339
Obravnave deželnih zborov.
V deželnem zboru Doljno-Avstrijskem
je poslanec Schonerer predlagal, aaj se ustavnemu odseku naroči, da še v tej sesiji predlaga načrt o p r e-membi volilnega reda, po katerem naj bi, kakor drugi volilci, tudi volilci kmečkih občin direktno volili (tedaj brez naprejsnje volitve volilnih mož).
340
V Gornje-Av8trijsJcem deželnem zboru
so liberalci stavili predlog, da se cesarju predloži adresa, katere bistvo je to, naj bi se skušnje nove desetletnice dualizma dobro porabile v to, da se v preteku teh 10 let natanko pozved6 vse napake sedanje dualistične oblike in namesti nje stvari edinostna zveza med Avstrijo in Ogersko. In Linškizbor jeadreso odobril.
To strašno grize Dunajske in druge ustavaške časnike, ki jim očitajo, da so po takem nastopili pot narodnih državopravnih, fevdalnih in klerikalnih sovražnikov sedanje ustave.
Deželni zbor Tržaški.
Ta zbor je imel letos mnogo nakan, da bi slovensko okolico Tržaškega mesta potopil v morje lahon-skega Trsta zoper voljo okoličanov. Al če Bog da in znani pogum okoličanov, spodletele bodo lahonom vse nakane. — Hvalevreden je pa sklep in nam Kranjcem na posebno korist, da 1. julija 1879. neha najdeniš-nica (Pindelhaus) v Trtu.
Deželni zbor Kranjski.
V  8 seji, v kateri smo že poročali, obravnaval se je tudi načrt postave o zdržavanji občinskih plemenskih juncev, ki ga je deželni odbor predložil, dotični deželnoodborni odsek pa ravno v neki bistveni točki prenaredil.
V  splošni debati je dr. Bleiweis povdarjal silno potrebo take postave za našo  deželo,   ki   je   večidel vezana na živinorejo, rekši, da v goveji živini, katere ima Kranjska blizo 200.000 glav, leži njen največi kapital, ki pa je jako slabo naložen,   ker komaj 2% obresti nese. Poglavitna vzroka temu pa sta dva, in sicer: ker a o pašniki po mnozih občinah niso še razdeljeni, in da   nam   manjka   dobrih plemenskih juncev; vsled prvega   vzroka   živina   nima   dovolj klaje,   vsled druzega   pa   krave   postajajo  jalove.    Potreba take postave se ne čuti le na Kranjskem, temveč tudi po družin tacih deželab,   kjer  je   živinoreja   še na boljši stopinji kakor pri nas.    Postava   pa  ne bo prav nič koristila, če se naredi tako, kakor jo nasvetuje odsek, ki je predrugačil določbo v §, 6., po katerem si mora ob čina omisliti lastnega bika še le tedaj, ako se več ko polovica   občanov  za  to  izreče.    Ceodsekov predlog obvelja,   je škoda sklepati postavo,   vrzimo jo raji v koš. — Poslanec Dež man ugovarja, daje kmetijska družba Kranjska   imela   že   po 600 gold. na leto za premiranje bikov,   zakaj   se   je   pa ta denar potem naklonil živinozdravnišnici?    Postava,   ki jo odsek nasvetuje, je posneta po Stajarski; če se ne skaže za dobro, se lahko pozneje popravi.   —   Dr. Bleiweis mu odgovarja,   da   nekdanje  premije (pred letom 1848.) za govejo živino  so  imele jako malo vspeha;   komisija delila  jih je mnogokrat samo   le  za to,   da denarja ni zopet domu nesla; tudi teh premij ni delila kmetijska družba, kakor g. Dežman trdi,   ampak vlada sama. Štajarsko postavo tudi jaz poznam, a ta je dosihmal le na papirji ostala,   in  zakaj?  zato,   ker   predaleč sega, ker ne veljd namreč le plemenskim juncem, temveč vsem strokom živinoreje.    Dežman je rekel, da se zboljšanje živinoreje ne da „komandirati";   kako pa — vpraša dr. Bleiweis — da njegova stranka občine hoče komandirati o druzih rečeh, na priliko, da morejo trositi   toliko   denarja   za   zidanje   novih šolskih poslopij po kmetih,   ki morajo  podobna biti gosposkim palačam! Za občino bi naprava plemenskega junca pač ne  bila velika naklada,   če   da   kakih 150 gold.   za nj, ki ga v 3 do 4 letih zopet proda   in   si  kupni   strošek
povrne,   pa   bi   veliko  dobička  imel vsak gospodar za svojo živino,   če   ima  lepega junca pri rokah.   —   Na očitanje Dežmanovo, da državno podporo, ki jo kmetijska družba dobiva od ministerstva, ne obrača za premije za živinorejo in da načrt postave,   ko se je podal deželnemu odboru,  ni bil dovolj prerešetan, odgovarja dr. P oklu k ar, rekši, da subvencija, ki jo kmetijska družba dobiva, se ne sme obračati za premije, ampak le za nakup plemenskih juncev, ki se potem prodajajo domačim živinorejcem s posebnimi pogoji.   Sicer je pa bila postava, kakor jo je predložil deželni odbor, ravno nasproti Dežmanovemu   trdenju  prav  dobro pre-rešetana v odboru kmetijske družbe,   je   bila že davno razglašena   po   „Novicah"   in   noben   živinorejec   se   ni oglasil proti njej,   da!  samo ministerstvo kmetijstva jo je odobrilo.   —   V specijalni   debati se zopet oglasi dr. Bleiweis pri §. 6.,   razlagaje,   da je ravno od paragrafa 6. odvisna osoda cele postave, zato nasvetuje, naj se §. 6. sprejme tako,   kakor   ga   je   predlagal deželni odbor in naj se gori navedeni odsekov dostavek izbriše, po katerem si občina bika uapraviti mora še le tedaj, ako je več ko polovica   občanov   s tem zadovoljna, vsaj ves svet ve,   naj   je  katera  reč   še tako dobra in koristna, zmirom se dobijo protivniki, ki dobro reč spodkopavajo.    Prav tisti vzrok je bil tudi, da s o pašnik i še danes niso razdeljeni med njihove lastnike.  — Vkljub Bleiweisovim ugovorom in nasvetom, vkljub temu,   da sta celč od nasprotne stranke tudi vitez Ga-riboldi in pl. Schrev glasovala za dr. Blei wei so v predlog, obveljal je pri glasovanji odsekov predlog in konečno vsa postava po odsekovem predlogu s 17 proti 15 glasovom in   to   zarad tega,   ker   dva   nerodna   poslanca nista bila navzoča.    To pač kaže, da bi narodni poslanci vedno morali na svojem mestu biti.