnosti uradnika, odnosno stalnega nameščenca;
6. kadar se s pravnomočno razsodbo kazenskega sodišča obsodi na izgubo častnih pravic ali javne službe;
7. kadar se pravnomočno otvori stečaj nad njenim premoženjem, kakor tudi v primeru sodnega odloka, da se stečaj ne otvarja zato, ker njeno premoženje ne zadošča za pokritje stroškov stečajnega postopka;
8. kadar vrši posel, za katerega nima pooblastitve, ali z zlorabo poverjenega mn posla, kar se mora ugotoviti po pristojnem oblastvu na tožbo z zainteresirane strani.
X.	Kazni.
Člen 38.
(’) Inženjerji se kaznujejo po tej uredbi za prestopke pri izvrševanju javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke samo po predhodnem sporazumu z ministrstvom za gradbe in na podstavi zaslišanja in predloga glavne uprave inženjerskih zbornic. Kazni po čl. 39., toč. 1. do 6-, izreka ministrstvo za finance.
(s) Vse ostale pooblaščene osebe za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke se kaznujejo po tej uredbi in na podlagi predhodnega zaslišanja in predloga teritorialno pristojne finančne direkcije v skladu z odredbo v čl. 6. v zvezi s čl. 1., odst. 3., in čl. 33. pravilnika ministra za finance št. 27160 z dne 8. marca 1929. o poslovanju in pristojnosti odseka za kataster in državna posestva pri finančnih direkcijah kakor tudi o poslovanju in pristojnosti katastrskih uprav (»Službene novine« št. 63/XXVII z dne 16- marca 1929.) Kazni po čl. 39., toč. 1. in 3., izreka samo finančna direkcija, izrekanje ostalih kazni po čl. 39. pa spada v pristojnost ministrstva za finance.
Člen 39.
Kazni za prestopke, učinjene pri izvrševanju javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke so te-le:
1 pismeni opomin;'
2. pismeni ukor;
3. ustavitev dela	za	dobo	treh	mesecev;
4. ustavitev dela	za	šest	mesecev;
5. ustavitev dela za eno leto;
6. izguba pravice za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke.
člen 40.
(‘) Kazni po čl. 39., toč- 1. in 2., izreka finančna direkcija, na katere področju je kraj sedeža geometerske poslovalnice dotične pooblaščene osebe, ako ta pooblaščena oseba spada v skupino po čl. 38., odst. 2., in na utemeljen s konkretnimi dokazi podprt predlog katastrske uprave, na katere področju je bila učinjena ali za-pažena kršitev dolžnosti ali nerednost. O kaznovanju mora finančna direkcija istočasno obvestiti ministrstvo za finance z overjenim prepisom dotičnega odloka.
(2) Ako pooblaščena oseba spada v skupino po čl.
38.,	odst. 1-, mora finančna direkcija samo zbrati podatke in dokaze, katere mora s svojim mnenjem in predlogom predložiti ministrstvu za finance radi izdaje odloka o kazni iz čl. 39., toč. 1. ali 2.
Člen 41.
f1) Nobena kazen iz ČL 39. se ne sme Izrekati, preden sc pooblaščena oseba ne zasliši bodisi po katastrski upravi ali finančni direkciji ali po ministrstvu za finance.
(*) Za vsako kazen iz čl. 39. se mora pooblaščeni osebi pismeno priobčiti utemeljeni odlok.
(3) O vseh kaznih iz čl. 39. morajo biti obveščeni ministrstvo za finance kakor tudi teritorialno pristojna finančna direkcija in katastrska uprava radi vpisa kazni v spisek, ki vsebuje stolpec za osebne podatke, kraj sedeža geometerske poslovalnice, datum in številko pooblastitve in toliko stolpcev, kolikor je vrst kazni po Sl 39, V. stolpcih, v katere se vpisujejo kazmi, se morajo
I navesti datum in številka kazenskega odloka, oblastvo, ki je odlok izdalo kakor tudi kratka vsebina odloka. O kaznovanju inženjerjev se mora obvestiti glavna uprava inženjerskih zbornic.
Člen 42.
(1) Proti odloku o kazni po čl. 39., toč. 1. in 2., izdanem po finančni direkciji (čl. 38., odst. 2., in čl. 40., odst. 1.), se je mogoče pritožiti pri ministrstvu za finance proti odloku o kazni, izdanem po ministrstvu za finance (čl. 38., odst. 1- in 2., in čl. 40., odst. 2.) pa ni pritožbe.
(2) Kadar se izreče kazen po čl. 39., toč. 3., 4., 5. in
6.,	stopi odlok o kazni v veljavo 30 dni po dostavi odloka potem pristojne oblasti.
(3) Izguba pravice za izvrševanje prakse iz geodetsko-geometerske stroke, odnosno odvzem pooblastitve za take posle (čl. 39., toč. 6.) se objavlja v »Službenih no-vinah«.
Člen 43.
V času, dokler traja ustavitev dela po čl. 39-, toč. 3. do vštete 5., za izvrševanje poslov iz geodetsko-geometerske stroke pooblaščena oseba ne sme prevzemati nobenih poslov v delo. Katastrska oblastva, ki so po pravilniku ministra za finance št. 27160 z dne 8. marca 1929. pristojna za odobritev njihovih načrtov, ne smejo vzeti v postopek načrtov, ki se tičejo ob času ustavitve dela na terenu izvršenih del, temveč jih morajo opremiti z odgovarjajočo pripombo in označbo številke in datuma ministrskega odloka o ustavitvi dela in jih vrniti zemljiškoknjižnemu sodišču z obvestilom, da se ti načrti ne bodo izvedli v katastrskem operatu. Ena.ro se mora postopati tudi v primeru izgube pravice za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke (čl. 39., toč. 6.).
Člen 44.
Za težje kršitve dolžnosti službe ali ugleda stroke, radi katerih se sme uporabiti večja kazen, se smatrajo sledeča dela:
1. ako se ob priliki pregleda planov (načrtov) zapazijo taki pogreški v delu, da se more iz njih ugotoviti popolna nesposobnost ali nezaupanje za samostojno izvrševanje poverjenih poslov;
2. ako se ugotovi, da je izmeritev, ki je predmet izvedbe v katastru in v zemljiški knjigi, izvršena brez predhodnega zaznamenovanja meje s trajnimi vidnimi znaki (čl. 10. zakona o zemljiškem katastru in čl. 70. katastrskega pravilnika VII. del, II. oddelek);
3. ako je situacijski načrt izdelan brez vsake predhodne izmeritve (čl. 40., odst. 8. v zvezi s čl. 52. katastrskega pravilnika VII. del, II. oddelek);
4. ako je situaciski načrt izdelan na podlagi izmeritve po nekvalificiranem pomočniku pooblaščenega in-ženjerja, geodeta ali geometra (čl. 70. katastrskega pravilnika VII. del, II. oddelek);
5. ako se ugotovi, da je pooblaščena oseba za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke odstopila v izvršitev katerokoli izmeritev, ki je predmet izvedbe v katastru in zemljiški knjigi, nekvalificirani osebi ali osebi brez pooblastitve za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke, ki ni zaposlena v njegovi geometerski poslovalnici, četudi mu je tak načet overila;
6. ako obstoje dokazi o nemoralnem ali nedostojnem vedenju v privatnem življenju take prirode, da ogrožajo ugled geometerske službe in stroke;
7. ako si na nedostojen način išče klijentov;
8. ako izvršuje posle, za katere ni pooblaščen;
9. ako se pregreši proti osnovnim odredbam katastrskih in zemljiškoknjižnih predpisov, pa se brani, da naknadno popravi pogreške v svojih izdelkih;
10.	ako gre za vprašanje državnih interesov in posebno za interese katastrske službe ali interese delodajalca
Člen 45.
(*) Osebam, ki nimajo pooblastitve za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke v smislu te uredbe, je prepovedano prevzemati posle, ki spadajo v področje pooblaščenih geometrov.
(») Ako se dokaže, da je kdo brez pooblastitve izvrševal posle, ki spadajo v področje pooblaščenih geometrov, se kaznuje na predlog ministrstva za finance po občem upravnem oblastvu, odnosno kjer je tako, po državnem krajevnem policijskem oblastvu, na čigar področju je izvrševal te posle, z denarno kaznijo od 500 do 1500 dinarjev v korist državne blagajne in z zaporom od 10 do 30 dni, ali z eno od obeh kazni. Ako se denarna kazen ne plača v določenem roku, se izpremeni v zaporno kazen.
(3)	0 izreku kazni se obvesti ministrstvo za finance, oddelek za kataster in državna posestva.
XI.	Prehodne in končne odredbe.
Člen 46.
Vse pooblastitve za izvrševanje javne prakse iz geodetsko-geometerske stroke, ki so bile izdane, preden je stopila v veljavo ta uredba, veljajo tudi dalje, razen onih, ki so posebno navedene v čl. 34. kakor tudi onih, ki nasprotujejo odredbam te uredbe.
Člen 47.
Ko stopa ta uredba v veljavo, preneha veljati pravilnik ministra za finance o opravljanju strokovnega geo-meterskega izpita za pridobitve pooblastitve za izvrševanje privatne geometerske prakse z dne 1. maja 1924., št. 2439, z izpremembami in dopolnitvami z dne 20. novembra 1926., št. 7868 in z dne 14. junija 1929., št. 59668.
