Leto V V Celju, dne 1. decembra 1910. Št. 48. m fekaja Titi četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vu> pošiljatve (dopisi, reklamacije, fpračenja itd.) je poSiljati naslov: ;,Harotini LSst" v gelju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 3 K, za četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna itevilka etane IO vin. Oglasi se računajo po 13 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: .Narodni List" v Celju. Iz državnega zbora. Dne 24. nov. so se torej na Dunaju zopet se-šli »zastopniki« interesov avstrijskih narodov, državni zbor je po dolgem času imel prvo sejo. Znano je, da so pred nekaj mesci šli poslanci po brezuspešnih poskusih za delazmožnost državnega zbora na počitnice. Znano je tudi, da so takrat slovenski klerikalci onemogočili delovanje drž. zbora, ne iz ljubezni do svojega naroda, ampak da zadostijo častihlepnosti svojega generala dr. Šu-steršiča. Takrat so tudi drugi slovanski poslanci (slovenski naprednjaki, Hrvati, Srbi in Čehi) šli klerikalcem na lim in so tako pripomogli dr. Šu-steršiču do povsem nezaslužene »slave«. Toda kmalu so spoznali, da so Šusteršiču nasedli in mu pomagali do uveljavljenja njegovih nečednih načrtov, in zjasnilo se je v njihovih glavah tekom teh mescev: streznili so se. Danes stoji dr. Šusteršič, ki je že mislil, da bo neomejeni komandant v slovanski politiki na Dunaju, osamljen bolj kakor je bil kedaj. Cehi so ga vrgli pred prag, dalmatinski Hrvati razun 4 zagrizenih klerikalcev — inače ljudi brez pomena! — nočejo o Šusteršičevi politiki nič čuti, in tudi naši slovenski naprednjaki in dr. Ploj so postali opreznejši. Mislimo, da bo to kolikortoliko vedlo k razjasnenju političnih razmer tudi na Slovenskem. In takrat bo postalo krog Šusteršiča, Korošca in njihovih kimovcev še bolj pusto in prazno. Pa poreče kdo: to vendar ni mogoče, Kar t. trdiš; ali nisi bral, da je Šusteršičev državnozboi-ski klub, ki je dozdaj štel 18 članov, narasel na 22 članov? Res je! štirje dalmatinski klerikalni poslanci, brezpomembne osebice v parlamentarnem življenju, so izstopili iz »Zveze južnih Slovanov«, kateremu klubu je načelnik dr. Ploj, in so prestopili k Šusteršiču. To mi le z veseljem pozdravljamo, ker so baš ti štirje klerikalci bili največja ovira za uspešno delo slovenskih naprednih poslancev, in je samo škoda, da tega že prej niso storili, šusteršič je z njimi pač pridobil na številu, a ne na ugledu, tem manj, ker so mu, kakor rečeno, Cehi, dozdaj njegovi najboljši podporniki, obrnili hrbet. In danes vidimo dr. Šusteršiča igrati naravnost ogavno igro. On, ki je pred mesci še sloves- no proglašal, da hoče strmoglaviti Bienerthovo vlado, on, ki je bil še pred tedni najhujši obstruk-cijonist, on se danes pogaja z vlado, za koliko bi se ji prodal. Ne smejte se, prijatelji, je to sveta in čista resnica. Mnogo kravjih kupčij je že sklenil z vlado dr. Šusteršič, z ono vlado, kateri je vedno grozil, da jo strmoglavi, a nobena menda ni bila tako sramotna in ogavna, kakor ta. »Koliko mi daš, da postanem tvoja priležnica«, tako kliče klerikalna stranka na usta svojega generala dr. Šusteršiča Bienerthu. In če ne bo imel Bienerth že drugih priležnic dovolj, je gotovo, da bo kupil v to svrho tudi slovenske klerikalce — na stroške davkoplačevalcev. In rjoveči lev dr. šusteršič bo postal v onem hipu krotka ovčica. Človek se vpraša: kje je iskati vzroka temu smešnemu in vendar žalostnemu pojavu? En vzrok smo že povedali: dr. Šusteršič čuti 0S2-melost, v katero je zašel ,in strah ga postaja. Toliko je obljuboval slovenskemu ljudstvu, in zdaj naj ostane ob strani in gleda, kako drugi žro iz vladnih jasli?! To je eno! Drugi vzrok pa moramo iskati v kranjski domovini Šusteršičevi. Klerikalci so, odkar imajo deželno upravo Kranjske v rokah, tako škandalozno nemarno in slabo gospodarili, da so spravili deželo blizu — gospodarskemu polomu. Da bi se vsaj trenutno rešili, so sklenili v kranjskem deželnem zboru postavo, glasom katere bi najeli krog 10 miljonov posojila za deželo. Ze so si slikali zlate gradove v zrak, kako sijajno bodo s tem nasitili svoje backe in jih tako pimlenili nase. Naenkrat pa je kakor strela iz jasnega med nje udarila vest, da cesar postave ni potrdil. In tu je iskati glavnega vzroka za sedajno Šusteršičevo klečeplazenje pred vlado. Vse ti damo, o vlada, samo reši nas na Kranjskem poloma, — tako vpijejo sedaj po ministerskih sobah, in prepričani smo, da ne bodo vpili brez vspeha. Sedaj razumete, zakaj so slovenski klerikalci v državnem zboru postali tako krotki, zakaj ne nadaljujejo boja proti vladi, zakaj se ji ponujajo za toliko in toliko miljonov. Človeku, ki je zasledoval politiko slovenskih klerikalcev v državnem zboru pred nekaj mesci, in ki vidi njihovo klečeplazenje danes, se studi to nagnusno, ogavno njihovo početje. Vse za naše žepe, in nič za ljud- stvo, to je in ostane geslo slovenskih klerikalnih poslancev Šusteršičevega in Koroščevega kova, in naj še rabijo proti ljudstvu tako lepe in mame-če besede! Slovensko ljudstvo, spreglej! h političnega stfeta. V državnem zboru, ki se je sešel 24. nov., se je najprej razpravljalo o raznih predlogih draginj-skega odseka, kako bi se dala ublažiti beda, ki je nastala vsled draginje, osobito mesa in stanovanj. V prvi- seji se je izreklo sožalje ruskemu narodu vsled smrti Leva Tolstoja. — Prisegli so nadalje novoizvoljeni poslanci, med njimi slovenska klerikalca Jarc in dr. Verstovšek. V sobotni seji se je razpravljalo o zakonskem načrtu glede oskrbe cenejših stanovanj. Ta zakon bo osobito za delavstvo in nižje uradništvo velike važnosti. Vlada bo dala za podpore in obresti 25 miljonov v ta namen. Ustvarjati bo treba stav-binske zadruge. V torek se je nadaljevala razprava o predlogih draginjskega odseka in so se sprejele razne re-zolucije. V sredo se je nadaljevala razprava o sredstvih zoper draginjo mesa. Vlada je parlamentu tudi predložila začasni državni proračun ali proračunski provizorij, ki obsega sledeče: Državni proračun za 1. 1911. izkazuje izdatkov 2.818,196.736 K in dohodkov 2.818,507.772 K, torel 311.036 K prebitka. Zaradi ozko odmerjenega pro« štora v našem listu bodemo navedli le glavne številke. Izdatki: I. Civilna lista 11,300.000 K. II. Kabinetna pisarna 189.637 K (+ 656 K). III. Državni zbor 4,165.083 kron (+ 82.399 K, zlasti za zboljšanje plač stenografom 'in slugam.) IV. Državno sodišče 67.156 K. V. Ministerski svet in upravno sodišče 5,072.110 K (več 169.180 K vsled zvišanja števila uradnikov, zboljšanja dijet in plač, večjih stroškov pri uradnem časopisju in c. kr. korespondenčnem biroju.) VI. Donesek za skupne državne potrebe 324,328.046 K. VII. Ministerstvo za notranje zadeve 54,178.960 K (več 2,120.644 K; izdatek za ljudsko štetje je 590 tisoč kron, za LISTEK. Lepa Anka. 7 Spisal Avgust šenoa. — Poslovenil Jože Namreč. »Za to se ne bojte. Bodem že nastavil očetovske baterije, sedaj stopite tudi vi kot lahka ka-valerija na bojno polje, vi ste huzar.« »Dobro. Pripravite Anko in milostivo gospo, jaz nastavim svoje operacije. Upam, da bode zasluga gospoda Lackoviča, da ne izumrje pleme Lilienfeldovo. Sedaj ostanite z Bogom. Imam mnogo posla, moram preučiti geologijo enega dela mojega posestva, da vidim, kako bi se moglo priti do kake rude. Z Bogom, gospod!« »Sluga, dragi baron! Pridite za tri dni; medtem bom že za vas delal.« Lackovič spremi barona do voza; vrnivši se v hišo naroči slugi: »Ko se vrne gospodična Anka, reci }i, naj pride k meni.« Čez pol ure so se odprla vrata v Lackoviče-vo sobo. Stopila je Anka, držeč v rokah venec. »Dober večer, dragi oče. Kaj zapoveduješ?« »A, ti si, Ančica? Pojdi sem!« Anka se približa očetu. »Anka«, se nasmeje Lackovič. »Vem nekaj novega. « »Kaj, dragi oče?