Srednješolski profesorji in »Popotnik". (Iz srednješolskih krogpv.) Ljubljanski dnevnik »Dan« je v svojem poročilu o lanskem »Popotniku« pisal med drugim sledeče: »... dočim naši srednješolski protesorji mislijo, da je pedagoška revija za nas nepotrebna. Le redko srečamo ime kakega proiesorja — in med naročniki so le — trije. Gimnazije menda sploh niso nanj naročene.« To je zopet eno tistih pavšalnih sumničenj, kakor so pri nas žalibog jako v navadi. Posebno učiteljem, tako ljudskošolskim kakor srednješolskim, radi marsikaj očitajo. Vsak, ki je kdaj hodil v šolo in imel kako neprijetnost v šoli, bodisi zaradi lastne ali učiteljeve krivde, se hoče s podobnimi nedokazanimi splošnimi očitanji maščevati nad celira učteljskim stanom, ki pač ima v svojih vrstah dobre in slabe učitelje, med svojimi učenci pa tudi dobre in slabe. Dokazal »Dan« svoje trditve ni in je tudi ne more. Ker pa se »Dan« tiska v »Učiteljski Tiskarni« in torej neinformirana javnost misli, da je svoje informacije dobil od odločilnih učiteljskih krogov. jaz tega ne rnslim! — je nadalje »Učiteljski Tovariš« v 5. letošnji številki od 31. januarja t. 1. ponatisnil dotično notico neizpremenjeno, zato se mi zdi potrebno1, zavrniti ono neopravičeno očitanje. Pravzaprav bi bilo v to poklicano uredništvo in upravništvo »Popotnika«, ki bi tudi lahko podala neovrgljive podatke. Pregledal sem seznam važnejših »Popotnikovih« člankov od leta 1883 do 1913, ki ga je sestavil Fr. Koobek v proslavo tridesetletnice uredniškega poslovanja šolskega ravnatelja M. J. Nerata in objavil v zadnji številki lanskega »Popotnika«. Izmed circa 700 z imenom podpisanih člankov so spisali srednješolski profesorji, ravnatelji in nadzorniki: dr. Fr. Ilešič 30, dr. Jos. Tominšiek 27, J. Koprivnfk 22, H. Schreiner 14, L. Lavtar in dr. K. Ozvald po 9, dr. J. Bezjak in Fr. Brežnik po 8, V. Bežek 7, F. Vajda 6, dr. J. Pajek in dr. J. Križan po 5 čankov, F. Hauptman, dr. V. Korun in M. Pirnat po 3 članke, Fr. Hubad, Fr. Jerovšek, Fr. Orožen in A. Štritof po 2 članka, I. Fon. Janko Košan, J. Kožuh, Fr. Levec, Jos. Wester in Jak. Zupančič po 1 članek. To je 25 sotrminikov in 173, priblržno četrtma člankov iz srednješo-lskih vrst. Ako se pomisli, da vsak človek, torej tudi vsak proiesor ni enako sposoben za pisateljsko delo, se mora priznati, da so sloven. profesorji kot sotrud1niki pri »Popotniku« precej zastopani. . Vrhutega so profesorji marljivi sotrudniki pri »Slovenski Matici« — predsednik in 17 odbornikov je profesoTjevi — pri »Slovenski Šolski Matici« — izmed 44 knjig so jih 19 popolnoma spisali profesorji, sodelovali pa so tudi pri drugih, zlasti pri »Pedagoškem Letopisu«, tudi v odboru so zastopani. Profesprji so uredniki »Ljubljanskega Zvona«, »Slovana«, »Planinskega vestnika«, »Časopisa za zgodovino in narodopisje«, souredniki in sotrudniki SO' pri »Vedi«, »Carnioli«, »Naših Zapiskih« itd. Končno spdelujejo srednješolski profesorji pri »Nastavnem Vjestniku«, ki je skupno glasilo hrvaških in slpvenskih proiesorjev, izdajejo razprave v ktnih izvestjih srednjih šol ter pišejo učne knjige za srednje šole, kar tudi ni malenkost; saj je za celo gimnazijo in realko treba kakih 80 učnih knjig, torej bi ppvprečno vsak tretji slovenski profesor moral spisati eno učno knjigo. »Dijaški Almanah« za leto 1908/9 v članku »Srednje šole« zvrača krivdo za to, da nimamo slovenskih srednjih šol, na naše proiesorje, »ki v svoji nečuveni indolenci niso našli časa, da bi nam oskrbeli slovenskih učnih knjig.« To se je pisalo v istem času, ko je »Društvo slovenskih profesorjev« že z vso energijo delalo za spisanje učnih knjig. Nemških profesorjev v Avstriji je na tisoče, vendar so kakih 50 let rabili skoro izključno in deloma še zdaj rabijo matematične učne knjige našega rojaka Močnika. Slovenskih juristov je bilo na univerzi vedno več ko filozofov, v naši književnosti se sliši o njih veliko manj ko p proiesorjih, a nikdar še nismo slišali javne pritožbe, da so premalo delavni, slovenskim profesorjem pa se večkrat očita lenoba. Da se s tem otežkoči vzgojno delo profesorjev, ie jasno. Koliko je profesorjev naročnikov »Popotnika«, mi seveda ni znano. Gotovo jLh je več ko trije. Pisec teh vrst se je naročil na »Popotnika« že kot filozoi v drugem letu vseučiliških študij in ve pozitivno za celo vrsto profesorjev, ki so tudi narooeni nanj. Da niso vsi naročeni nanj, obžalujem ravno tako odkritosrčno kakor pisec dotične notice v »Dnevu«. Od srednjih šol imajo »Popotnika«, kakor se vidi iz letnih izvestij, obe ljubljanski, novomeška in goriška gimnazija, idrijska realka in ljubljanski dekliški licej. Pogrešamo gg na gimnaziji v Kranju, Št. Vidu in na slovenskonemških razredih v Celju, kjer odločujejo slpvenski profesorji, ter na mariborski gimnaziji in ljubljanski realki, kjer pa so slovenskr profesorji v manjšini. Razentega je mnogo proiesorjev naročenih na mnogo drugih slovenskih listov in publikacij. Statistika v lanskem »Letopisu Matice Slovenske« izkazuje 186 profesorjev med člani. tako častno menda ni noben drug stan zastopan, pri »Slovenski Šolski Matici« je nad 100 profesorjev. Kje pa so naši odvetniki, notarji, zdravniki, inžinerji, trgovci in imoviti podjetniki, ki bi tudi morali podpirati naše kulturne ustanove? Drugod so imoviti stanovi požrtvovalnejši. »Društvo hrvaških proiesorjev«, ki je izrečno stanovsko društvo, ima 55 ustanovnikov, med temi 1 nadškoia, 3 škofe, 6 kanonikov, 9 veleposestnikov, 6 občin, 3 industrijalce, 2 odvetnika, trgovce, uradnike in celo enega peka, ki vsi spoznavajo in priznavajo važnost tega stanovskega društva za narodno prosveto. O ustanovnikih »Matice Hrvaške« niti ne govorim. Pri nas pa morajo ravno učitelji, profesorji in mali uradniki — velikih niti nimamo — nositi večino narodnega davka za naše kulturne institucije. Ako pa niso vsi proiesorji povsod zraven. se jim takoj očita indolenca in brezbrižnost. Ne trdim, da ni zanikrnežev med profesorji — v katerem stanu pa jih ni? — toda krivično je pavšalno sumničenje in napadanje celega stanu brez stvarne podlage. Zato sem v obrambo napisal te vrstice.