Člen 4&
Kolikor 9e ta uredba sklicuje na predpise zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah, je z njimi vse dotedaj, ko dobi ta zakonik obvezno moč, razumeti odgovarjajoče predpise zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah, ki danes veljajo v poedinih področjih
Člen 49.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah« razen odredb iz čl. 11., 15., 16., 24 in 26., ki stopijo v veljavo z dnem 1. maja 1932.
V Beogradu, dne 15. januarja 1932., št. 1100/V.
Minister za finance dr. Mil. R. Djordjevid s- r,
168.
Zdravljenje
državnih uslužbencev in upokojencev v javnih bolnicah.*
Po pojasnilu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 199 z dne 11. januarja 1932. in v zvezi z odločbo ministrstva za prosveto P. br. 38.695 z dne 11. septembra 1931.
odločam:
Civilni državni uslužbenci in upokojenci kakor tudi njih rodbine imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v javnih bolnicah samo v III. razredu; če se pa zdrave v I. in II. razredu, morajo plačati razliko med I., odnosno II. razredom in III. razredom.
V Beogradu, dne 3. februarja 1932.
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
169.
Odredba
gospoda ministra za finance.**
Gospod minister za finance je izdal pod št. 8700/11 z dne 1. februarja 1932. naslednjo odredbo:
>Na osnovi § 4., točk 3. in 6-, in § 127. zakona o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929. in člena 107. pravilnika o poslovnem redu pri ministrstvu za finance z dne 12. aprila 1930., št. 19500/1.
rtZ ft‘-
odrejam:	v
Blagajniški in trezorski razdelek oddelka za državno računovodstvo in proračun pride v sestav odseka glavne državne blagajne istega oddelka.
O tem je obvestiti krajevno in glavno kontrolo, ministrstva in vse nakazovaloe II. stopnje, ki so izdajali izplačilne naloge blagajniškemu in trezorskemu razdelku.
Oddelek za državno računovodstvo in proračun naj izvrši to nared bo.«
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun pri ministrstvu za finance, št. 7800/11.
170.
Izprememba
pravilnika o kovanju zlatnikov.***
Gospod minister za finance je izdal pod št. 11-11.458 z dne 3. februarja t. 1. nastopno odločbo:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	februarja 1932., št. 34/XIV/99.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	februarja 1932., št. 31/XIII/93.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	februarja 1932., št. 30/XII/88.
Poslednji odstavek člena 6. pravilnika o kovanju zlatnikov s podobo Njiju Veličanstev kralja Aleksandra I. in kraljice Marije in o dajanju teh zlatnikov v promet* se izpreminja in se glasi:
»Od te mere v vsebini in težini se sme ob kovanju zlatnikov odstopiti, in sicer: v vsebini največ do 0-003 nad ali pod normalo, v težini pa pri malih zlatnikih do 0 00349 g, pri velikih zlatnikih pa do 0'01396 g nad ali pod normalo, odrejeno zgoraj-«
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun, dne 4. februarja 1932.; št. 11-4458.
171.
Razpisa.**
*«?!■'	I.
Uvozno ocarinjanje kartona (lepenke) iz papirja.
Zaradi pravilnega ocarinjanja predmetov iz tar. št. 442. uvozne carinske tarife dajem carinarnicam na osnovi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi naslednje pojasnilo:
Merilo za razlikovanje kartona od papirja je teža nad 200 g na 1 mJ.
Kartoni (lepenke), ki so omenjeni v tar. št. 442., točki 1., v naravni barvi, se izdelujejo: sivi iz odpadkov papirja in kartona, rjavi iz lesovine parjenega lesa, beli iz lesovine neparjenega lesa in rumeni iz slame.
Na roko izdelani karton v polah iz tar. št. 442., točke 1. a), se izdelujejo tako, da se pokladajo na dimenzioniran valj plasti tvarine, dokler se ne dobi želena debelina kartona. Poedine mokre plasti tvarine se spajajo s stiskanjem na stroju za izdelovanje kartona in se tako iztisne tudi voda iz njih (gavčiran karton). V plasti zložena tvarina se reže v vlažnem stanju v pole in snema z valja z roko in potem na zraku suši. Iz tega izhaja, da se da na roko izdelani karton izdelovati samo v polah, nikakor pa ne v namotih. Pole so navadno na vseh straneh neobrezane in vlaknate, vsekakor pa mora biti vsaj ena stran neobrezana in vlaknata.
S stroji izdelani karton v polah in namotih iz tar. št. 442., točke 1. b), se izdeluje na posebnih strojih v enem samem neprekinjenem toku tako, da se prenašajo plasti tvarine z valja avtomatično na sušilno napravo iz cilindrov, ki je sestavni del stroja samega. Ko se karton na cilindrih posuši, se reže v pole ali se namota v namote (bobine). Za razliko od kartona iz točke 1. a) so pri kartonih, izdelanih s strojem, vse strani, tako pri kartonu v polah, kakor tudi pri onem v namotih, vedno ravne in obrezane.
Karton se da izdelovati iz ene tvarine; v tem primeru so vse plasti, tako notranja kakor tudi zunanja, iste barve in iste kakovosti. Če je izdelan tak karton iz nebarvane tvarine t. j. v naravnih barvah, ki so zgoraj navedene, je ocarinjati karton po točki 1.
če je karton iz barvane tvarine ali so poedine plasti različne (dvojni — dupleks in trojni — tripleks), po-
• »Službeni list« št. 328/51 iz leta 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	februarja 1932., št. 31/XIII/91.
tem se ocarinja karton po tar. št. 442., točki 3., kakor tudi oni kartoni, ki so prevlečeni s papirjem (kaširani).
Za dvojni (dupleks), odnosno trojni karton (tripleks) se smatra oni karton, ki se prevleče na stroju samem s stiskanjem (gavčiranje) po eni strani (dupleks) ali po obeh straneh (tripleks) s plastjo druge barve ali druge kakovosti, kot je osnovna tvarina. Te kartone je lahko spoznati, če se prelomijo, ker se na prelomini jasno poznajo različne plasti.
Za karton, prevlečen s papirjem (kaširani karton), se smatra oni, ki je izdelan iz osnovne tvarine, na katero se je na stroju samem prilepil z lepom papir iste ali različne barve kot je osnovna tvarina. Ti kartoni se poznajo po tem, da se nalepljeni papir, če se karton namoči v vodi, lahko odloči.
Potemtakem je ocarinjati po tar. št. 442., točki 1: po točki 1. a) ves navadni karton, izdelan na roko, v polah, če je v naravni barvi; po točki 1. b) ves karton, izdelan s strojem, v polah ali namotih, če je v naravni barvi, in sicer ene barve in ene kakovosti v vseh plasteh. Po tar. št. 442., točki 1-, se nadalje ocarinja navadni karton iz tekstilnih snovi, rastlinskih vlaken in podobnih snovi, ki služi za izdelovanje strešne lepenke, in podoben.
V Beogradu, dne 4. februarja 1932.; št. 3570/IV.
Minister za finance Mil. R. Djordjevič s. r.
II.
Izprememba točke 1. navodil C. br. 18.288/1928 za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Avstrijo.
Zaradi pravilnega uporabljanja odredb iz pogodbe z republiko Avstrijo se ukinja točka 1. navodil za njeno uporabljanje, danih z razpisom C. br. 18.288 z dne 14. maja 1928.,* na katere mesto stopa to-le:	’
»1. Znižana stopnja iz tar. št. 148., točke 2., se nanaša na zmlet gramoz in pesek v razsutem stanju ali v vrečah; potemtakem nima zmlet gramoz in pesek, ki prihaja v drugih zavojih, ne pa v razsutem stanju in v vrečah, pravice do uporabljanja carine 0-10 Din.«
Priobčujem carinarnicam to izpremembo in jim naročam, da jo vpišejo v omenjeni razpis in da se po njej ravnajo.
V Beogradu, dne 4. februarja 1932.; št. 3580/IV.
Minister za finance Mil. R. Djordjevic s. r.
172.
Zamenjava
kovinskega drobiža.**
Na osnovi člena 6. zakona o kovanju srebrnega denarja po 10'— in 20'— dinarjev je izdal g. minister za finance naslednjo naredbo:
* »Uradni list« št. 170/52 iz 1. 1928.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	februarja 1932., št. 27/XI/83.
Davčne uprave naj izvrše zameno niže označenega kovinskega drobiža po naslednjem postopanju:
1. Kovinski drobiž, ki	se	zameni, je:
a) ves drobiž kraljevine	Srbije	in Crne	Gore	iz
niklja po 5, 10 in 20 par, izkovan do leta 1916.;
b) drobiž kraljevine S. H. S. iz »game« po 5 in 10 par, izkovan leta 1920.;
c) drobiž bivše avstroogrske nfonarhije iz niklja po 10 in 20 helerjev, odnosno filirjev, iz pakfonga po 10 in 20 helerjev, odnosno filirjev in iz železa po 20 helerjev. odnosno filirjev.
Ostali drobiž, ki tukaj	ni	naštet,	se ne	bo	zameni!
2. Ves spredaj našteti	drobiž se	mora	zameniti	po
nominalni vrednosti, t. j. po vrednosti, ki je označena na denarju, razen avstropgrskega drobiža iz železa po 20 helerjev, odnosno filirjev, ki se mora izmeniti po 5 par novec.
3. Zamena se izvrši pri vseh blagajnah davčnih uprav.
4. Za predloženi drobiž se izda prvenstveno drobiž po 0^25 Din, če tega ni, drobiž po 0-50, 1*— in 2'— Din.
f	5. Drobiž, ki še predloži v zameno, mora biti vlo-
žen v zavitke po denarnih vrstah, na omotu pa mora biti označena vrednost vsebine.