« »Ančica! Ti bodeš baronica Lilienfeldova.« Deklica prebledi, venec ji pade na tla, in ona steče iz sobe. Drugi dan po pogovoru starega Lackoviča in barona Otmarja je prišla na dvor gospe Miličeve Ankina mati. Dobila jo je v vrtu. »Čudo!« se začudi Miličeva opazivši sosedo, »prehiteli ste me, draga prijateljica! Ravno sem botola k vam po važnih poslih. « »Vem, prjiateljica«, odgovori gospa Lackovičeva nekako žalostno. »Vi veste torej?« »Anka mi je vse povedala.« »Tem bolje, mislim.« »Tem slabše, mislim jaz.« »Tem slabše? Kako to? Kaj vam zveza med našo deco ne bi bila draga?« »Zelo draga, ljuba priajteljica.« »Potem ne razumem —« »Zakaj sem rekla: tem slabše. Vam ra74o-žim.« »Prosim.« »Moj Lackovič je žalibog na nek način znorel --« »Kako to?« »Ubožec sanja o velikih gospodarskih podjetjih. Dve misli ste mu zmešali pamet: jesih in svila.« »Jesih in svila?« »Da, on sanja, da bode preplavil vso Hrvatsko z Jesihom iz svoje tovarne in da bode ve» svet odet v svilo njegovih sviloprejk.« »Kje je ta tovarna in kje so sviloprejke?« »V njegovi neumni glavi. Rečem vam, starec je že znorel. Meri in računa noč in dan. Pravi mi, da bode dal vse cvetlice, vse sadje populiti in zasaditi z inurbami.« »Z murbami?« »Za svojo svilo.« »Ali Je mogoče?« »Da, v resnici.« »Toda ne razumem —« »Kaj se tega tiče ženitev vašega Milana z našo Anko? Povem vam.« »Prosim.« »Moj Lackovič se nI sam domislil teh neumnosti.« »Temveč kdo?« »Baron Otmar Lilienfeld.« »Lastnik posestva Jezerovca?« »Da, on. Baron Otmar je zmešal pamet mojemu možu. Baje mu govori o uzornem svojem gospodarstvu in o velikih podjetjih. In pridobil je starca.« »Pridobil?« »Z dušo in telesom. Sklenila sta ofenzivni in defenzivni dogovor in pečat tega dogovora ima biti —« »Razumem — vaša Anka.« »Žalibože — moja Anka.« »To je slabo.« »Zelo žalostno!« »Ubogi moj Milan! Kakšen človek je ta Lilienfeld?« »Kaj Jaz vem? Nekaj časa hodi že v našo hišo. Zabava mojega moža z gospodarskimi osnovami, mene in mojo hčer pa z neznosnim laska» njem —« »Ubogi moj Milan!« »In še kako ubog! Sinoči po baronovem odhodu je povedal Lackovič Anki, kaka usoda jo čaka.« »A ona?« »Vprašate me? Pritekla je k meni, povedala mi vse, kaj namerava oče, da bode namreč baronica. Anka mi je še več povedala, o Milanu in vašem načrtu, da me danes posetite v tej zadevi. Sla sem k možu in mu začela ostro govoriti. Kakšna svila, kakšen jesih, kakšen baron? Da se bode za Anko našla že boljša partija, samo počaka naj Se malo časa.« »A on?« »Odgovarjal mi je le: Dolgi lasje, kratka pamet.« — »Strašno!« »Ne res? To sem tudi jaz rekla. Odkar sva mož ln žena, mi ni rekel žal besede, sedaj pa, odkar je prišel v hišo ta nesrečni baron: Dolgi lasje, kratka pamet.« uradništvo starostnozavaroval. urada za zasebne uradnike 8.000 K; Štajersko dobi pri namestniji več 1 koncipista in 4 sluge.) VIII. Ministerstvo deželne brambe 97,107.350 K, nekaj manj ko lani. Za orožništvo se izda 90 tisoč kron več, tudi za gorske čete dež. brambe 1,200.000 K- IX. Ministerstvo za uk in bogočastje 105,560.789 K (več 2,559.217 K). Glasbena Matica v Ljubljani dobi 4 tisoč kron; celjski Musikverein 500 K, celjska slov. gimnazija 1.200 K, ptujski Musikverein 600 kron, celjska dekliška trg. šola 4.500 K. Cerkve na Štajerskem dobe 17.000 K za popravila in stavbe. Za srednje šole dobi Štajerska 18.655 K podpor in režijskih stroškov. Zanimivo je, da dobi Dalmacija 300.000 K za povzdigo ljudskega šolstva. Ta dežela je v proračunu sploh na vseh poljih bogato obdarovana. X. Finančno ministerstvo 854,486.787 K, za 36,159.644 K več, zlasti za obresti od državnih dolgov, zvišanih stroškov za upravo itd. XI. Trgovsko ministerstvo 223,219.880 kron, celjska dekliška trg. šola 4.500 K. Cerkve 10 milj. podpore in za dalmatinske paroplov. družbe 2,900.000 K. XII. Železniško ministerstvo 749,776.900 K (za 14,215.050 K več ko lani). Država vzame promet na progi Celje-Velenje v lasten račun; deželi bo dajala ta za to 221.920 K na leto.) XIII. Poljedelsko ministerstvo~59.345.024 K, več za 592.596 K. Za agrarne operacije dobi Štajerska 40 tisoč kron. XIV. Justično ministerstvo dobi 87.713.967 K (za 1,325.976 K več). XV. Ministerstvo za javna dela dobi 100,270.970 kron (za 187 tisoč kron manj ko lani). Za javna poslopja (vzdrževanje in stavbo) se bo izdalo 25.374.280 K (nekaj manj ko lani). Najvišje sodišče stane 717.400 K in pokojnine 111,141.224 K. Češki poslanci v državnem zboru so si ustanovili skupino ali klub, v katerem so vsi združeni in predstavljajo na ta način veliko moč. Cisto gotovo je, da so Čehi storili ta korak; ker so bili siti neznosne Šusteršičeve komande. Zveza med Avstrijo in Italijo se bo v kratkem zopet obnovila. V hrvaškem gledališču v Zagrebu so slavili v nedeljo 501etnico, odkar so v tem gledališču samo hrvaške predstave. Prej so bile nemške. Srbski državni zbor je potrdil trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Angleški1 državni zbor je razpuščen in se bodo vršile v kratkem nove volitve. V Braziliji so se v Rio de Janeiro spuntali na nekaterih vojnih ladijah mornarji. Zahtevali so višje plače. Punt se je v par dnevih končal. Tudi v Mehiki se je v nekaterih krajih pojavil punt in sicer proti sedanjemu predsedniku me-hikanske ljudovlade Diazu. A vladne čete so punt kmalu udušile. Diaz je dal krog 800 puntarjev ujeti in vse — postreljati. POSTAVA ZA OSKRBO CENEJŠIH STANOVANJ. Pomen sobotnega sklepa državne zbornice o oskrbi cenejših stanovanj je mnogo večji, ko se vidi na prvi pogled. 25 miljonov kron bi bilo seveda za ublaženje stanovanjske draginje po Avstriji sila malo. Zategadelj je važno, da teh 25 milj. ne bode služilo le za posojila, temveč za garancijo. Kalkulacija je sledeča: Sklad za oskrbo stanovanj bo služil za to, da bo dobil kredit za nove stavbe. Za prve hipoteke do 50% potrebnega kapitala se lahko dobi denar. Za nadaljnih 40% druge hipoteke pa bodo dobile javne korporacije In zavodi posojila, ako hočejo graditi poslopja za mala stanovanja. Fond pa lahko služi tudi za pre-vzetje poroštva vprid omenjenim korporacijam, tako da so hipoteke v stavbene namene malih stanovanj pupilarno varne in jih lahko dajo tudi na drugo mesto hranilnice, zavarovalnice itd. — Država priznava za te hipoteke 8kratno poroštvo, tako da garantira ta fond 25 miljonov za vsoto 200 miljonov kron. Ker znašajo temu kapitalu primerne prve hipoteke 250 milj. in druge 200 miljonov, bi z doneski lastnikov, ki bi znašali tudi 50 miljonov, bila vsota 500 milj. za gradnjo hiš z malimi in cenenimi stanovanji na razpolago. Naj izrabijo ta kredit tudi slovenske občine in korporacije! BeležK*. Od nekod. (Da se resnica prav, spozna, treba je čuti dva zvona.) Tovariš Brinar je hud, da mu klerikalci v nedeljo niso pustili na javnem shodu govoriti. Ko bi klerikalci to dovoljevali, pa bi jih že zdavnaj več ne bilo. Tudi pri nas je imel nekoč dr. Korošec javen shod. Ko je ljudi že dovolj „nafarbal", oglasil sem se še jaz k besedi. Dr. Korošec pa me vpraša, če sem katoliški narodnjak. Ko pozovem vss navzoče, naj mi kateri dokaže, če nisem katoličan in narodnjak, pa pravi dr. Korošec: „Pa Vi berete „SI. Narod", „Učiteljski Tovariš" itd. itd. Ko sem mu odgovoril, da on tudi tudi to bere, pa pravi, da je g. župnik predsednik shoda in da ima on pravico dovoliti besedo. Župnik pa je stal pri mizi od zadrege ves rudeč in v tla gledajoč kakor de-vičica, ki je dobila nenadoma prvi poljub. Ko dr. Korošec to situacijo vidi, se kratko odreže: „Vam ne dam besede". Za božjo voljo, kam pa bi ti ljudski zapeljivci prišli, ko bi pustili tudi resnico na dan! Če bi klerikalci pustili, da se slišita dva zvona, potem bi jim k pogrebu zvonila obadva. P. a Sv. Miklavž se bliža, za otroke nadepoln ia vesel dan. Ob