LJUDSKI GLAS. a r\ v j Izhaia na mesec dvakrat. — Velja za colo leto lil QT.ftV 3 gold., za pol lota gold. 1,50. — Vrednistvo, oprav- ± V. otov, ništvo. Gradiž(ie st> 9> V Ljubljani 11. junija. Inserati: Petit-vrsta, ako se lkrat tiska 5 kr., 2krat TTT 1 -i OO A 4 kr. in ako so 3krat ali vočkrat tiska 3 kr. — Roko- II III XXZL pisi so no vračajo. Nefrank. in anora. pisma rotour. Naše mnenj e o prof. Stritarji. V teku zadnjih tednov se sicer na domačem političnem polji ni nič posebnega prigodilo, a ven-der nastal je po slovenskih in tudi nemških časnikih velik vriš. Stritarjeva »Dunajska pisma* vzbudila so občno pozornost, kajti enim ta t varina ugaja, drugim zopet ne. Stritar pridobil si je z najnovejšo svojo politiko mnogo političnih ne-prijateljev, premda ga vsi brez izjeme kakor pesnika in učenjaka jako čislajo. Tudi mi, kateri hočemo svoje misli o Stritarjevih najnovejših političnih pismih neomejeno izraziti, varovali bodemo to stališče, kajti zarad enega prehitrega koraka ne sme se takoj obsoditi mož, kateremu mora z ozirom na njegovo marljivo delovanje na literarnem polji in izredne njegove zasluge za slovensko slovstvo ves slovenski rod hvaležen biti. Torej še enkrat po-vdarjamo — da se nam ne bode znabiti pozneje kaj oporekalo — mi po vsem spoštujemo gospoda Stritarja in po polnem priznavamo velike njegove zasluge, toda odobravati ne moremo v vseh delih njegove politike. Kakor politikar bode nam pač gosp. Stritar dovolil, da se predrznemo tudi mi, kateri se z v nekih krogih vladajočimi nazori, da se namreč v politiko le človek, ki je najmanj c. kr. gimna-zijalni profesor, mešati sme, nikakor sprijazniti ne moremo — tukaj nekoliko spregovoriti. V prvo konštatujemo in tudi lahko dokažemo, da gosp. Stritar v svojih »Dunajskih pismih* prav nič novega povedal ni, kajti mi to uže davno vemo in smo uže pred dvema leti razpravljali o lej zadevi v našem listu. To kar smo mi povedali, je sicer istina, a politiku, kakor je gosp. Stritar, bi pač pristojalo, da bi kaj novega povedal ali vsaj sredstva naznanil, kako bi se moglo pomagati našemu narodu. Dalje kratko razpravljanje gosp. Stritarja, da se naš narod ne sme z ničemur ponašati, nam ni nič kaj razumljiv in mi, namreč slovensko ljudstvo — prosimo gosp. Stritarja, naj nam bla- govoljno dovoli, da smemo, če uže na nič dru-zega — vsaj na njega in znabiti tudi na prof. Šukljeja ponosni biti. Konečno bi želeli, da bi se pusti boj po časnikih uže enkrat nehal in naj si dotičniki reklamo rajše z resnim delovanjem za narod in ne s prepirom in povzdigovanjem nekaterih oseb po časnikih delajo. Stanovanja za delavce. Ako si ogledamo temna, nizka in z nezdravim zrakom napolnjena stanovanja v Ljubljani, v katerih vbogi, pa tudi srednji stanovi bivajo, in za katere primeroma veliko najemščino plačujejo, moramo nehote obmilovati njih nesrečne prebivalce in se vprašati, zakaj revežu ni privoščeno kratke dneve svojega životarenja v tej dolini solz vsaj zdravi zrak uživati, med tem, ko se še cel6 za zločince v tej zadevi skrbi. Ako bi se organi sanitarne policije le časih potrudili v stanovanja takih siromakov, zagledali bi takoj vele, blede obraze, katerim je znamenje bolezni vtisneno. Ako bi jih vprašali, hočejo li znabiti svoja stanovanja zamenjati s kakim graj-ščinskim hlevom, gotovo bi jim odgovorili: da! Dobro so nam sicer znani uzroki v Ljubljani navadnih boleznij, dobro znamo zakaj v našem mestu ljudje tako po gostem mro, toda nihče ni, ki bi hotel za te reveže česa storiti. Glede na te neugodne razmere, sklenila je kranjska hranilnica nove hiše zidati, ter v njih stanovanja za delavce napraviti. Ta velikodušni sklep pozdravili so gotovo vsi prijatelji ljudstva z velikim veseljem, le nekateri slovenski časniki ne, kateri so