Za večje količine morajo predložiti stranke specifikacijo drobiža pa vrstah in vrednosti in označiti celotno vsoto, ki se je prinesla v zameno.
,	6. Zaradi razvidnosti o zamenjanem drobižu mora
voditi blagajnik posebno knjigo po priloženem obrazcu.*
7. Zamenjani drobiž kakor tudi drobiž, ki je že v blagajnah davčnih uprav, je treba klasificirati po vrsti: oddeljeno nikljasti, železni, iz game in iz pakfonga, nato pa vsako vrsto posebej po vrednosti novcev. Ves ta denar ostane do nadaljnje odredbe oddelka za državno računovodstvo in proračun pri davčnih upravah in se vodi kot blagajniška gotovina.
8. Zamenjava se mora pričeti takoj in traja do vštetega dne 30. novembra 1932. Po 30. novembru 1932. se zamenjava ne sme več vršiti, nezamenjeni kovinski drobiž pa prestane biti zakonsko plačilno sredstvo.
9. Po preteku roka. določenega za zameno, ugotove davčne uprave z referatom v dvojniku, koliko je zamenjanega drobiža, in vpišejo ta referat, podpisan po blagajniku in šefu davčne uprave, v delovodni zapisnik, oddelku za državno računovodstvo in proračun pa pošljejo posebno poročilo o znesku zamenjanega drobiža.
10. Davčne uprave morajo objaviti na običajni način na vsem svojem področju pričetek in poslednji dan zamenjave drobiža, kakor tudi način, kako se zamena vrši.
Za vsako nasprotno postopanje odgovarjajo uprav-ljalci blagajn in uradni starešine materialno in kazensko.
To se mora izvršiti najtočneje in v določenih rokih.
Iz ministrstva za finance kraljevine Jugoslavije — oddelka za državno računovodstvo in proračun v Beogradu, dne 26. januarja 1932.; št. 5000/11,
* Obrazca v »Službenih novlnah« ni. (Op. ur.)
173.
^estna obveznost lastnikov novo postavljenih zgradb."
Na vprašanja, ki se pošiljajo z raznih strani o tem, ali je odrejati lastnikom novo postavljenih zgradb cestno obveznost po § 40. zakona o samoupravnih cestah po celotni davčni obremenitvi na novo postavljeno zgradbo ali samo po oni. ki jo taki lastniki dejanski plačujejo po davčni olajšavi iz člena 37., pod II., zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928., daje na osnovi § 40. zakona o samoupravnih cestah, s katerim je jasno predpisano, da se jemlje zaradi odrejanja delovne obveznosti, odnosno odkupnine za enoto pri osebah, ki plačujejo do 200 Din neposrednega davka, en dan dela, pri osebah, ki plačujejo do 500 Din, dva dneva itd., gospod minister za gradbe naslednje
pojasnilo:
Glede na jasni predpis § 40. zakona o samoupravnih cestah se mora odrejati lastnikom novo postavljenih zgradb cestna obveznost samo po onem davku, ki ga dejanski plačujejo, če dokažejo s pravilnimi listinami onemu oblastvu, ki odreja cestno obveznost, da so zares dobili davčno olajšavo iz člena 37., pod II., zakona o neposrednih davkih.
Odrejanje cestne obveznosti po taki davčni olajšavi velja za čas, dokler davčna olajšava traja.
Vsa dosedanja tolmačenja o tem vprašanju, ki nasprotujejo temu pojasnilu, se smatrajo za neveljavna.
Iz pisarne ministrstva za gradbe v Beogradu, dne
2.	februarja 1932-; št. 2602.
174.
Telefonski promet med Jugoslavijo in Bolgarsko.**
Minister za promet je odobril z odločbo P. t. br. 3785 z dne 23. januarja 1932. v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta in ministrom za finance, da se otvori telefonski promet med kraljevino Jugoslavijo z ene strani in kraljevino Bolgarsko z druge strani. Pogovori se smejo vršiti izza dne 1. februarja 1932. po direktni telefonski progi Beograd—Sofija med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano z naše strani in Sofijo, Plovdivom, Rušču-kom, Burgasom, Varno, Plevenom in St. Zagoro z bolgarske strani.
Pristojbina za navaden triminutni razgovor (taksna enota) je ustanovljena tako-le:
Za pogovore med Beogradom in imenovanimi bolgarskimi kraji z 4'70 zl. fr.;
za pogovore med Zagrebom in imenovanimi bolgarskimi kraji z 7'10 zl. fr.;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	februarja 1932., št 31/XIII/94.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	februarja 1932., št. 27/XI/85£
za pogovore med Ljubljano in imenovanimi kraji v Bolgarski z 7'70 zl. fr.
Med urami s slabim prometom znaša taksa za navadne pogovore tri petinke (3/s) taksne enote. Za čas s slabim prometom se smatra v smislu mnenja mednarodnega posvetovalnega komiteta za telefonstvo na velike razdalje čas med 19. in 8. uro. V ostalem času se vrši služba po predpisih mednarodnega telegrafskega in telefonskega pravilnika.
Iz telegrafsko-telefonskega oddelka, dne 26. januarja 1932.; P. T. br. 3785.
• —
175.
Tarifno obvestilo.
Železniško-prometna uredba, priloga II. Vkladanje vžigalic. Dopolnitev.*
V prilogi II. . k železniško-prometni uredbi pod II. c** se »Prevozni predpisi A. Vkladanje« popolnjujejo v točki 1. za drugim stavkom z naslednjim uovim besedilom:
»Pri t. zv. švedskih vžigalicah se smejo uporabljati tudi čvrsto zlepljene, odnosno čvrsto zlepljene in zvezane škatle iz močne lepenke, debele najmanj 2 mm.
Pri uporabi takih škatel morajo biti stranske stene med seboj kakor tudi s poklopcem čvrsto zlepljene z zapognjenim podaljškom sten, širokim najmanj 6 cm.«
V točki 5. se mora uvrstiti kot prvi stavek naslednje besedilo:
»Nečista teža ene škatle s švedskimi vžigalicami, če je škatla samo zlepljena, ne sme biti večja od 15 kg, če je zlepljena in povezana, ne večja od 20 kg.c
Ta dopolnitev velja od dne 1. februarja t. 1. in se izdaja po odobritvi gospoda ministra za promet na osnovi § 2. (4) železniško-prometne uredbe.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beoax-adu, dne 22. januarja 1932.; G. d. br. 100.361/31.
176.
Ratificiranje
konvencije o uporabi nedeljskega počitka v industrijskih podjetjih, sklenjene v tretjem zasedanju mednarodne konference dela, po Švedski.***
Tajništvo Društva narodov obvešča z okrožnico štev. 309/1931/V z dne 11. t. m., da je švedska vlada ratificirala
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	februarja 1932., št. 27/XI/84. — ž. pr, uredbo glej »Uradni list« št. 307/92 iz leta 1925.
** Prav pač: I. c). — O. ur.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1932.ž št. 22/X/68.
konvencijo o uporabi nedeljskega počitka v industrijskih podjetjih, sklenjeno v tretjem zasedanju mednarodne konference dela v Ženevi dne 25. oktobra in 19. novembra 1921. Ratifikacija se je registrirala pri tajništvu Društva narodov dne 22. decembra preteklega leta, skladno s členom 406 versailleske mirovne pogodbe. Objavljeno v »Službenih novinah« št- 95/XII z dne 30. aprila 1927.
Iz ministrstva za zunanje posle, dne 26. januarja 1932.; Pov. br. 662.
177.
Pristop
vojvodine Luksemburške konvenciji o zaščiti avtorske pravice.*
Švicarsko poslaništvo obvešča po nalogu svoje vlade s pismom P-8-1 z dne 15. januarja 1932., da je notificirala vlada vojvodine Luksemburške z noto z dne 16. decembra m. 1. federalni zvezi svoj pristop h konvenciji o zaščiti avtorske pravice, sestavljeni v Rimu dne 2. januarja 1928. in pri nas objavljeni v »Službenih novinah« štev. 153-LVII z dne 9. julija 1930.
Po členu 25. konvencije dobi pristop obvezno moč mesec dni po notifikaciji, t. j. izza dne 4. februarja 1932.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 26. januarja 1932.; Pov. br. 756
178.
Pristop
Grške konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del.**
Švicarsko poslaništvo obvešča po nalogu svoje vlade s pismom P-8-1 z dne 2. februarja t. 1. da je pristopila vlada republike Grške dne 2. februarja 1932 h konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, poslednjič revidirani v Rimu dne 2. junija 1928.
Obenem izjavlja grška vlada, da si pridržuje pravico do pridržka, storjenega ob pristopu h konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, revidirani v Rimu dne 13. novembra 1908., glede člena 8. in 11. te konvencije, ki je bila doslej v veljavi. Pridržki so: 1. pravica prevajanja (člen 8. konvencije iz leta 1908., ki je nadomestil člen 5. bernske konvencije z dne 9 septembra 1886.); 2. pravica predstavljanja in izvajanja (člen 11. konvencije iz leta 1908., ki je nadomestil člen 9. bernske konvencije z dne 9. septembra 1886.).
Skladno s tretjim odstavkom člena 25 konvencije iz 1. 1928. velja pristop obvezno mesec dni po okrožnici švicarskega federalnega sveta, t. j. izza dne 25. februarja 1932.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
4.	februarja 1932.; Pov. br. 1801.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30- januarja 1932., št. 22/X/69.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. februarja 1932., št. 34/XIV/100.