mejah Slovenije je veliko otro-čičev, ki željno pričakujejo tega dne, da zazro darove, ki jih jim bo poslala po sv. Miklavžu mati Slovenija. Družba sv. Cirila in Metoda bi rada ustregla željam in nadam tt-h malih, zato trka na vsa idealna srca rodoljubnih Slovencev s prošnio: „Naredite veselje z darovi našim malim, spomnite se ubogih otrok v trenutku, ko mislite, kako bi obdarovali svojo ljubljeno deco". — Za vsak, tudi najmanjši dar vam bo neizrekljivo hvaležna uboga mladina iu družba sv. Cirila in Metoda. a Ustanovni občni zbor „Zveze jugoslovanskih hranilnic" se vrši dne 10. decembra 1910 ob 10. uri dopoldne v dvorani „Mestne hranilnice ljubljanske" v Ljubljapj. a Poveljstvo 87. pešpolka je prepovedalo vojakom naročati slovenske liste in časopise brez izjeme, nemških pa ne. Kakor rečeno, se bode bavil z razmerami pri tem polku parlament, " v Otožne vaje neaktivnega moštva deželne brambe se prično prihodnje leto 24. junija; pozvali se bodo k njim v prvi vrsti nadomestni re-zervniki. — Òoi nadomestni rezervniki, ki še niso odslužili svojih 8 tednov, se bodo pozvali za iz »vežbfcnje dne 11. marca prih. leto. v Od pošte! Trgovinsko ministerstvo je imenovalo poštarja Janeza Žvižaja v Konjicah nad-poštarjem 1. plač. stopnje v Feldbachu; poštar Emil Žvižaj v Rogaški Slatini je na lastno prošnjo prestavljen za poštarja v Konjice. »Pa verujte možem!« »Da, prav ste. rekli, verujte možem! Koliko sem mu govorila, uboga usta. Zastonj! Anka bode baronica Lilienfeldova, se je odrezal, punctum! Ne besedice več!« »Strašno!« »Tem strašneje je, ker postane baronica že čez tri dni.« »Kaj naj storimo?« »Tako tudi jaz vprašam! Zato sem prišla.« »To je treba preprečiti,«,, »Kako pa?« Gospe sosede so se zapletle v živahen pogovor, kar se naenkrat zaslišijo od hiše sem cele li-tanije latinskih vsklikov in psqvk in to z glasom, kakor bi kvakale žabe. Sosedi ste umolknili. (Dalje sledi.) 0 železnicah. Spisal žfileznični uradnik. (Dalje.) Tovorne vlake napravljajo takšne postaje, ki iz raznih tovarn in od posameznih pošiljalcev prejmejo toliko blaga v transport, da lahko naredijo poseben vlak. Nadalje postaje na križiščih železnic, ali take, v ko je se edna ali več prog steka, ki so torej prisiljene zbok obilnega došlega blaga samostojno napravljati vlake proti potrebni smeri. Take postaje imenujemo dispozicijske postaje. One imajo za sestavljanje vlakov vse potrebno osobje in najčešče svojo kurilnico s stroji in strojnim o-sobjem. Sestava vlakov se pa vrši na sledeč način. Vozove, ki pojdejo s kakim vlakom, določi uradnik. To delo mu je olajšano, ker ima vsaki basani voz svoj tovorni list in listino, na kterih je na pristojnem mestu zaznamovana številka voza, h kateremu spadata. Iz listine spozna uradnik, kaj in koliko je v vozu, in kam jemamenjen. Skupina vseh papirjev, ki spremljajo naloženi voz, imenujejo železničarji račun. Uradnik torej iz računov določi vozove za bodoči vlak. Vožovnik, ki ima vsč v postaji se nahajajoče vozove v svoji knjigi s številkami napisane, si k bodočemu vlaku pristojne vozove načrta, pove vojim podrejenim oddefkovod-jem, po kterih tirih so raztrešeni in na kteri tir naj vozove za bodoči vlak postavijo. Prične se torej prevažanje vozov v svrho sestave vlaka in sicer vedno na za to pripravnih stranskih tirih. Oddelko-vodjem v pomoč so prideljeni sklepači, ki vozove pri- in odklepajo. Njih delo je skrajno mučno in najbolj nevarno izmed vseh železniških poslov. Sklepač mora stopiti med voza, ki ju hoče skleniti. Ker pa mora to često med premikanjem voz storiti, so nesreče neizogibne. Izumili so sicer v najnovejšem času samotvorno sklepanje voz, ki še pa v Evropi ni nikjer v rabi. Pri tem načinu se skleneta voza vsled pritiska drug ob drugega, razklene jih pa sklepač itak lahko od strani. 2eleznica bode zahtevala dosti manj žrtev, kadar bode postal ta naČih sklepanja voz splošen. V tem, ko se vlak sestavlja, obvesti uradnik vlakovodjo in njemu podrejene sprevodnike oziroma zavirače, da jim bo prevzeti vlak, zahteva od kurilnice stroj, da bode pripravljen v času, ko ima odpeljati vlak. Za redne vlake, ki gredo vsak dan, mora biti stroj kakor vse potrebno osobje brez posebnega obvestila pripravljeno ob določenem času. Pri izvanredn. vlakih pa mora uradnik za vse poskrbeti pravočasno. Za vsak vlak pa napravi uradnik vlakopis. V njem je označen značaj vlaka s številko, navedeno je vse osobje, ki je pri vlaku v službi, zabiležene so vse postaje, skozi ktere bode vlak vozil in kako dolgo "mora od postaje do postaje voziti. Napisani so v vlakopisu tudi vsi vozovi s številkami, povedano v Razpis učiteljskih mest. Učiteljska mesta so razpisana: na trirazredni ljudski šoli v Št. Florijanu nad Doličem. pošta Mislinje, 3. plač razred, mesto definitivnega učitelja, prošnje so vložiti do 31. decembra; na dverazredni ljudski šoli pri sv. Bolfenku v Slov. gor., 3. plač. razred, mesto definitivne učiteljice, prošnje so vložiti dò 15. decembra. G. župnik Pečnik popravlja. Z ozirom na notico »Klerikalci v boju proti našemu časopisju zopet osramočeni«, nam je poslal znani župnik Pečnik ta le popravek: 1. Ni res, da bi bil jaz urednika »Narodnega Lista« po dr. Benkoviču tožil, ker mi je neki dopisnik »Narodnega Lista« očital, da pišem članke s »peklenščekovo hudobnostjo«, da so se v moji postelji zgodili smrtni grehi in da se bo spoh začel kidati smrad iz obližja župnika Pečnika; res pa je, da sem tožil po dr. Benkoviču urednika gospoda Spindlerja pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju zarad malomarnosti, ko se je zagovarjal, da dotičnega dopisa ni pred tiskom čital. 2. Ni res, da bi bil dr. Benkovič pri razpravi pred okr. sodnijo v Celju moral v imenu župnika Pečnika tudi večji del te tožbe sramotno umakniti in sicer glede očitanja peklenščkove hudobnosti in grehov v župnikovi postelji; res pa je, da je tožnik celo tožbo častno vzdržal. 3. Ni res, da bi bil jaz le en košček obtožbe trdovratno vzdržal; res pa je, da sem vzdržal celo obtožbo. Z odličnim spoštovanjem Franc Pečnik, župnik. — Cel popravek je le cepljenje besedi. Kakor znano, se bo imel župnik Pečnik zagovarjati zaradi dopisov v »Slov. Gospod.« pred mariborsko poroto. Takrat se bomo z njim dalje pomenili. Za kaj jim gre? »Straža« je prav odkritosrčno povedala, kaj nameravajo klerikalci s svojo gonjo proti učiteljstvu: raztrgati stanovsko organizacijo štaj. učiteljstva »Lehrerbund« in prisiliti slov. učiteljstvo z vsemi sredstvi, da se pridruži glasoviti Slomškovi zvezi, to je podvreči se politični komandi naših fajmoštrov in diverznih »radikalnih vladnih lakajev. »Str.« že kliče klerikalnim učiteljem: »Nič strahu in bojazni! Mogočne čete našega ljudstva bodo stale za vami!