navajeni naši hranilnici v vseh slučajih nasprotovati. Mesto zahvale sumičijo ta dobrotljivi zavod s tem, da hoče vodstvo hranilnice z vpeljavo stanovanj za delavce razširiti v našem mestu nemški element. Mi tega nikakor ne moremo verovati in predlagamo vodstvu hranilničnemu, naj oddajo stanovanj za delavce postavi pod kako kontrolo, bodi si vladno ali mestno, da bode vsega su-mičenja konec. Kranjska hranilnica je uže mnogo dobrot naši deželi storila in ni pričakovati, da tiči za njenim zadnjim sklepom kak strankarsk namen. Gotovo je pa vpeljava takih stanovanj za našo deželo in ljubljansko mesto velika dobrota, kajti koliko siromakov bode v njih zavetje pred mrazom in slabim vremenom dobilo. Presrčno zahvalo izrekamo v imeni ljudstva za ta dobrotljivi sklep velikodušnemu vodstvu kranjske hranilnice. Nekaterim starišem šolskih otrok. Kako škodljiva je neprava odgoja otrok za prihodnje življenje, je znano, in vsak dan nahajamo v socijalnem življenji prikazni, katere nam jasno pričajo, da niso toliko dotični zločinci svoji pokvarjenosti uzrok, kolikor slaba izgoja, katero so v nežni mladosti od svojih starišev dobivali. V mladosti morajo se otrokom blagi čuti in tudi resnost življenja vcepiti, in zmerom je ona neprava ljubezen starišev do otrok, katero Nemec »Affenliebe* imenuje, kolikor tolikor škodljiva. Pač se zna človek, ko v zrela leta pride, sam spoznati, pač zna pravo od krivega ločiti, a kaj vse to pomaga, ko mu je nagnenost do nepravega uže prirojena, ko je navajen svoji volji slediti in ni imel nikdar še priložnosti, resnost življenja premišljevati. Otroci dobivajo sicer zmerom dobro vzgojo v šoli, učitelji jih učijo pokorščine, a z golimi besedami pri marsikaterem neubogljivcu ničesar ne opravijo, ker ima od doma slabo od-gojo. Učitelj bil bi prisiljen, nepokornega učenct kaznovati, a postava mu to prepoveduje in vrl tega dobivajo otroci doma potuho s tem, da sc stariši hudujejo nad učiteljem, kateri se je tolike pregrešil, da je znabiti njih ljubčeke nekoliko kaznoval. Otroci zapazivši ne voljo starišev nad učiteljem, izgubivajo zmerom bolj ljubezen in pokorščino do njega in njegove zapovedi in navadijo Zabavni del. Podonavski vtisi. (Nekoliko iz dnevnika iztrganih listov. Po E(l. Jelinkn podaja i + a.) (Dalje.) Neki dan se je obhajala svatovščina v za občinstvo širjih krogov zaprtih prostorih »ruskega cara.» Z radostjo sem sprejel prijateljski poziv k veselici, ki je obstajala «zgolj* iz rokodelskih krogov, toda podajala je dosti več zanimivejšega in narodnejšega, nego svatba g. pisatelja G., vršečega se istega dnč na način, mimo cerkvenih obredov, od našega ne dosti različnim. Neizčrpana gostoljubnost, prijateljska dobrota in nevtrujeno veselje vladalo je skoraj do belega dnč. S posebno priljubljenostjo seje plesalo »kolo* in drugi narodni plesi. Ni manjkal tudi nftrodni dudak in še n&rodnejši goslar, ki pa sicer takrat, ni reeitoval nobenih slavnoznanih junaških pesnij. Vdaril je na ljubavne strune . Če še k temu dodam, da sem blizo teh prostorov v senci košatih dreves zaslišal še glasovito cigansko godbo, katerih gosle in cimbali so igrali na povelje tudi slovanske motive, pak ne bo vzbu- kavarna modernih mest ne zamore podajati vkupno tolikanj zanimivega in izvirnega, kakor neznatni kotič »pri ruskem caru.» * * * Južna Donava je polna prirodnih krasot in zamore smelo tekmovati tudi z najčarovnejšimi bujnostmi zapadne Evrope. Zato je pri vožnji na južnem njenem toku najprijetnejše prebiti na palubi, od koder se pogledu popotnikovemu odpirajo razgledi nekdaj vže nesluteče krasote. Čem več se parnik bliža orientu, tolikanj več tudi nahaja oko mikavnosti v potovanji. Zmes krojev, jezikov in nravov povekšava se skoro se vsakim trenutkom. K temu pak se še družijo