Banove uredbe.
179.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
11. No. 4366/1.
Popravek objave.
Občina Trzin, srez Kamnik, bo pobirala v letu 1932. občinsko trošarino od piva po Din 60-— od hi in ne od vinskega mošta, kakor je bilo razglašeno v štew 8 »Službenega lista« z dne 30. januarja 1932.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. februarja 1932.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
dr. Stare s. r.
II. No. 29291/1.
Objava.
Občina Apače, v srezu ljuto-mersko-radgonskem. bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50'—,
c) od	100	1	piva Din	50'—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. februarja 1932.
II. No. 31176/1.
Objava.
Občina Borovnica, v srezu Ljubljana, bo pobirala uu dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 80—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 70—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15’—,
f) od prašičev Din 15'—,
g) od drobnice Din 5—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4, februarja 1932,
II. No. 30.583/1.
Objava.
Občina Gornja Radgona, v srezu ljutomersko-radgon-skem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	60-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	60-—,
c) od	100	1	piva	Din	60-—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. februarja 1932.
II. No. 31163/1.
Objava.
Občina Gradiška, v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske troširane:
a) od 100 1 vina Din 30-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 30-—.
Kraljevskaebanska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1932.
II. No. 1446/1.
Objava.
i
Občina Kalobje, v srezu celjskem, bo pobirala od od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din	75'—,
b) od	100	1 vinskega	mošta	Din	60-—,
c) od	100	1 piva Din	60"—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. februarja 1932.
II.	No. 31.512/1.
Objava.
Občina Kalše, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 25—,
b) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
c) od goveda pod 1 letom Din 12*50, č) od prašičev Din 12*50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. februarja 1932.
*
II.	No. 30.954/1.
Objava.
Občina Kokarje, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine;
a)	od	100	1	vina	Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c)	od	100	1	piva	Din	25*—,
č)	od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 8-—,
d)	od	goveda	nad 1 letom Din 10'—,
e)	od	goveda	pod 1 letom Din 5—.
f) od prašičev Din 10—,
g)	od	100 kg	uvoženega mesa vseh vrst	Din	20—.
Kraljevska	banska	uprava Dravske banovine	v	Uubljaai,
dne 12. februarja 1932.
II.	No. 29390/1.
II.	No. 4318/1.
Objava.
Občina Kropa, v srezu Radovljica, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od 100 1 vina Din 100-—,
o)	od 100 1 piva Din 100-—,
c) od hi stopnje ilkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Di’	—,
č) od goveda na< letom Din 30-—,
d) od goveda pot letom Din 15'—,
e) od prašičev Din 15'—■,
f) od drobnice Din 5-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9- februarja 1932.
II. No. 2636/1.
Objava.
Občina Luče, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1 vina Din 100’—,
b)	od	100	1 vinskega mošta Din	100'—,
c)	od	100	1 piva Din 25—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. februarja 1932.
II.	No. 30690/1.
Objava.
Občina Nova cerkev, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 80'—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din 50’—,
c) od	100	1	piva Din 50-—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 7—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10*—,
e) od prašičev Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1932.
Objava.
Občina Peskovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 75-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. februarja 1932.
II.	No. 29388/1.
Objava.
Občina Prekopa, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje ’ činske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din 100—,
b)	od	100	1	vinskega mošta Din	75'—,
c)	od	100	1	piva Din 50-—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—,
d)	od	100 1 sadnega mošta	Din	25-—,
e)	od	goveda nad 1 letom	Din	25-—,
* f)	od goveda pod 1 letom	Din	20-—,
g)	od	prašičev Din 20—,
h) od drobnice Din 10'—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25*—.
Kraljevska banska uprava Dravsk«1 banovine v Ljubljani, dne 8. februarja 1932.
II. No. 30670/1.
Objava.
Občina Št. Rupert nad Laškim, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6—,
č) od goveda nad 1 letom Din 20’—,
d) od goveda pod 1 letom Din 15'—,
e) od prašičev Din 10-—,
f) od drobnice Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1932.
II.	No. 28821/2.
Objava.
Občina Sv. Jurij ob Tab., v srezu celjskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 80-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 80*—,
c) od 100 1 piva Din 35-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja. likerja, ruma in konjaka Din 8—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 50-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10—,
g) od prašičev Din 10-—,
h) od drobnice Din 5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. februarja 1932.
II.	No. 30.147/1.
Objava.
Občina Sv. Miklavž, v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—,
c) od 100 1 piva Din 25*—,
č) od goveda nad 1 letom Din 15-—,
d) od goveda pod 1 letom Din 10—,
e) od prašičev Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1932.
II.	No. 29941/1.
Objava.
Občina Vransko, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 80-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d) od 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 500—,
e) od 100 1 sadnega mošta Din 50-—,
f) od goveda nad 1 letom Din 35’—,
g) od goveda pod 1 letom Din 25-—,
h) od prašičev Din 20—,
i) od drobnice Din 10-—,
j) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 40’—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne-11. februarja 1932
II.	No. 31099/1.
Objava.
Občina Zg. Sv. Kungota, v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 40-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 40-—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 15*—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1932.
II.	No. 719/1.
Objava.
Občina Žalec, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 80-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 30‘—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8-—,
d) od 100 kg izvlečkov, esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 200-—,
e) od goveda nad 1 letom Din 25-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 15’—,
g) od prašičev Din 15—,
h) od drobnice Din 5—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. februarja 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska in zjdagai Tiskarna »Merkur« i Ljubljani^ njen predstavnik; Otmar MicMlek v Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRAIIEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 14. kosu letnika III. z dne 20. februarja 1932. .
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 1838/2	731
Uradni razpust društva.
Prostovoljno gasilno društvo v Peča-fovcih, srez Murska Sobota, je razpuščeno po čl. 7. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1932.
Za bana, pomočnik dr. Pirkmajer s. r.
*
No. 245/30.	627—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev pralnice v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju K javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. inarca 1932. ob 11. uri dop.
v.	sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, soba št. 28.
P •udbe naj se glase v obliki popusta v <>' totkih (tudi z besedami) na vsote n’ renega proračuna, ki znaša skupaj “in 355.874-55 (tri sto petdeset pet tisoč usem sto sedemdeset štiri dinarjev
uSdoo).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novicah« in na razglasni deski tehničnega uddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 8. februarja 1932.
*
^1. No. 5636/1	730
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
j. V imenik zdravniške zbornice za “ravsko banovino so bili vpisani: pr. Režun-Pirc Vilma, zobozdravniška Asistentka v Trbovljah; dr. Globočnik ^tena, zdravnica-volonterka v Ljublja-!”'> dr. Klepec Blaženka, zdrnvniea-vo tenterka v Ljubljani; dr. Pirc Savo, tehozdravnik v Ljubljani; dr. Repič ,ranc, zdravnik-volonter bolnice v Ma-rihoru; dr. Ivanc Valentin, zdravnik-'ulonter v bolnici Krško ob Savi.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A 122/31—15	645	3—2
Oklin s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
Kraner Julijana, poljedelska delavka v Haslachu, okraj Leibnitz, Avstrija, pristojna v Partinje, je umrla dne 6. januarja 1931. in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Korošec Petra/ posestnika in župana v Partinju postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za se, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo de-dinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se pa to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor. odd. I., dne 11. februarja 1932.
*
Preds. 67/32 3278—13/7—2.	707
Razglas
Deželno sodišče v Ljubljani pozivlje vse one, ki imajo na kavciji dne 20. avgusta 1931. umrlega notarja Hudovernika Aleksandra iz Ljubljane, obstoječi iz pri posestvu umrlega in soposestnice Zore Janežič, roj. Hudovernik, vi. štev. 247 kat. občine Kapucinsko predmestje, vknjižene kavcije v znesku 10.000 kron — zakonito zastavno pravico (§ 17. odst. 1 št. 1. in 2.) ali vobče pravico do poravnave iz kavcije, da naj v roku 2 mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker ho po preteku tega roka sodišče neglede na njih zahtevke izreklo, da je zavarovana imovina prenehala služiti za kavcijo.
Deželno sodišče v Ljubljani,
dne 15. februarja 1932.
*
Kps 38/32-15	729
Razglas
Bokanu Mihaelu, 26 let staremu mizarskemu mojstru v Murski Soboti. Mala Kaniža štev. 26. se v smislu § 55. kaz. zak. za dobo 1 % leta prepove zahajanje v krčmo.
V smislu § 55. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb in § 238. kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za to prepoved, pa imenovanemu vendarle postreže z oipojno pijačo.
Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dnem.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. III., dne 16. februarja 1932.
Cw Ha 84/32-2.	718
Oklic.
Hoicman Elizabeti, posestnici v Murski Soboti, je vročiti v menični stvari Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti, ki jo zastopa dr. Šomen Ljudevit, odvetnik v Murski Soboti proti Meolieu Josipu, bivšemu kavarnarju v Murski Soboti in Hoicman Elizabeti, posestnici j v Murski Soboti, men. plačilni nalog opr. štev. Cw Ha 84/32, s katerim se nalaga plačilo Din 10.400-— s 6% obrestmi od 5. decembra 1931. dalje, 92 Din protestnih stroškov, Din 10-67 notifika-cijskih stroškov, Ve provizije v znesku Din 17-33 ter na Din 951-70 določenih pravdnih stroškov meničnega plačilnega naloga in nadaljnjih stroškov v znesku 413 Din.
Ker je bivališče Elizabete Holcn an, posestnice v Murski Soboti, neznano, se postavlja za skrbnika Hoicman Štefan, trgovec v Murski Soboti na Lendavski cesti, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. II a, dne 15. februarja 1932.