« Samo žal, da te »mogočne« čete ne morejo učiteljstvu izposlo-vati niti vinarja za zboljšanje njihovega gmotnega položaja, da, še več: te »mogočne« čete so baš največji nasprotniki zboljšanja! Klerikalci pozabljajo, da Štajerska ni Kranjska črna vojvodina in da pri nas ne bodo dobili vse moči v deželi za strahova-nje in zatiranje v roke! Sploh pa še ponavljamo enkrat: nezreli klerikalni fantiči ne bodo našemu učiteljstvu predpisovali, kaj naj stori v obrambo svojih stanovskih teženj! Učna tečaja za sadjarstvo in vinorejo v Mariboru leta 1911. Glasom odloka c. kr. deželnega šolskega sveta bode tu v letu 1911, in sicer od 6. do 18. marca, potem od 12. do 17. junija 1911 na štajerski deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru razdeljen učni tečaj v izvežbanju ljud-skošolskih učiteljev za vzgojevanje in požlahtne-vanje ameriških trt ter za sadjarstvo in vinorejo v obče za 20 udeležnikov. Udeležniki dobe v ta namen za potovanje in hrano odškodnino v znesku po 100 K. Dotične, kolka proste prošnje je s tozadevnimi predloženimi poročili vred najkasneje do 31. decembra 1910 predložiti mariborskemu okrajnemu glavarstvu . a Vpliv dr. Šusteršlčevega vodstva na štajerske Slovence. Iz Maribora nam pišejo sledeče: „Nismo in pri naših ozkih slovenskih razmerah je, kaj je v vozih, kam so namenjeni, kako težki so vozovi prazni in kako težka je njih vsebina. Na ta način se konečno zračuni tara in neto celega vlaka, kar daje oboje sešteto, bruto težo vlaka. V vlakopisu povedano je tudi, ktere druge vlake bode ta prehitel in kteri bodo njega prehiteli ter ktere nasprotne vlake bode srečal, oziroma v kterih postajah se bo z nastprotnimi vlaki križal. Vlakopis in račune prejme vlakovodja in sam oskrbuje med vožnjo potrebno zapisavanje. Kakor je dispozicijskim postajam dovoljeno, kadar razpolagajo z dovolj tovornim blagom, napravljati vlake, tako jim je tudi dovoljeno, kadar jim blaga nedostaje, razpustiti vlake, oziroma jih odpovedati, ako so ti vlaki redni. N. pr. vlak, ki.ije med Mariborom in Ljubljano reden, pusti nekega dne slučajno za progo Zidani most—Zagreb v Zidanem mostu toliko, da se ne splača ga takšnega pošiljati dalje v Ljubljano. Vlak je torej, ako ga Zidani most ne more do predpisane teže popolniti, razpuščen in blago v Ljubljano ali dalje namenjeno poslali bodo naprej z drugim vlakom. V tem slučaju prejme uradnik vlakopis in račune ter iz teh listin spozna, kaj in koliko je vlak pripeljal. Osobfe in stroj porabi uradnik za drug vlak, ga pošlje domu ali pa tja, kjer se rabi, kakor je pač po slučajno nujenih okolščinah potrebno. Vmesne postaje, kakor imenujemo vse, ki so med dvema dispozi-cijskima postajama, le izjemoma napravljajo vlake in morajo seveda v ta namen stroj in osobje zahtevati od dispozicijske postaje. Navadno vmesne postaje blago, ki se jim nabere, naznanijo brzojavnim potom v dispozicijske postaje, da ga zamorejo v to namenjeni vlaki vzeti. Dispozicijska postaja namreč zaradi tega vlak toliko bolj lahek napravi, da zamore sprejeti vse iz vmesnih postaj naznanjeno blago. ne smemo biti prijatelji separatizma. Godilo se Dam ni štajerskim Slovencem dobro pred „ljudskim" parlamentom, še slabše pa se nam godi sedaj, ko pobere dr. Šusteršič vse tisto, kar Iz-kupi s političnim vplivom velike večine sloyenskih poslancev, za Kranjsko. Seveda niso to kake narodne, temveč strankarske koncesije. Vendar pa bi nam bilo tuintam prav, če bi prišle na Štajersko včasi vsaj kake strankarske klerikalne koncesije; pa kakor stvari stoje sedaj, se dado naši štajerski klerikalni poslanci slepo voditi dr. Šusteršiču in ne izposlujejo za Štajersko prav ničesar ! Da se ni zasledovalo dr. Povaleja in da bo prestavljen ta človek, ki ne dela slovenskemu uradništvu s svojimi knpčijami in mešetarijami nobene časti, nazaj v Maribor — to je edina „pridobitev" naših klerikalnih poslancev tekom dolgih treh let!" — Pripomnimo, da pohajajo te vrstice iz krogov, ki so klerikalcem zelo blizu. Torej je tudi tam nezadovoljnost, . a Uradniške spremembe pri Južni železnlei. Prestavljeni so: revident Pavel Garbeis iz Ptuja v Gradec, adjunkt Emil Domeš iz Inomosta v Ptuj, adjunkt Kari Skala iz Maribora na Dunaj, aspirant Kari Merganz iz Dunaja v Maribor, revident Franc Stadlbauer iz Bocena v Maribor, asistent Alojz Novak iz Maribora v Miirazuschlag. Železniška uprava nas je zopet „osrečila" s samimi nemškimi uradniki. Štajerski deželni šolski svet je v seji 24. t. m. sklenil, odrediti ustanovitev samostojne javne mešane enorazredne ljudske šole z nemškim učnim jezikom pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Štirirazredna ljudska šola v Artičah se je razširila v petrazred-no. Nastavljeni so: za nadučitelja na ljudski šoli pri Sv. Antonu v Slov. gor. Anton Vogrinec, defi-nitivni učitelj in proviz. šolski vodja istotam; za definitivne učitelje ozir. učiteljice: na ljudski šoli v Soboti proviz. učitelj tam Albin Sitter, na ljudski šoli v Trbovljah prov. učiteljice tamkaj Eleonora Vodušek, Marija Vindišer, Štefanija Cimperšek in Marija Arzenšek, na ljudski šoli v Poljčanah defin. učitelj v Studenicah Sebastijan Krotky, na ljudski šoli v Lučah suplentinja tamkaj Gizela Dominkuš, na ljudski šoli v Zibiki tamkajšnja prov. učiteljica Marija Troha, na ljudski šoli v Središču tamošnja suplentinja Alojzija Kocmut, na ljudski šoli pri Sv. Tomažu pri Ormožu suplentinja pri Sv. Barbari v Halozah Alojzija Herg, na ljudski šoli pri Sv. Urbanu tamošnja provizorična učiteljica Emilija Po-žegar. Def. učitelj Leopold Čulk je prestavljen iz Ptujske Gore v Dobrno; def. učitelj pri Št. Vidu Janez Klenovšek je na lastno prošnjo stalno upokojen. mi «Kraj. v Miklavžev večer. Celjsko občinstvo opozarjamo, da se vršita letos dva Miklavževa večera: jeden v nedeljo dne 4. dee. v Sokolskem domu, drugi v pondeljek dne 5. dee. v Narodnem domu. Kakor se da sklepati iz priprav, obeta biti Miklavžev večer v Narodnem domu prav zanimiv. v Slov. trgovsko društvo v Celju opozarja na predavanje, ki se bo vršilo v soboto dne 3. dee. t 1. ob 8. uri zvečer v rudeči sobi Nar. doma. Predaval bo g. dr. Božič o „pomočniškem zakonu in penzijskem zavarovanju". Miklavžev večer v Sokolskem domu v Ga-berjlh priredi letošnje leto telovadno društvo celjski Sokol v nedeljo dne4. decembra. »«r Vi Slovensko obrtno društvo v Celja priredi danes, dne 1. decembra 1910 ob 8. uri zvečer v gostilni pri Jelenu družinski večer. Člani in prijatelji društva so vabljeni, da se mnogobrojno ndeleže! Iz Celja. V torek dne 22. nov. se je ustanovil »Klub slov. trg. sotrudnikov« v Celju, kateri si je izvolil začasno sledeči odbor: Predsednik Franc Lubšina, namestnik Pavel Novak, tajnik Fran Le-ban, blagajnik Josip Delakorda, odbornika Fran Adamič in Ivan Dergas, namestnika Leopold Von-čina in Ivan Bobnar. »Klub« bode imel redne sestanke vsako soboto in po eno odborovo sejo na mesec. Objednem vabi v svoj krog vse tovariše, ki doslej še niso pristopili. v Blazni k pri črni maši? V Teharjih se je brala za pred kratkim umrlo gostilničarko Ano Platzer črna maša. Nek Jakob Marzidovšek iz Osenice, ki je prisostvoval maši, je med opravilom naenkrat skočil iz klopi in kričal proti župniku: „Boš kmalu zginil?" V cerkvi pričujoči so ga morali spraviti ven. v V vlaku okraden je bil, kakor se poroča iz Zidanega mosta, nek Juri Vukovič, ko se je vračal iz Amerike čez Dunaj proti Ljubljani v domovino. Ko je med vožnjo spal, mu je nekdo ukradel ves prihranjen denar 1080 krou. To je moža tako razjezilo, da se takoj vrnil spet v Ameriko. Vsled ljubosumnosti. Rudarja Filip Marko-vič in Janez Pišler v Trbovljah sta bila zaljub- ljena oba v eno dekle, neko Marijo Ban. 16. t. m. večer je prišel Markovič k svoji oboževanki ter ji predbacival, da ima Pišlerja rajši ko njega. Marija Ban se je vsled tega razjezila ter mu vrgla železen lonec na glavo in ga napodila. Markovič je šel k Pišlerju, da bi se nad njim maščeval. Nastal je med njima prepir, vsled kojega je Markovič zgrabil rovnico ter Pišlerja z njo dvakrat tako močno udaril po glavi, da je ta zgubil zavest. Težko ranjenega so morali prepeljati v bolnišnico. c Sv. Vid pri Grobelnem. Ponosni smo lahko mi Šentvidčani na zvezarskega dopisnika v „Slov. Gosp.". Ko bi znale naše svinje čitati, stavim, da bi zvrgle ali pa poginile od neslanosti in smradu gospodarjevih laži. Piše o umazanem rokavu, ki ga ie naš župan ob času Vrečkove volitve za 40 v prodal. Da ga ni sram, to po časopisih vlačiti. Žalostno, če nimate kaj pametnejšega v Gospodarja čečkati. Seve: kakšna stranka, takšen dopisnik.