*
C 11/32—1.	708
Oklic.
Orehek Frančiška, posestnica Lačni-vrh št. 4, p. Dob, je vložila zoper Orehka Filipa, bivšega posestnika v Dobu, sedaj nekje v Argentini, tožbo radi 5482-80 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2. marca 1932. ob 10. uri pri tem sodišču v sobi št. 1.
Ker je bivališče Orehek Filipa neznano, se mu postavlja za skrbnika Detela Ivo, posestnik in župan v Dobu.
Okrajno sodišče na Brdu. dne 16. februarja 1932.
*
Cg*Ia 9/32-5.	696
Oklic.
Tožeča stranka: zapuščina Germuih Franca st. po Gernnith Francu ml. v Breznem ob Dravi je vložila proti toženi straki Germuth Vilimu, trgovina z lesom v Petrinjah in tov., radi 12.982-28 dinarjev s prip. k opr. št. Cg la 9/32 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 3. marca 1932. ob pol 9. liri pred tem sodiščem v izbi št. 80, i az-pravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr., Franjo Farkaš, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ia, dne 12. februarja 1932. '
*
Nc I 512/32-3
722
Amortizacija^
Na predlog Stareta Janeza in Marije, vžitkarjev v Nomenju št. 11, se uvede amortizacijsko postopanje glede vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Boh. Bistrici št. 3053, glaseče se na ime Stare Marija, v vrednosti 2800 Din.
Imenitnik te knjižice se pozivlje, da v teku 6 mesecev od dneva razglasa tega oklica uveljavi svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka izreklo, da hranilna knjižica nima več moči.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 18. februarja 1932
E 489/81—17	728
Dražbeni oklic.
Dne 7. marca 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Težka voda, vi. št- 58, 236; Cerovec, vi. št. 436; Zajčji vrh, vi. št. 376.
Cenilna vrednost: 58.714 Din 75 p.
Vrednost pritikline: 2750 Din (že všteta v cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: 39.143 Din 16 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 13. februarja 1932.
*
E 533/31—9.	709
Dražbeni oklic.
Dne 7. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorica, vi. št. 181.
Cenilna vrednost: 5000-— Din.
Najmanjši ponudek: Din 3333-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dsaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto dne 15. februarja 1932.
❖
E 1031/31—7.
715
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prečna, vi. št. 1113.
Cenilna vrednost: Din 27.693-80.
Najmanjši ponudek: Din 18.200-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 13. februarja 1932.
❖
E 466/31—6.	697
Dražbeni oklic.
Dne 14. marca 1932. dopoldne ob enajsti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Talčjivrh, vi. št. 118, 283, 383 in 593.
Cenilna vrednost: 14.029 Din 95 p.
Najmanjši ponudek: 9353 Din 30 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri..
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Črnomelj, odd. II., dne 10. februarja 1932.
E 609/31—6.	710
Dražbeni oklic.
Dne 18. marca 1932. dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolsko, vi. št. 3.
Cenilna vrednost: Din 144.108-65.
Vrednost pritikline: Din 1200-—.
Najmanjši ponudek: Din 97-500-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 20. januarja 1932.
E 644/31—7.	688
Dražbeni oklic.
Dne 18. marca 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do njiv, travnikov, gozdov: zemljiška knjiga Prosenjakovci 3/,, vi. štev. 54, 178, s/24nih vi. št. 161, 163, V24 vi. štev. 162, % vi. štev. 227, 9/32 vi. št. 303, V« vi. štev. 441, V vi. št. 242, 365, V vi. štev. 285, */5 vi. štev. 297.
Cenilna vrednost: 34.304 Din 62 p.
Najmanjp ponudek: 22.869 Din 74 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 1. februarja 1932.
E 255/31—9.	s'
Dražbeni oklic.
Dne 18. marca 1932. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev do hiše, njiv, travnikov itd. zemljiška knjiga Košurovci V™ vložne št. 53, V* vi. št. 22 in 27; zemljiška knjiga Dolina Vi vi. št. 70; zemljiška knjiga Kukeč Vi# v’k št. 44.
Skupna cenilna vrednost: 20.963 D m
42 p‘	K	A'
Skupni najmanjši ponudek: 14.015 dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 2. februarja 1932.
E 454/31—6.
*
607
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1932. ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemlj. knjiga Črnomelj, vi. št. 320.
Cenilna vrednost: 5-841 Din 50 para.
Najmanjši ponudek: 3894 Din 50 para.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d.az-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Črnomelj, odd. II., dne 25. januarja 1932.
E 371/31-
608
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1932. ob 9. uri bo pr1 podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Preloka,
vi.	št. 53, 154, 518, 374, 605.
Cenilna vrednost: 25.934 Din 40 para.
Najmanjši ponudek: 17.290 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja n® dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Črnomelj, odd. dne 25. januarja 1932.
E 567/31—8.	*	689
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. marca 193 2. dopoldn® ob desetih bo pri podpisanem dišdu v sobi št. 18 dražba nepremičnin*
hiše. gumna in hlev, dvor, zemljiška knjiga Fokovci, vi. št. 390.
Cenilna vrednost: 25.784 Din. Najmanjši ponudek: 17.189 Din 32 p. Pra vice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 2. februarja 1932.
•j*
E 685/31—8.	714
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1932. dopoldne °b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zernljiška knjiga Brezje, vi. št. 23 in 62. Cenilna vrednost: Din 44.799-25. Najmanjši ponudek: Din 29 866--»-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 13. februarja 1932.
E IV 3310/31.	724
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. marca 193 2. dopoldne °b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27. dražba nepremičnin: semljilka knjiga Pobrežje, vi. št. 630. Cenilna vrednost: Din 5142-80-Najmanjši ponudek: Din 3428-50.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, J® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišču.
Okrajno sodišče t Mariboru,
dne 11. februarja 1932.
*
® 1093/31	727
Dražbeni oldlc.
Dne 2 3. marca 1 932. dopoldne ®b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: ^oaljiška knjiga k. o. Podvrh, vi. št. 37. Cenilna vrednost: 40.057’75 Din. Vrednost pritikline 280-— Din. Najmanjši ponudek: 26.710'— Din. .Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® Priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, '‘cer bi se ne mogle več uveljaviti glede ^Premičnine v Škodo zdražitelja, ki je ftvhal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 16. februarja 1932.
E 1040/31.	726
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. marca 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Prekopa, vložna štev. 348.
Cenilna vrednost: 25.635'— Din.
Najmanjši ponudek: 19.230'— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati g'ede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 16. februarja 1932.
K 495/31-7.	649
Dražbeni oklic.
Dne 23. marca 1932. popoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Ema, vi. št. 155.
Cenilna vrednost: Din 3.199-85.
Vrednost pritikline: Din 160-—.
Najmanjši ponudek: Din 2.239-90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jel.,
dne 29. januarja 1932.
*
E IV 3200/31—5.	650
Dražbeni oklic.
Dne 25. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rošpoh, vi. št. 174.
Cenilna vrednost: Din 146.002-60.
Najmanjši ponudek: Din 97.335-06.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru.
dne 3. februarja 1932.
•j.
E IV 3414/31-6.	898
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. marca 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču
v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. St. 910.
Cenilna vrednost: 60.605 Din.
Vrednost pritikline: 35'— Din.
Najmanjši ponudek: 40.427 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 9. februarja 1932.
*
E 1027/31—7.	651
Dražbeni oklic.
Dne 26. marca 1932. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: hiša na delu pare. št. 475/1, drvarnica, del pare. št. 475/1 v.t in travnik, zemljiška knjiga Šenčur, vi. ?t. 765.
Cenilna vrednost: Din 44.500-—.
Najmanjši ponudek: Din 29.633-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kranj, dne 3. februarja 1932.
E 622/31-6	610
Dražbeni oklic.
Dne 30. marca 1932. ob 9. uri bo pri podpisanem -sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Belčji vrh, vi. št. 30, 247.
Cenilna vrednost: 26.992 Din 00 para.
Vrednost pritikline: 100 Din.
Najmanjši ponudek: 18.000 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom draži e. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Črnomelj, odd. II., dne 26. januarja 1932.
*
E 492/31—6.	713
Dražbeni oklic.
Dne 30. marca 1932. ob dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Belčjivrh, vi. št. 43.
Cenilna vrednost Din 13.055-08.
Vrednost pritikline: Din 20-—.
Najmanjši ponudek: Din 8.703-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Črnomelj, odd. II.,
dne 12. februarja 1982.
*
E 10/82—7.	669
Dražbeni oklic.
Dne 2. maja 1932. dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik, vi. št. 417.
Cenilna vrednost: Din 93.050’—.
Vrednost pritikline: Din 310’—.
Najmanjši ponudek: Din 46.525—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kamnik,
dne 11. februarja 1932.
*
G 620/31—7.	652
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kraljevci, vi. št. 210.
Cenilna vrednost: Din 20.026’25.
Najmanjši ponudek: Din 13.351’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, vi je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
()! rajno sodišče v Gornji Radgoni,
dne 11. februarja 1932.
*
El. 3896/30—85.	677
Dražbeni oklic.
D i e 11. aprila 1932. dopoldne >b le seti h bo pri podpisanem sodi-•ču v soni št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) k. o. Sv. Lovrenc na Poli vi. št. 243, b) k. o. Sv. Lovrenc na Poli., vi. št. 9, c) k. >. Recenjak, vi. št. b).