— Gobczda tudi nekaj o obiskih napredne mamice. To je menda „trumf" na obiske pri klerikalni mamki. Pa ljubi dopisnik, obiski po dnevu v krčmi niso čisto nič pregrešni ; bolj pregrešno je, če nosi obiskovalec črno suknjo in hodi ponoči h klerikalnim mamkam „koruze luščit" in ,.pantoflov popravljat". To je torej vse tisto naše maslo?? Reveži ! c Sv. Vid pri Grobelnem. Ker vedno prosite, ljobi klerikalci, naj vam nekaj napišemo o hinavcih v našem vrlem „Narodnem Listn", evo Vam sledeče evangeljsse prilike, ki se čita na deseto nedeljo po binkoštih: Šla sta dva človeka v tempelj, eden ie bil farizej (to ste vi klerikalci), eden pa colninar (to smo mi naprednjaki). Farizej je takole molil: Bog, zahvalim Te, da nisem kakor drugi ljudje: razbojniki, krivičniki, prešest-niki, ali kakor je ta čolnar — liberalec. Dvakrat v tednu se potim, desetino dajem od vsega, kar imam, in pridno v bralno društvo hodim. Colnar-liberalec pa je oddaleč stal in še oči si ni upal proti nebu povzdigniti, ampak trkal je na prsi rekoč: Bog, bodi meni grešnikumilostljiv! Povejte mi, klerikalni modrijani, kateri od obeh je šel opravičen iz templja? Vi, ki ste podobni napuh-njenemu farizeju, ali mi, ki smo ponižni kakor coluar. No seveda je samo ob sebi razumljivo, da se edino vi zdite sami sebi pravični, vi, ki hočete svetu kazati svojo hinavsko pobožnost, v srcu je pa nimate. Drugič Vam bomo povedali še drugo priliko. c Pri Sv. Joštu na Kozjaku se snnje ljudska knjižnica in so prošeni rodoljubi za prispevke v knjigah. Pošiljajo se naj na naslov: Jos. Kotnik, šolski vodja, Sv. Jošt na Kdzjaku, p. Dobrna pri Celju. a Brez sledu Izginil je koncem septembra iz Celja 16 letni učenec Franc Soršek. Fant govori nemški in slovenski, je precej velik. Nosil je svetlo poletno obleko in pelerino in imel je pri sebi 80 kron denarja, krstni list in šolska spričevala. 12 letni klatež. Meseca septembra in oktobra se je klatil komaj 12 letni, v Dobje pristojni A. Bodišek po celjskem okraju in kradel pri različnih posestniki ure, denar in jestvine. Njegova v Turn-čah stanujoča mati in občina Dobje se ne brigajo za mladega potepuha, da brez skrbi vagabundira okrog. Pri sodnijah v Celju in Kozjem se je vložila ovadba. v Iz Bočne pri Gornjem gradu. Tukajšnja Ciril-Metodova podružnica priredi letos v prostorih stare šole Miklavžev večer. — Vsako nedeljo se pa vrše v novi šoli znanstvena predavanja, katera prebivalci Bočne in njene okolice mnogoštevilno obiskujejo; predavanja pa obskrbuje domači nadučitelj gospod Josip Bizjak. v Kamenje metal skozi okno v stanovanje Rozalije Grušovnik v Dobrni je dne 21. tm. dninar Mihael Kok, in sicer iz maščevanja proti Rozaliji Grušovnik. — Rozalija Grušovnik, njena 8 letna hčerka Jožefa in gostač Marko Premrl so prišli po noči od prešanja jabolčnika domov. Ko so prižgali luč, je začelo leteti debelo kamenje v sobo. En kamen je zadel Rozalijo Grušovnik v prsi tako močno, da se je zgrudila. Premrl je bil zadet v pleča. Kozalija in Jožefa Gružovnik so iskale zavetja pod posteljo, a komaj so se poskrile, je zopet priletel debel kamen in zadel gorečo svetilko. Ta je bila v trenutku razdjana, petrolej se je zlil po mizi in podu in zgodila bi se bila večja nesreča, ko bi ne prihiteli sosedje in pogasili gorečega petroleja. Hudobnega maščevalca so izročili sodniji. alz Trbovelj - Vod. Občinske volitve so pred durmi, vršile se bodo 12., 13. in 14. decembra t. 1. Vseh volilcev je nad 1500; sam 3. razred, kjer volijo večinoma delavci, ki plačujejo vsaj nekaj davka, ima 1200 volilcev. Stranke imajo štiri. Trboveljska napredna, socijal - demokratska, nemška in klerikalna. Sklenil se je po prizadevanju vplivnejših mož — sosebno gospoda žnpana. kompromis, tako, da ue bode nepotrebnega razburjenja in sovraštva med strankami, ker je vsaka stranka zastopana. Voliti je treba 30 obe. odbornikov in 15 namestnikov. Med 30 odborniki ima narodno-napredna 15 mož, soc. demokratska 4 može. nemška 8 mož in klerikalna 3 može. Če združimo slov. stranke, imajo Slovenci 22 in Nemci (t. j. industrija) pa 8 odbornikov. Ugodnejšega sporazuma si ne moremo misliti, sosebno ako pomislimo na sedanje razmere iu na omahljivost nekaterih volilcev v prvem razredu. Torej na kratko — stranke so se sporazumele na posebnem sestanku in mirna Bosna. Vse je mirno in se drži dogovora, samo klerikalci bi radi svojo besedo snedli. Vedno pisarijo in sitnarijo po časopisih, imajo tajne sestanke, zabavljajo čez našo stranko, čez naše može, katerim niso vredni, da bi jim zavezali jermene pri črev-ljih. Kaplan Jamšek je na čelu teh kričačev, paznika Božič in Zupan mu pa sekundirata. To je dobro, da se nobeden vrag ne zmeni za njihovo lajanje, kakor se luna ne zmeni, če laja vanjo kažek. Jamšek bi rad postal, če ne župan, pa vsaj prvi občinski svetovalec, zato ker ni „privandranec" (besede „Straže") ampak pravi — pristni trbovski knap. Nekaj pa ima prav pri svojem kričanju, namreč, da občina slabo gospodari. To damo gospodu Jamšku — prvemu trbov-skemu domačinu — popolnoma prav. Taka občina, ki daje trem kaplanom — vsakemu po 400 K letne nagrade za nič in zopet nič — taka občina pa res ne zna gospodariti in zasluži brco, katero ji je dal Jamšek. Ako bode pa novi občinski odbor znal bolje gospodariti in bode prihodnje leto črtal kaplanom, ki so vsi kapitalisti, nagrade — naj se pa lepo zahvalijo svojemu tovarišu iz Kranjske na Štajersko „privandraaemu" (po Straži) Jamšeku. Punktum. Prestavljen je iz Št. Jurja ob J. ž. kaplan Fr. Žgank v Šmartin pri Velenju. Srečno pot! Iz društvenih krogov. »Nar. List« št. 45 ima poročilo, da se je pri Sv. Štefanu blizu Šmarja ustanovitev Ljudske knjižnice vsled zahteve po katoliški podlagi, razbila, čemur še pa ne more biti posledita, da se ista ne ustanovi. To daje povod naslednjemu poročilu. Podpisani je bil na svojem prvem službenem mestu, več ko pred 30 leti so-ustanovni član čitalnice v Mozirju. Nikdo ni zahteval (dasi je bil takratni č. g. kaplan tudi soustanov-ni član in podpredsednik čitalnice) katoliške podlage, ne pridevka katoliško čitalno društvo ali katoliška čitalnica, ker se samo ob sebi razume, da smo Slovenci katoličani. Podpisani je bil potem blagajnik in društveni tajnik do svojega odhoda, ob kteri priliki so vrli društveni člani in velece-njeni tržani priredili v čitalniških prostorih v hotelu pri avstrijskem cesarju slovensno odhodnico, ki mi ostane vedno v hvaležnem spominu. G. nadučitelj Rad. Škoflek je bil pozneje društveni predsednik in marljiv pevovodja pevskega zbora, v katerem smo pri raznih priložnostih in društvenih prireditvah navdušeno popevali miloglasne narodne pesmi. Tudi č. g. kaplan je bil vrl pevec in član pevskega zbora; pri odhodu na drugo službeno mesto smo mu priredili slovesno odhodnico. G. naduč. R. Škoflek jè bil pozneje imenovan častnim članom Mozirske čitalnice, kar je jasen dokaz, da Slovenci upoštevajo zasluge narodnih učiteljev, ki se trudijo za prosveto svojega naroda. Slovenski trg Mozirje s prijazno okolico — krasen biser gorenje Savin-ske doline — vrli tržani in spoštovani okoličani mi ostanejo vedno v blagem in hvaležnem spominu. Posebno v dragem spominu mi ostane vrla mo-zirska mladina, katero sem imel čast več let izo-brazovati, kajti izmed nje so odlični učenci po dovršenih višjih šolah v svoji službi postali sloveči gospodje, pridni dečki, vrli gospodarji in blage deklice, marljive gospodinje. Minulega časa v krasni Savinski dolini — v vrlem trgu Mozirje in drugod se hvaležno spominjam z besedami pesnikovimi: Kje so časi, kje so dnovi, ko smo Slave mi sinovi, bili skupaj združeni! — Jos. Kotnik, šolski vodja, Sv. Jošt na Kozjaku. v Od celjskega okrajnega sodišča. Zaprli so včeraj neko 17 letno Frančiško Grabner iz Rad-mirja v gornjegrjskem okraju, katera se je že od oktobra brez dela potepala po celjski okolici z različnimi moškimi in več stvari pokradla. — Zaprli so 25 letnega Iv. Kellnerja zaradi neverne grožnje velepos. Janiču v Kristininem dvoru. Prostovoljno gasilno društvo v Arjivasi priredi svoj 8. redni občni zbor v nedeljo, dne il. decembra t. 1. ob 3. uri popoldan v prostorih Gasilnega doma v Arjivasi s sledečim sporedom: 1. Pozrav. 2. Društveno poročilo 3. Pregled računov za 1. 1910. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Načelstvo. Ponikva ob J. ž. Poročil se je 21. m. m. gosp. Ivan Zdolšek, posestnik in gostilničar, z gdčno Miciko Klasinc iz Slivnice pri Mariboiu. — Bilo srečno! Sv. Štefan blizo Šmarja. Kakšna sredstva iščejo naši klerikalci proti naši narodno-napredni stranki, presegajo že vse meje potrpežljivosti. Tu pri nas so nekateri tako predrzni, da strašijo naše ljudi, kateri so naročeni na Vaš cenjeni »Narodni List«, da kdor bo narodno stranko podpiral, da bo izključen iz katoliške cerkve. Reve, kako ste bedasti; mislite, da boste s tem kaj dosegli; ravno narobe; namesto manj, bo vedno več naročnikov; Ljudstvo je začelo izpregledavati in zato vam je. klerikalci, vsako hujskanje brezuspešno: bolj ko boste udrihali po narodni stranki, mani uspeha boste imeli. Vam pa, cenjeni naročniki »Nar. Lista-«, kiičtm: trudite se. da dobi za prihodnje leto vsak najmanj enega novo plačujočeg.i naročnika za »Nar. List«! Nihče vam ne brani živeti v rimskokatoliški veri, in smo jo kot pravi katoličani dolžni podpirati, a da bi pa pred klerikalci, katerim je politika in hujskanje katoliška podlaga, klobuke pod pazduho nosili in da bi se jim klanjali, kakoi se to žalibog velikokrat zgodi, tisto pa ne. Naše geslo mora biti, le naprej in ne nazai, ne na levo in ne na desno, ne se ustrašiti hudih in sovražnih pogledov naših hinavskih klerikalcev! Ako bodemo delali tako, bomo lahko mirno gledali v prihodnost! Tako si naj vsak izmed nas misli in naša stranka bo rasla od dne do dne. To so moje misli in želje! Z Radomirskega polja pri Ljubnem. — »Kaj? med Radomirjem in Ljubnem je Petkov kozolec?« — »Da, da, približno tretjino hoda po pešpoti iz Radomirja proti Ljubnemu. Tam so se baje vršili ljubeznivi sestanki Schillerjevi, če si kaj bral časopise.« — »Ti prešmentana stvar ti, kaj ti danes vsega ne poveš. Oni dan sem pa jaz ravno po tej poti hodil, pa nisem opazil nikakega kozolca med celo potjo.« — »Da, da, fante, le počak malo! Tisti kozolec so prestavili. Vzroki mi niso znani. Mogoče z namenom, da pride bolj med ljudsko življenje, ali da se umakne bolj v kak strele varen kraj.« — »Ja, kakega Schilerja pa ti meniš?« — »No, tistega ljubenskega kaplana, ki je ušel v Ameriko.« — »E, to je pa šment, da se v »cajtn-gah« nič ni bralo. Saj vendar zdaj jeden zelo pridno piše o Radomirju, Juvanju, Okonini pa o liberalcih. Tak gospod bi pa to tudi pisali.« — »Da, da, toda tisti Schiler menda ni bil liberalec, potem pa bodo imeli tisti gospod gotovo take špegle, ki bolj na daleč nesejo, to so pa že pozabili.« — »Ti, to bi pa res rad vedel, zakaj so iz Dola kar popihali v Ameriko? Saj se še pri stariših niso nič poslovil.« — Kakor sem na Ljubnem čul, je hodil jeden pozvedovat o njegovih razmerah, in ne bodo torej nič vedeli na Koroškem o njem.« Brežifti oHraj. v Brežiška čitalnica priredi v pondeljek dne 6. decembra 1910 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah „Miklavžev večer". Vse narodne obiielji od blizu in daleč vabimo, da se tega večera s svojimi otročiči polnoštevilno vdeleže. Otrokom namenjena darila kakor tudi ostalim odraslim naj se vpošljejo najpozneje do pon eljka popoldne do 4. ure tajniku brežiške „Posojilnice". Rajhenburški Sokol priredi 5. t. m. Miklavžev večer pri Leskovšku v Rajhenburgu. Sv. Peter pod Sv. Gorami Pri nas je navada, da se v zimskem času ne le otroci, temveč tudi odrasli sanjkajo po klanjcu na okrajni cesti, katera vodi v vas in po kateri vozi na dan stotine voz, vpreženih večinoma z voli. Cesta postane sčasoma tako gladka, da komaj ostro podkovan konj prileze na vrh. Voli pa padajo, da se človeku smilijo. Davkoplačevalci občine Sv. Peter pod Sv. gorami se obračamo na slav. okr. zastop v Kozju, naj blagovoli potrebno ukreniti, da se v bodoče to strogo zabrani. Kdor se pa hoče s sanjkanjem zabavati, naj si poišče za to primernejšega prostora. Dobje pri Pianini. V zadnjem »Slov. Gosp.« se zopet perejo zamorci, pa s svojimi lažnivimi zvijačami se ne bodo oprali nikdar. Ljudstvo govori in bo govorilo, ljudstvo sodi in bo sodilo. Mislite, da je ljudstvo res tako neumno, da bi ne poznalo vaše zvijače; o prav dobro jo pozna. Posebno vas poznajo davkoplačilci, kadar hodijo v davkarijo. Poboljšajte se, znižajte doklade, in bodite vsem enako pravični, pa imate mir. Dopisunče konča svoje neumno blebetanje v »Slovenskem Gospodarju z besedami: Primite se za nos! Pa vi se bo-dete prijeli, pa ne samo za nos, ampak tudi za žep, kadar bodemo spravili na dan, za koliko ste davkoplačevalce v Dobji oškodovali, ker niste hoten dati občinske hiše za dobro najemnino tukajšnje- mu trgovcu v najem; ta trgovec vam je ponujal 200 gl. najemnine na leto, pa ste njegovo ponudbo odklonili, najbrž na komando župnika, in ste dali hišo Trefaltu za 30 gl. na leto v najem, pa še tistih 30 gl. nikdar popolnoma plačal ni. Doseclaj bi imela občina že 1000 gl. (2000 K) najemnine. S tem denarjem bi se tudi lahko kaj plačalo in bi zato bile lahko doklade manjše. Pa le tistega denarja je strašno škoda (po vašem mnenju), kateri se je porabil za stavbo nove šole, tistega, katerega po svoji neumnosti in neotesanosti v blato mečete, pa ne; to je inteligenca, kaj ne? Sami dokazujete, da ste največji sovražniki omike in mira. Ljudstvo! sodi torej, ali je občinski odbor v Dobju z župnikom vred neumen ali ne, ker dobre dohodke za občino odklanja, občane pa molze in dere do kosti. Res lep dokaz, kako zelo vam je blagor ob- čine pri srcu. Pa ne mislite ,da bo ta stvar zaspala, še tudi ni zastarela; to stvar bodemo spravili na dan, dokazov je dovolj, pa pravih, resničnih dokazov, ne zvijač, s kakoršnimi se vi pečate; ti-stokrat bodemo videli, kdo se bo prijel za nos in žep, vi ali mi. Z vašo izobrazbo se pa po pravici čisto nič hvaliti ne morete; le poglejmo nazaj tukajšnje občinske tajnike, kateri so bili na /'upnikovo komando nastavljeni. Prvega je moralo okrožno sodišče zaradi goljufije na 6 tednov zapora kaznovati. Drugi se je tako zakrivil, da je moral v Ameriko pobegniti, tretji je bil tudi sodnijsko kaznovan; kaj bo s sedanjim, še ne vemo. Lepi dokazi, kako se ljudstvo v Dobji izobrazuje; zdaj pride pa še tisti kaplan, kateri se še ni rodil, potem bo kar pokalo od same izobrazbe v Dobji. — Več prihodnjič! v Štaj. deželni šolski svet.j« imenoval učiteljskega kandidata Karla Rumpreta učiteljskim suplentom na ljudski šoli v Zdolah, okraj Brežice. v Nepošten hlapec. Pri posestniku Janezu Planincu v Ješovcu pri Kozjem je bil v službi hlapec Janez LupSe. Zadnji čas so opazili, da je izdajal več denarja, da je plačeval svojim prijateljem pijačo po gostilnah, si kupil zlato verižico, dve obleki itd. Vse to je bilo sumljivo; ko ga je žandarmerija zaslišala, je dejal, da je dobil v loteriji v Brežicah 1200 kron. "A izkazalo se je, da je Lupše ukradel svojemu gospodarju iz predalnika prihranjen denar 1200 kron. Ko so ga aretirali, je že porabil polovico ukradenega denarja. b Planina. Milo se mi stori, ko čitam v slovenskih časnikih, da se bodo na mnogih krajih na Miklavžev večer priredile veselice v prid šolski mladini. Ali bi ne bilo to tudi pri nas na Planini primerno? Ko bi le eden začel, prepričan naj bo, da bo ljudstvo radevolje priskočilo s prispevki na pomoč. Sicer je za letos prepozno, pa se naj prihodnje leto kaj ukrene. Imeli bodo otroci veliko bolj veselje do šole. Ptujsüi oliraj. Iz Središča. G. Jakob Zadravec postavi v svojem paromlinskem podjetju nov Dieselov motor s 50 