Cenilna vrednost: a) Din 264.636-40, o) L in 899.366’—. c) Din 155.707’—.
V-ednost pritikline: a) Din 5.315—,
b)	Din 23.390’—. c) Din 2.515—.
Najmanjši ponudek: Din 525.666-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal s dobri veri,.
štev. 2577, spremenjeni z odstopno pogodbi z dne 20. aprila 1929., poslov, štev. 4836.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 4. februarja 1932.
Firm. 69/32 — Rg. CII 40/6.
*
207.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 11. februarja 1932.
Besedilo: »Jugominol«, družba z o. z.
Družba sloni odslej na družabni pogodbi z dne 16. januarja 1931., spremenjeni z notarskim pismom z dne 23. januarja 1932. in odstopni pogodbi z dne
17.	novembra 1931.
Družbo zastopa poslovodja ter podpisuje za družbo na ta način, da postavi svoj podpis pod pisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo tvrdke.
• Izbriše se poslovodja Pretner Ivan.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 11. februarja 1932.
/Firm 67/32 — Rg C II 79/4.
*
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 8. februarja 1932.
*
E 214/31-6.	653
Dražbeni oklic.
Dne 16. aprila 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Retje, vi. št. 219.
Cenilna vrednost: Din 5250-—.
Najmanjši ponudek: Din 2625’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II.,
dne 10. februarja 1932.
E 465/31—6.	699
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. marca 193 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Talčjivrh, vi. št. 94, in 417.
Cenilna vrednost: 6348 Din 15 p.
Vrednost pritikline’ 580 Din.
Najmanjši ponudek: 4232 Din 10 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Črnomelj, odd. II., dne 10. februarja 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
205. Sedež: Ljubljana,
4>an vpisa: 10. februarja 1932. Besedilo: Jugoslovanske Steyr-tovar-ne, družba z o. z.
Vpišeta se kot poslovodji dr. Pfeffer kari in Ryznar Rihard, oba direktorja Steyr-Werke A. G. Wien.
Izbriše se Andlingerju Josipu podeljena prokura.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. februarja 1932.
Firm. 140, 145 — Rg C III 256/7, 8.
*
206. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 4. februarja 1932. Besedilo: >Jugu« družba z o. z. Družba sloni odslej na družabni po-gobi z dne 20. aprila 1929., poslov.
208. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 11. februarja 1932.
Besedilo: Ljudska tiskarna, delniška družba v Mariboru.
Izbriše se dosedanji Član upravnega sveta Kristan Anton, vpiše pa novoko-optirani član upravnega sveta Stanko Jurij, tajnik Saveza železničarjev v Ljubljani.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 11. februarja 1932.
Firm 107/32 — Rg B II 25/6.
*
209. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 11. februarja 1932.
Besedilo: Franc Grobelšek, Maribor, poljedelsko industrijsko podjetje.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki in z moko.
Izbriše se dosedanji imetnik Franc Grobelšek zbog smrti, vpiše pa sedanji imetnik Franc Grobelšek jun., trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta 77.
Besedilo firme odslej: Franc Grobelšek, trgovina z mešanim blagom in menjalnica žita.	^	.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, z deželnimi pridelki in moko.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 11. februarja 1932.
Firm 105/32 — Rg A I 283/4.
*
210. Sedež: Rogatec.
Dan vpisa: 10. februarja 1932.
Besedilo: I. Rogaška elektrarna, <'rU' žba z omejeno zavezo.	,
Predmet podjetja: proizvajanje in oddaja električne luči in sile.	,
Osnovna glavnica se je zvišala 37.500 Din za 115782 Din na 153.28* dinarjbv.	„	,
Izbrisala sta se poslovodji Sporn Jo in Poš Leopold, vpisala pa kot P°svj vodji družbe Hollman Jožef, šumarsk
mojster in graščinski ravnatelj, in Preaz Alojz, trgovec, oba v Rogatcu.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 10. februarja 1032.
(Firm. 29/32 — Rg C I 34/27)
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah.
211. Sedež: Belaccrkev.
Dan vpisa: 13. februarja 1932. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v BGicerkvi, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Omahen Ignacij, vpisal pa novi načelstveni član Bcdič Janez, posestnik v BeRcerkvi. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 13. februaria 1932-(Firm. 6/32 — Zadr. III 35/6)
*
212. Sedež: Cven.
Dan vpisa: 11. januarja 1932.
Besedilo: Zadruga za elektrifikacijo vasi Cven, Mota. Gor. in Spod. Krapje, togistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 17. jaguarja 1932. se je zadruga razdražila in Prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Mursa Josip, Roškar Andrej, Magdič Ferdo, Šumak Fric, Pre-jog Jožef in Babič Franc, vsi dosedanji cl<*ni načelstva.
Likvidacijska firma: Zadruga za elektrifikacijo vasi Cven, Mota. Gor. in ®Pod. Krapje, registrovana zadruga z °mejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidacijsko firmo Podpisujeta skupno po dva likvidatorja. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 11. februarja 1932.
Firm 76/32 - Zadr. IV 6/12.
*
^13. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 11. februarja 1932. Besedilo: Mariborski kreditni zavod, *egistrovana zadruga z omejeno zavezo, T Mariboru.
Izbriše se dosedanji član načelstva ^Selnik Bernhard Gustav, vpiše pa Novoizvoljeni član načelstva inž. Kiff-JNan Rudolf, mestni stavbenik v Mariju, kot načelnik zadruge.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 11. februarja 1932.
Firm 83/32 — Zadr. I 2/106.
*
Sedež: Ribnica.
Ban vpisa: 13. februarja 1932. Besedilo: Kmetska gospodarska za-9iga v Ribnici z okolico, r. z. z o. z.
Izbrisal se je član načelstva Joras An-vpisal pa novi načelstveni član Ani-rožič Janez, posestnik v Sušji št. 19. krožno sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 13. februarja 1932-(Firm. 12/32 — Zadr. IV 34/2)
*
215.	Sedež: Stoperce.	1
Dan vpisa: 11. februarja 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v ' Stopercah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Ferlež Vincenc, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Lampret Mihael, posestnik v Sveči.
Okrožno kot trgovinsko sodišče
v Mariboru,	\
dne 11. februarja 1932.
Firm 1086/31 — Zadr. II 8/2’..
Konkurzni razglasi
S 5/32-3.	686
216.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Zidar Josipine, trgovke v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 12.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Ozimič Leo. ravnatelj društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. '
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani, v sobi štev. 140 dne 25. februarja 1932. ob desetih.
Oglasitveni rok do 16. marca 1932. na deželno sodišče.
Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 24. marca 1932. ob 11. uri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 16. februarja 1932.
*
S 17/31—42.	700
219.
Posebni ugotovitveni n?rek.
Prezadolženec: zapuščina Cvilak Martina in Josipina Cvilak v Jarenini.
Za preskušanje naknadno prijavljenih terjatev se odredi narok na 29. februarja 1932. ob 9. uri pri podpisanem sodišču soba štev. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. februarja 1932.
*
701
I
685
S 4/32-2.
217.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Schu-mi Alfreda, trg. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 4, registrovanega pod firmo »A. Schumk.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Pirc Maks, odv. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 139, dne 27. februarja 1932. ob desetih.
Oglasitveni rok do 26. marca 1932. na deželno sodišče.
Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 2. aprila 1932. ob 10. uri. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. februarja 1932.
*
725
S 10/31-134
218.
Določitev ugotovitvenega naroka.
Prezadolženca: Feldman Edvard, trgovec, in Feldman Melita, graščakinja, na Puchensteinu pri Meži.
Ugotovitveni narok se določi na dan
15.	marca 1932. ob devetih pri podpisanem sodišču, soba štev. 4.
Okrajno sodišče v Slovenjgradeu, odd. I., dne 17. februarja 1932.
Sa 17/32-2.
220.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Reich Ljudmile, trgovke v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 40.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: dr. Rapoc Josip, advokat v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne
14.	marca 1932. ob enajstih.
Rok za oglasitev do 8. marca 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. februarja 1932.
Sa 16/32—2.	*	704
221.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnal ega postopanja o imovini dolžnikov Novak Jakoba in Josipine, trgovca in posestnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj:	dr. Irgolič
Fran, advokat v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave dolžnikov z njunimi upniki pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba št.. 84, dne 2 1. marca 1932. oJ> devetih.
Pri istem sodišču !<• oglasiti terjatve upnikov, tudi če teče o njih pravda do
16.	marca 1932.. da jih ne zadenejo posledice, omenjene v § 41. zak. o prisilni poravnavi izven konkurza.
Poravnalna ponudba: Upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, plačata dolžnika 40% kvoto njihovih terjatev v 12 mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok v plačilo en mesec po sprejetju poravnave.
Pravni učinek uvedbe poravnalnega postopanja se začne dne 6. februarja 1932.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 6. februarja 1932.
Sa 5/32—2.	684
222.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnikov Čepona Karola in Čepo- Viktorije, trgovcev na Jesenicah.
r - ivnalni sodnik dr. Bregar Stanko, starešina okr. sodišča v Kranjski gori.
Poravnalni upravnik dr. Vovk Janko, I odvetnik na Jesenicah.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču na Jesenicah dne 24. marca 1932. ob enajstih.
Rok za oglasitev do 20. marca 1932. na sodišče v Kranjski gori.
Poravnalna kvota 40%.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. IIF., dne 16. februarja 1932.
*
702
Sa 12/32—2.