konjskimi močmi in upelje tudi električno razsvetljavo. Stroj pride kmalu v obrat in si ga interesenti lahko ogledajo To je nova važna pridobitev za to domače narodno podjetje, ki se od leta do leta vsled delavnosti in solidnosti svojega šefa lepše razvija in oridobiva novih prijateljev in odjemalcev. Od Sv. Barbare v Halozah. V državni učni delavnici za krošnjarstvo se je vršila v nedeljo popoldne slovesna oprostitev treh učencev. Vodja Ogorelec je v daljšem govoru razmotrival pomen rokodelstva in podal razvoj košarstva sploh, posebej pa še na našem zavodu .Povedal je, kakšen naj bode pletarski pomočnik in je konečno še govoril vsakemu novemu pomočniku na srce ter mu izročil spričevalo. V imenu oproščenih učencev se je v priprostih a prisrčnih besedah zahvalil vodju Anton Emeršič ter ga prosil še nadaljne podpore. Pohvalno moramo omenjati, da se je svečanosti udeležilo tokrat tudi precej domačih odraslih. Privlekla jih je najbrže šolska godba, ki je tokrat po komaj 2mesečnem vežbanju pod spretnim vodstvom godbenika Kranjca prvič nastopila. Po dovršenem sporedu se je razvila lepa veselica. Vršile so se napitnice s petjem in godbo. Ko smo se razhajali, je bilo slišati le dobro o poteku te prireditve, in stariši, ki niso bili dosedaj našemu zavodu posebno naklonjeni, so se odločili, v bodoče dati tudi svoje sinove in hčerke v pletarsko šolo. Ta dan nam ostane v dobrem spominu. v Iz Rogatca. Za namestnika pokojnega Win-discbgraetzovega gozdarja Simonyja je določen gozdar Hollmann iz Tahova na Češkem. v Prijatelj ustnikov za pipe. Čevljar Franc Horvat iz Mestnega vrha pri Ptuju je pred kratkim v trgovini L. Slawitscha v Ptuju izbiral ustnike za pipo, a izbral je tako, da jih je skrivaj vtaknil v žep več, kakor je hotel plačati. Ker so ga pri tem zapazili, je dejal, da si je dovolil „špas". Ker je Horvat fkoro vsak dan prišel v omenjeno trgov n> in bil tamkaj nadležen, ni iz ključeno, da si je večkrat dovolil tak „špas", zatorej so ga izročili policiji. a Ogenj je uničil dne 20. t. m. ponoči gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Hrepernika pri Sv. Trojici blizu Slatine. S slamo krita hiša je do cela zgorela, ravnotako več sodov vina, jestvine in različna oprava. Posestnik ima škode 800 K. Sumi se, da je zažgala hudobna roka. a Ptujski protestante nameravajo zgraditi svojo cerkev v takozvanem ,.Villenviertel-u". Ustanovni obrni zbor evangeljskega eruštva za stavbo cerkve se bo vršil 28 t m. pri „Slonu". v Nagla smrt Iz Ptuja se poroča:- Ko se je v sredo popoldan vrnila gospa Postružnik iz Ro troznice z dela domov, je našla mrtvega svojega 50 letnega očima, ki je bil pri njenem odhodu še zdrav. Vzrok smrti j» srčna kap. Nesreča. V Ptuju se je zgodila v mestni parni žagi v četrtek popoldne velika nesreča. Mizarski pomočnik Franc Hojker je imel opravilo pri stru-galnem stroju; ko je odjemal deske iz stroja, je prišel z levo roko v stroj. Štirje prsti so mu bili popolnoma zmečkani. Ko mu je zdravnik dal prvo pomoč, so nesrečneža prepeljali na njegov dom. Hojker je oče 4 ortok in vprašanje je, ali bo za delo spet sposoben. Štajerski deželni šolski svet je imenoval učiteljskega kandidata M. Majcena učiteljskim suplentom na ljudski šoli na Hajdinu. Žetale. Ker vlada pri tukajšnjem »Katoliškem bralnem in izobraževalnem društvu« obče mnenje, da sem jaz pisec notic o omenjenem društvu, prosim, da resnici na ljubo objavite v Vašem cenjenem listu, da nisem jaz z dotičnimi dopisi v prav nikaki zvezi. (To potrjujemo. Uredništvo.) Če so publikacije, kakor jih vpošilja dopisnik »SI. Gospodarju«, v prilog »izobrazbe« našega ljudstva, je vprašanje. Kdor je poznal pokojnega Pe-terfyja, ima itak svoje mnenje o celi stvari, sicer pa »o mrtvih govorimo Ie dobro!« Toliko v odgovor in pojasnilo dopisniku »Slov. Gospodarja«. — Fr. S. Zrimšek, učitelj v Zetalah. a Iz Rogatca. Mihael Colnarič je peljal drva iz Drevenika v Kostrivnico; pastirček je moral voditi spredaj priprežene krave, Colnarič je šel za vozom. Ko je voz šel strmo navzdol, je padel Jančič pod voz; kolesa so mu šla preko nog ter strie levo stegno. Fanta so morali prepeljati v bolnišnico. 191etnl ropar. (Maribor, 28. novembra.) Jožef Polajžar, sodarski učenec v Novi vasi pri Ptuju, je bil obtožen radi ropa po § 190 k. z. Pri sodarskem mojstru Matiji Kristanu v Movi vasi je mlatil neki 761etni dninar Janez Vidovič. Nekega večera je šel spat na svisle; pri sebi je nosil 40 K denarja. To je vedel Jožef Polajžar ter sklenil se polastiti tega denarja. Podal se je ponoči na svisle, kjer je spal Vidovič, da bi ga oropal. Ko se je pa Vidovič prebudil, se je začelo med njima ruvanje. Polajžar je zadal med tem z nekim železom Vidoviču več ran ter mu odtrgal levi žep misleč, da ima res denar v rokah. Nato je zbežal, a v žepu sta bili samo dve kroni. Vidovič je šel takoj budit Kristana er mu naznanil napad. Vsled prizadjanih ran je bil 20 dni nezmožen za delo. Sum se je obrnil takoj na Po-lajžarja. Ta je pred sodnijo slednjič priznal rop. Dobil je 4 leta težke ječe. jtiaribor$t{i oHraj. Slovensko gledališče v Mariboru uprizori v nedeljo 11. grudna t. I. znamenito zgodovinsko sliko izza časa preganjanja kristjanov »V znamenju križa«. Ta igra se je uprizorila na Dunaju lOnkrat zaporedoma. Začetek ob pol 8, uri zvečer. Slovensko gledališče v Mariboru. Ker se z* Miklavževo nedeljo 4. decembra t. 1. obeta velikanski obisk .opozarjamo, da so vstopnice v pred-prodaji g. V. Weixla v Gosposki ulici. Igra se bajna igra v treh slikah: »Janko in Metka«. Po >gri nastopi Miklavž in njegovo spremstvo, da obdaruje otroke, velike in male. Začetek je točno ob 4. uri popoldne. V nedeljo 11. decembra 1910 se pa uprizori zgodovinska igra »V znamenju križa«. O obč. volitvah v Slivnici pod Mariborom nam poročajo: Udeležba pri letošnjih občinskih volitvah je bila zelo živahna. Stali so si nasproti narodnjaki in štajercijanci. Volitev je trajala od 9. ure dop .do 2. ure pop. Ko se je zvedelo za izid volitev v 3. razredu, je nastalo veliko navdušenje; izvoljeni so bili z 51 od 84 oddanih glasov sami zavedno slovenski možje: Lesjak Miha Dobej Fr., Klinar Franc in Mohorko Filip. K tako lepemu uspehu so nam zlasti pripomogli sosedje, ki so se v velikem številu udeležili volitev. Zato se je začel s tem večjim zaupanjem v zmago boj v 2. razredu. Nasprotniki so napeli zadnje sile. Izid je bil negotov; vendar pa so bili končno izvoljeni 3 narodni kandidatje s 13 od 24 oddanih glasov; za 4. odbornika se je žrebalo in je bil izvoljen nemšku-tar Breznar. Izid v 1. razredu pa je bil najsijajnej-ši; slovenska kandidatna lista je zmagala s 7 od 9 oddanih glasov. Slovenci izvoljeni. Ti so: Pun-gartnik Janez, Loh Maks in Zivko Avgust. V 2. razredu so slov. odborniki Komauer Janez, Ledi-nek Jožef in Kolman Jožef. Po dolgem času je torej za vedno odzvonilo nemškutariji in Štajerci-jancem v Slivnici. Izvoljeni so razun jednega v občinski odbor sami vrli narodni možje, ki bodo gotovo vestno delovali za blagor naše lepe Slivnice. Živeli! a Iz Slov. Bistrice. Dne 11. decembra t L bo mala lokalna železnica v Slov. Bistrici prevzela poštni promet med postajo in mestom. Hazardna Igra. Iz Maribora se poroča 25. m. m.: Mesar Henrik Grill iz Slov. Bistrice je bil od obtožbe radi zločina goljufive igre oproščen, a radi hazardne igre obsojen v plačilo 300 K globe. v Trojčke porodila je viničarka Marija Mert v Svičini in sicer dve zdravi deklici in enega fanta. Mati in otroci se počutijo primeroma dobro. Viničarja, ki živita v zelo ubogih razmerah, imata sedaj šest otrok, od katerih je najstarejši star 14 let. a Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Za tukajšnjo šol rsko kuhinjo smo dob'li sledeče prispevke: Družba sv. Cirila in Metoda 150 K, okrajna hra- nilnica 100 K, „Straža" v Ljubljani 60 K, g. dr. Leščnik iz sodnijske poravnave 10 K, šeutle-nartite „Narodni List«! Delano iz najboljših snovi! a» a» -a N >o ca E o ■o C T3 LÜ -SC >eo 03 a» >o E cd (ti M Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-j evo milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pfeifer in znamka tiger. Delano iz najboljših snovi! IM » 3 o< CD CD ox TT O m 3 su o< e. CD_ CD " Zagotovljen * Vam je vspeh pri zdravljenju ran s praškim domačim mazilom. © Že 40 let se je izkazalo mečilno O vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. IV Razpošilja H vsak dan. "SI 1 pnšica 70 Tin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pnšice, za 7 K pa deset pnSic poštnine prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na Ime izdelka, lzdelo\ atelja, oeno in varstveno znamko. Pristno Je po 70 v. Glavna zalega B. Fragner, c. In kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice it. 203. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. Najprimernejše darilo otrokom za so knjige s podobami, dobijo Metulji v podobah. 129 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Hrošči in žuželke v podobah. 137 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob s slov., nemškimi in latinskimi imeni, 80 v. Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 225 ko-loriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vezan 6 K. A-B-C v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Elegantno vezana 1 K 60 v. Deca roma, okrog doma. Eolorirane slike s pesmicami. Broširana 24 v. Kaj pripoveduje čarovnica. Zbirka kratkih pravljic s krasnimi koloriranimi slikami. Eart. 1 E 20 v. Kaj pripoveduje čarovnica. Izdaja na močni lepenki 2 E 40 v. Naše domače živali. Eolorirane slike iz domačega živalstva biez besedila. Broširana 40 v. Miklavža in Božič se v Zvezni trgovini v Celju. Noetova barka. Živalstvo v podobah b pesmicami. Kolorirana izdaja, 1 K 50 v. Palčki Poljanci. Sliko in besedilo napravil E. Krei-dolf, preložil Oton Zupančič. Eleg. vez 3 K 60 v. PavluSa in NuSa — dva škrata. Kolorirana in kartonirana izdaja, 1 E 60 v. Podobe iz živalstva. Eolorirane slike s pesmicami. Broširana 80 v. Podobe iz živalstva. Leporello - izdaja na močni lepenki s platnenimi hrbti, 1 K 60 v. Sladki orehi. Računski primeri v slikah m pesmicah. Cena kolorirani in kart. izdaji 1 E 60 v. Vesela družbica. Eolorirane slike s pesmicami 70 v. Vesela mladina. Eolorirane slike s pesmicami. Broširana 80 v. Vesela mladina. Leporello-izdaja na močni lepenki 1 E 50 v, Snegulčlca. Eartonirano 1 E 20 v. Snegulčica. Na lepenki 2 E 40 v. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 v. hepo posestuo v prijetnem vinskem kraju, s tremi njivami, travnikom za troje glav živine rediti, vinograd, precej sadnega drevja in lep gozd, se iz proste roke preda. Rodovitna zemlja in lahko obdelovanje. — Cena posestva s premičninami vred 3.200 kron, 900 kron lahko ostane vknjiženih. — Naslov prodajalca pove upravništvo tega lista. 282 i IOS. CRETNI« izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju tb juž. žel. B Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. mmm Škodovati Vam ne more, ako pišete takoj po nove vzorce od žen-kega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna ve-le-trgovska hiša R. STERMECKI v Celju. Pozor trgovci! Najcenejši reklamni koledarji s torbico ali brez, z ogledalom s tiskom in blokom, kakor tudi I božične in novoletne razglednice več vrst svilnati papir, cvetje, perje in žica za cvetlice, okraski za božično drevo, jaslice itd., po najnižjih en gros cenah se dobi v Zvezni trgovini v Celju. "'H1 Wmml, EDINA NARODNA PEKARNA V CELJU! n 9 S£ Za Miklavža in Božič ^ priporoča prva narodna pekarna peciva, kruha in slaščic T. Vošnak, Celje» Graška cesta 19 svoje na novo vpeljane fine Slaščice in lepe Okraske za božična drevesca. Krasno sortirane v škatljicah od K 2'— do K 10"—. Slavnemu občinstva na deželi pošiljamo po pošti čez K 6'— poštnine prosto. Za pekarije na deželi vedno v zalogi po tovarniških cenah Sladna moka (Malzmehl) in v lastni pekarni dobro preizkušen Kristamalt. I ■ ■ A*" A*« ■ ■■■■■■■RRRBRBBRBI3SSI!aiR£HI3BB3aS!3UHaaSHRRHQBaBBBaSaBBRRBRBaRRRRRBa Na debelo in drobno! Na debelo in drobno! ■ iiiiiiiiiiiiiniiiiaiaiigiiaiiaiiiiaaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ♦ 3 Vsi Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. — Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko ======================= proti franko vrnitvi. ====== 5^sssammssssL IV. JaX & Sin, Ljubljana 336 52-27 Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svolo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. H :ebbss: i i Ka: Wa 297 — 35 Subičeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar t okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetili in modernih slin. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki ————— na zahtevo franko. -——— i i :s oh bi: ssa; t®* _i_L 7-ajtrt.wr 31 Postne hran. raCon št. 64.8«6. - Telefon St. 48. - Najboljša prilika za sigurno stodenje je plodonosno nalagan e gotovine ===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. . , » registroviiiia kreditna in stavbena zadruga i omejeno zavezo v Gaberju pri Celju ,LASTNI DONI' Si-©© Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12 o © © Ura du je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure e © © dopoldne. © o s 54 pet od sto (57o) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih loo K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanjn na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačajo, se na rarun O O © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih © © © © © w Zahtevajte vzorce! Barhant, flanele, modno blago, =—— opreme —— platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja franko izvozna tvrdka V. i. Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika!.Izredno ceu! 249 15-5 Samo še 19 gramofonov novih in izvrstnih, komad po 15 K in po 20 K oddamo od danes naprej proti takojšnjemu plačilu. Istotam 1000 igel samo K 1'60 in nove velike dvostranske plošče po K 2'50. Zinauer & Co., iL'tr mimi* Trgovci '3 Ne pustim potovati ker preveč stane, pač pa prodajam po ceni ker ne pnstim potovati. — Obrnite se torej pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne poiiljatve narodna vele-trgovska tuia R. STERMECKI v Celju. Darujte zo Nor. sklad! MM Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 E. boljšega 2 E 40 h ; prima pol-belega 2 E 80 h; belega 4 E; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg . velefinega, snežnobelega, puljenji nega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 E ; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 6 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje is gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 2 K, 3 E 60 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke E 13—, 14.70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok E 4*50, 5'20, 6*70 ; podpornica iz močnega rižastega gradina. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za aeugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-17 8. Benisch, Deschenitz, štev. 773, šumava, Češko. c M C M C M C H C h C M C [c M L? H LC Na debelo I Na drobnoI Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Celje Priča & Kramar Celje Graška in Krožna ulica. 511 35-25 \ M IS H M 3 N 3 ? N 3 ? M 3 ? H 3 N 3 I "l M 5 Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v „Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — JBrzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. ■i Vinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna = stavbena zlasti tesarska dela.