223-
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Grobelšek Franca, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 57. registrovanega pod firmo Franc Grobelšek, trgovina z mešanim blagom in menjalnica žita v Mariboru.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: dr. Ravnik Rudolf, advokat v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 d n e 24. marca 1932. ob desetih.
Rok za oglasitev do 18. marca 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. februarja 1932.
*
Sa 14/32—2.	703
224.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Nedog Franceta, trgovca v Ptuju.
Poravnalni sodnik: dr. Poznik Aleksander, starešina okrajnega sodišča v Ptuju.
Poravnalni upravitelj: dr. Fichtenau Sikst, advokat v Ptuju.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 6. aprila 1932. ob devetih.
Rok za oglasitev ,do 1. aprila 1932. pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15. februarja 1932.
*
683
Sa 16/31-60.
225.
» Konec poravnave.
Poravnalno postopanje Belantiča Bruna, spec. nitrolič. in tapec. avtomobilov v Ljubljani VII, Jernejeva cesta 29, je končano.
Sklep o potrditvi poravnave je pravo-močen.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. januarja 1932.
*
Sa 28/31—10.	723
226.
Odobritev poravnave.
Poravnalna zadeva: Kolar Franc in Ivana, posestnika v Gradišču št. 52 pri Slovenjgradcu.
Potrjuje se poravnava, ki sta jo sklenila dolžnika s svojimi upniki pri naroku dne 30. januarja 1932. in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke,
ki jih ne doseza poravnava, prvenstveno plačati v celoti, ostali upniki pa prejmejo 50% kvoto, plačljivo v dveh enakih obrokih, katerih prvi zapade v plačilo tekom enega leta po odobritvi poravnave, drugi obrok pa tekom nadalj njih šestih mesecev po dospelosti prvega obroka.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 17. februarja 1932.
No. 2269/1.
Razglas.
*
690
Sa 16/31-11.
227.
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar Slanca Antona, trgovca v Gribljah št. 55, pošta Gradac.
Pri naroku dne 2. januarja 1932. v smislu § 46. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja sprejeta poravnava, da plača dolžnik upnikom 52% kvoto njih terjatev tekom enega leta po potrditvi poravnave v štirih obrokih ob poroštvu Slanca Alojzija, posestnika v Sl inni vasi štev. 9, in Zupaniča Jurija, posestnika v Gribljah štev. 55, se odobri.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 13, februarja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
U. No. 848/1.	691
Razglas
Sresko sodišče v Šoštanju je s pravo-močno razsodbo z dne 4. februarja 1932., Kps. 14/32, po § 55. k. z. prepovedalo Klančniku Ladislavu, roj. 26. aprila 1902. v Podgori, Občina Šmartno ob Paki, tja pristojnemu in tam na št. 3 stanujočemu, samskemu posestniškemu sinu, zahajati v krčme za dobo enega leta, pričenši od 25. februarja 1932. pa do 24. februarja 1933.
Sresko načelstvo v Gornjem gradu, dne 10. februarja 1932.
*
No. 1586/1—32.	711
Razglas.
Sresko sodišče v Konjicah je obsodilo Bračiča Pavla, roj. dne 9. januarja 1912. v Ločah, pristojnega v občino Loče ter stanujočega v Kravjaku št. 3, občina Loče, radi prestopka po §§ 62., 74., 166. kaz. zak. (Ur. 1 313/7—1929) in § 181./
II.	kaz. zak. (Sl. 1 474/67/1931.) s prav- 1 nomočno sodbo z dne 23. januarja 1932., opr. štev. Kps 334/31. med drugim na prepoved zahajanja v gostilne za dobe 6 mesecev v smislu § 55. k. z.
Ta prepoved je stopila v veljavo dne
13.	januarja 1932. in ima moč do dne
23.	julija 1932.
Po določilu S 268. k. z. (Ur. 1. 310/ 74/29) se kaznuje z zaporom 6 mesecev in v denarju do 5.000-— Din vsakdo (ne samo gostilničarji in kavarna rji), ki vedoč za prepoved po § 55. k. z. (Ur. !. 310/74/1929.) postreže talnim osebam z alkoholnimi pijačami.
Sresko načelstvo v Konjicah, dne 13. februarja 1932.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju /čuvalnih odredb (/ Uradni list kraljevske banske uprave< št. 125/28 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu z dne 23. januarja 1932., Kps 366/31/4, prepovedano Grahorniku Leopoldu, posestniku v Jablancih, srez Maribor levi breg, Dravska bfenovina, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 23. januarja 1932. do 23. januarja 1933-Po § 268. kaz. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom.
Sresko načelstvo v Mariboru levi breg,
dne 16. februarja 1932.
Št. 344.
693
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na državni cesti št. 52.
Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. J?' nuarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani na podstavi čl 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne
6.	marca 1910. in njegovih izprememb, oziroma dopolnitev, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za sledeče proge zgoraj navedene državne ceste: km 0-0—3-0 iz kamnoloma Lanisče 180 m3 v znesku 11.520-— Din, km 3-0—9-0 iz kamnoloma Pijava Gorica 300 m3 v znesku 18.600-— Din, . , km 9-0—18-0 iz kamnoloma Turja* 450 m3 v znesku 28.800-— Din, km 18-0—25-0 iz kamnoloma Velike Lašče 350 m3 v znesku 22-400-— Din, km 25-0—32-0 iz kamnoloma Ortene 350 m3 v znesku 22.400-— Din, km 32-0—40-0 iz kamnoloma Ribnice 640 m3 v znesku 42.240-— Din, km 40-0—50-0 iz kamnoloma Stara Cerkev 500 m3 v znesku 34.000— J-*1?'
km 50-0—58-0 iz kamnoloma Kočevje 480 m3 v znesku 31.680-— Din, km 58-0—68-0 iz kamnoloma Stalccrji 500 m3 v znesku 33.500-— Din, . .
km 68"0—75-0 iz kamnoloma paD^ Loka 350 m3 v znesku 22.750— Din, km 75-0—82-548 iz kamnoloma Far vas 425 m3 v znesku 2§.050-— Din-Licitacija so bo vršila v pisarni <e‘1' ■dčnega razdelka Ljubljana, in sicer d® 22. marca 1932. ob 9. uri dopoldne.
Pojasnila o dražbenih in dobavni j ogojih dobijo interesenti v uradni urah tehničnega razdelka Ljubljan , Šentpeterska vojašnica.
Vsak ponudnik mora pred podpisati izjavo, da pristaja na drazo ne in dobavne pogoje ter Pre. ‘ joC predsedniku komisije potrdilo Pr'st°3te_ davčne uprave o plačanih davkih v |0_ kočem trimesečju in ,,riznanico 0 v ženi 10%-ni kavciji, odmerjeni P® računski vsoti. Oproščeni so od v it.fe kavcije le mali posestniki, ki Pre ,va, uradno potrdilo pristojnega župan3 da so povsem zanesljivi.
Kavcijo je vložiti pri blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani najpozneje do 21. marca 1932. Kavcija more obstojati iz gotovine, iz državnih in «od države garantiranih obveznic ali garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88. zak. o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. Pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
Dobava jesenskega gramoza mora biti izvršena brezpogojno do 30. septembra 1932., pomladanskega gramoza Pa do 31. decembra 1932.
Državna cestna uprava si pridržuje Pravico oddati dobavo gramoza brez ®zira na višino ponudenih enotnih cen kakor tudi dobavo zvišati, znižati ali sploh ukiniti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 17. februarja 1932.
*
Razglas.
Ni
in da jih brez pridržka sprejme.
kjtehejše, nepravilno opremljene in *°javne ponudbe se ne bodo uvaže-
Me
Vsak ponudnik mora v ponudbi
^eČno izjaviti, da v celoti pristaja pa Dol »Plošne in tehnične pogoje ter mora h °*iti kavcijo, ki znaša za naše držav-Din 10.000-—, za inozemce pa ,«20.000-—. Kavcija se mora položiti spj^siieje na dan licitacije pri blagajni t0Vj Pe bolnice v Mariboru bodisi v go-Hj®1 ali v vrednostnih papirjih, oziro-Rarantnih pismih, izdanih po denar-
705 3—1
Splošna bolnica v Mariboru razpisuje Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. januarja
1932.,	v. No. 234/1, na podstavi čl. 86.
98. zakona o drž. računovodstvu in njegovih sprememb, odnosno dopolni-'ev, za dobavo in montažo strojne oprode pri hladilni napravi v splošni bol-n'('i v Mariboru
javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 14. marca 1932. ob 11. uri dopoldne * prostorih uprave splošne bolnice v "‘Driboru. Pojasnila, ofertni pripomočki, k®črti, tehnični in splošni pogoji se do-b,Jo med uradnimi urami v pisarni na-.p,’°'ie uprave proti plačilu stroškov za z< d avo.
Ponudbe je predložiti v obliki enotna popusta v odstotkih (tudi z bese-Dmi) na celotni, uradno odmerjeni Proračunski znesek, ki znaša 99.925-— a*narjev.
Lastnoročno podpisane ponudbe, Pretnljene s kolkom za Din 100-— J;saka priloga s kolkom za Din 2-—), ohT-i0 izr°čiti ponudniki ali njih po-tdaščenci na dan licitacije v zapeča-Dem zavitku z zunanjo označbo: >Po-^adba za dobavo in montažo strojne bal'6-1116 Pr* hladilni napravi v splošni in ci v Mariboru od ponudnika N. N.«, k slcor v roke predsednika licitacijske p fisije med 10. in 11. uro dopoldne.
Pošti pravočasno došle ponudbe se vp°stevajo s pogojem, da je ponudnik hph navedel, da so mu vsi pogoji
nem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B. »Pogodbe in nabave«.
Potrdilo o položeni kavciji, potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobre-nje ministrstva zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku komisije, odnosno pravočasno ooslati po pošti do pričetka licitacije.
Pooblaščenci morajo predložiti pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri licitaciji.
Kraljevska banska uprava	izrečno
pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Uprava splošne bolnice v Mariboru,
dne 16. februarja 1932.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.	720
Stanje 15. februarja 1932.
Aktiva.	Dinarjev
etal na
podloga . 1.983,017.630-07 (-37.423.834-24) j Devize, ki niso v podlogi 84,995.858-20 (-f 1,374.964-37) Kovani novec v niklu 40,968.489-50 (-j-	616.849"50)
Demonetizi-
rano srebro 33,907.917*55 Posojila . . 2.215,700.344-38 (— 1,546.634-09) Vrednostni
papirji . .	27,420.000-—
Prejšnji predujmi državi 1.801,213.966-13 (-f	907.063-05)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	431,000.000" —
Vrednosti re-
/ervn.fonda 79,193.414-70 (+	2.092‘80)
V rednosti ostalih fondov ...	2,950.312-23
Nepremični- '
ne ... .	146,286.530-37 (+	63.517-07)
Razna aktiva 32.193.830-92 (+	216.722-37)
6.878.848.294-05 Pasiva.
Kapital . . 180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	83,807.661-70 (-f	75-—)
Ostali fondi 4,281.844-36 Novčanice v
obtoku . . 4.841,663.075-—(—148,578.815- -) Obveze na
pokaz . . 655,013.253-74 (-f 50,372.717-55) Obveze z rokom . . . 1.040,408.936-93 ( | 60,510-990-44' Razna pasiva 73.673.622 .32 (+ 1,805.752-84'
6.878.848.294-05 Obtok in obveze . . . 5.496,676.328-74
Celotno kritje . . . 36-07°/»
Kritje v zlatu . . . 32°/0
Obrestna mera: po eskomptu ,..»»••»> 7H% po lombardu . . . . . t » • . 9%
721
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Dvanajsto rodno zborovanje delničarjev Narodne banke kraljevine Jugoslavije se vrši dne 6. marca 1932., ob deveti uri dopoldne v zgradbi Narodne banke v Beogradu.
Dnevni red:
1. Konstituiranje zborovanja in volitev dveh delničarjev za skrutinatorje in overovitelje zapisnika.
2. Poročilo upravnega odbora in predložitev računov o poslovanju od 28. junija do 31. decembra 1931. leta.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora o poslovanju od 28. junija do 31. decembra 1931. leta.
4. Odobritev bilance in računa dobička in izgube in poslovanja upravnega in nadzorstvenega odbora za dobo od 28. junija do 31. decembra 1931. leta.
5. Predlog o razdelitvi dobička delničarjem za leto 1931. in predlog za osnovanje posebnih rezervnih fondov.
6. Podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru za poslovanje od 28. junija do 31. decembra 1931. leta.
7. Predlogi delničarjev, kolikor jih bo po določilih štatutov (čl. 76.).
8. Volitev članov za upravni odbor, na mesto onih, katerih mesta so izpraznjena (čl. 50., drugi odstavek statutov) in volitev treh članov za nadzorstveni odbor.
Tega zborovanja se sme udeležiti vsak delničar, državljan kraljevine Jugoslavije, ki ima najmanj deset delnic (čl. 60. zakna o Narodni banki). Delničarje, ki imajo manj nego deset delnic, sme zastopati eden izmed njih ali kak tretji delničar; ta pooblaščenec razpolaga s številom glasov, ki odgovarja vsoti združenih delnic (čl. 72. štatutov).
Delničarji, ki se žele udeležiti tega zborovanja, morajo svoje delnice kakor tudi druga dokazila, kjer so tudi ta potrebna, predložiti najmanj pet dni pred dnevom, določenim za zborovanje, to je do vštetega 29. februarja tega leta. -
Predložene delnice prevzema in izdaja zanje priznanice:
v Beogradu Narodna banka, oddelek za posojila na zastave in depote;
v posameznih banovinah podružnice Narodne banke.
Po zborovanju sme vsak delničar svoje delnice (in ostala priložena dokazila) proti povrnitvi priznanice dvigniti tam, kjer jih je predložil.
Po odredbah čl. 71. zakona o Narodni banki se pripominja, da je pri sodišču zahtevano uničenje delnic z naslednjimi številkami: 9.386-405; 10.723; 11.829 16.259; 18.304—305; 18.325—329; 18.331 18.340—348; 18.350—353; 18.358—368 18.741; 18.743; 18.745—748; 19.696—609 19.611—613; 19.622—623; 19.625; 19.712
19.714; 19.797—800 in 59.710—714. Br. 30722
17.	februarja 1932. leta v Beogradu.
Guverner
Narodne banke kraljevine Jugoslavije
i.	J. Bajloni s.
t
Na. 1569/1-32.	692
Objava.
Štajerska železoindustrijska družba z
o.	z., tovarna v Zrečah, je dobila obrtni list za obrat svobodne tovarniške obrti izdelovanja, popravljanja in prodaje strojev, prevoznih sredstev, vseh vrst kovinskih in prešanih izdelkov, kovina-stih predmetov za poljedelstvo, gospodarstvo in industrijo z odlokom sreske-ga poglavarja v Konjicah z dne 13. novembra 1926., štev. 5274/6.
Obrtni list-original se je izgubil.
Družba ga proglaša za neveljavnega.
Sresko načelstvo v Konjicah, dne 12. februarja 1932.
H*
Štev. 286/32.	717
Objava.
Gospod dr. Zupanc Fran, advokat v Ljubljani, javlja z vlogo od pr. 10. februarja 1932., štev. 286/32, da namerava preseliti svojo pisarno v Tržič. Odbor Advokatske komore v Ljubljani je dovolil preselitev in skrajšal selitveni rok po § 34. adv. zakona na deset dni.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1932.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani podpredsednik dr. Krivic Rudolf s. r.
18/11-1932.
*
Objava.
706
Objavljam, da sta se odločila skleniti zakon (brak), in sicer:
Hinterlehner Mirko, Ivan, Laura, Zvonimir, Vladimir, samski, prometni uradnik, rim. kat. veroizpovedi, rojen dne
5.	septembra 1906. leta v Beogradu, bivajoč v Mariboru (Slovenija) zdaj: Mali Idjoš, sin Hinterlehnerja Hugo-
na in Lorger Marije, in — Beron Kristina, samska, zasebnica, avgsb. evang. veroizpovedi, rojena 27. januarja 1914. v Sekiču, bivajoča v Sekiču, hči pok. Berona Nikolaja in Kreps Terezije.
V smislu § 54. Z. M. XXXIII. zak. čl. od 1894. (§ 31. B. U.) pozivam vse one, ki so jim proti sklenitvi tega zakona znani zakoniti zadržki, da iste prijavijo podpisanemu matičarju.
Pejič Miloš, državni matičar Sekiškega matičnega okrožja.
Razne objave
Vabilo na redni občni zbor
719
tvrdke Mariborska industrija svile, preje »Metra« d. d. v Ljubljani, ki se vrši dne 1. marca 1932. ob 18. uri v Ljubljani, Aleksandrova 2/1.
Dnevni red:
1. Sprememba pravil v §-u 1. (besedilo tvrdke), § 9.,
2. nova redakcija pravil z ozirom na dodatke I. in II.,
3. poslovno poročilo uprave in predložitev bilance za poslovno leto 1930. od 1. julija do 31. decembra,
4. porodilo revizorjev,
5. sklepanje o razdelitvi čistega dobička in o absolutoriju,
6. nova volitev vseh članov uprave,
7. volitev revizorjev,
8. slučajnosti.
10 delnic daje en glas. Delnice je založiti vsaj 6 dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani
ali pri dr. Ivu Benkoviču v Ljubljani. Aleksandrova cesta 2.
Ljubljana, 10. februarja 1932.
Upravni svet.
*
712
Poziv upnikom.
»Jugo-Schulz« dr. z o. z., razpečavanje tehtnic v likvidaciji pozivlje upnike, da do konca marca t. 1. prijavijd svoje terjatve na naslov Andrejs Josip, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Likvidator: Josip Andrejs s. r.
*	071	3-2
Poziv upnikom.
»Depa« parna pekarna v Ljubljani, reg. zadr. z o. z. v likvidaciji, pozivlje vse upnike, da ji do 30. marca t. 1- Prl' javijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
613—3-3
Objava.
Robnik Henrik, podpreglednik fi* nančne kontrole v Libeličah, sem na nepojasnjen način izgubil legitimacijo za nošenje orožja, izdano od sreske uprave finančne kontrole v Mariboru pod štev. 2450 od 3. aprila 1927.
Proglašam jo za neveljavno.
Robnik Henrik s. r.
*	382
Objava.
Izgubila sem odpustnico 6. razredne ljudske šole v Sodražici iz leta 19lo-. glasečo se na ime Mihelič Marija, Sodražica št. 140, katero proglašam za ne<’ veljavno.	.
Marija Mihelič por. Levstek.
Za Službeni lisi kraljevske kanske uprave Siavslie Sano^ing
znaša naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, letno Din 192'— in se mora plačevati vedno naPre)‘
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banov® uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izprcmernbe osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licit»cUe» razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar : trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Upravništvo »Službenega lista kraljevske banske upfaVe Dravske banovine« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23*
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Michšlek v Ljubljani