spomini iz poslednje rusko-turške vojske, ki se je največ tukaj vršila. Najveličastnejši del Donave se začenja za Bazijašem, zlasti v kazanskej ožini, katera po svoji romantiki nadkriljuje vže svetoznane porenske partije: Bingen-Koblenz. Tu se Donava 6ži in širi, na njenih bregovih štrlš strme skale, gole in ob-raščene, in časi se ti zdi, kakor bi se parnik pripeljal skozi ulico skal. Ponekje naleti parnik na plitvo, drugje leti preko ogromnih globin in in še drugje klubuje nevarnim skalnim »zobom* iz vode molečim, vrtoglavim prodom in vrtincem. peni, vdarjaje z silo morskih valov v rebra t< brodne, vodne »lupine.* Znana »Železna vrata*, čestokrat dosti ne varna, ne zamorejo, kar se krasote tiče, se primerjati poprej imenovanim mičnostim, dasi tudi se i tukaj ok6 rado razgleda po zanimivih obrazih. * Toda ne samo priroda, marveč tudi ljudsko življenje, ki se kaže popotnikom na obrežji, po-množuje splošno zanimivost. Kdor je prvokrat nastopil pot po Donavi, ne obrne svojega pogleda od številnih, zlasti na bolgarskih bregovih raz-trešenih minaretov in džamij. Vidin, Lom-Palanka, Nikopol, Svištov, Ruščuk in mnoga druga mesta in vasi se uže od daleč oglašajo se svojimi turškimi ostanki. In ni je nemara edine od teh pri-staj, ki bi hipoma ne uničila blodnjo o življenji v haremu in okrog njega. Prišerne prikazni turških žen;\, vstopajočih ti skorej nehotč v cesto, vzbujajo le žalostne in protivne vtise. Poprej ob času pašetov bilo je to morda drugače, sedaj pa je ostalo v Bolgariji od slavne turščine samo to, kar se ni moglo dalje pobrati. Po vzelji Bolgarije izselili so se vsi bogatejši Turki z rodbinami v pravo Turčijo in ostanki, kar so jih za sabo pustili, so le sužnji bede. se samovoljno postopati, ker nimajo nobenega strahu pred kaznijo in nobenega spoštovanja do učiteljev. Kadar taki otroci odrastejo, niso za nobeno resno delo, kajti oni niso nikdar navajeni bili ubogati in postave spoštovati. Postanejo vedno večji samovoljneži in ker brez dela živeti ne morejo, pričnejo sovražiti vse one, ki so si z delom kaj prislužili, hudujejo se nad družbinskimi razmerami in ker se niso nikoli učili postave spoštovati, zaletavajo se v vlado, zahtevajo od nje boljše življenje in tako so zabredli do brezdna lastne pogube, kajti postali so slednjič — komunisti. Treba je torej starišem resno z otroci postopati, jih učiti Boga, cesarja in vlado spoštovati, učiteljem pa treba prejšnjih pravic, da smejo otroke kaznovati in socijalno življenje se bo zboljšalo. Povod k tej kratki opazki dajejo nam dnevni dogodki, ki pričajo o surovosti naše šolske mladine. Po končanej šoli zapodi se z divjim krikom cela truma na cesto in pretepanje, zasmehovanje mimogredočih se prične. Ti malopridneži poškodujejo drevesca v drevoredih, zasledujejo ptičja gnezda, mečejo kamenje po ulicah itd. in to vse — brez kazni. Ker jih učitelj že ne sme kaznovati, naj bi vsaj stariši strahovali nepokorne otroke! Ptičjim prijateljem na znanje. Ptice pevke pod Tivoli so omolknile, le red-kokrati čujejo se sem ter fjii še taki glasovi osamelega pomladanskega pevca. Vsak šetalec po mestnem parku zapazi to nepričakovano spremembo, kajti prejšnja leta bili smo navajeni domače ptičke na tem kraju gledati in se njih prijetnega petja veseliti. Kam so neki izginili ti prijetni prebivalci? Jih je li končalo neugodno vreme, ali jih je celo požrešni skopec uničil? Niti vreme niti skopec sta vzrok tej spremembi, temveč le druga ptica roparica v človeški obliki, ki pa ne živi samo od ptičkov, tudi polento in rižoto prav dobro obrajta. Mi menimo namreč nekega brezvestnega človeka, kateri — kakor nam priče zagotavljajo — na nekem travniku blizo mestnega parka vsacega ptička, kateri se od njegove zapeljive piščalke v njegov rajon pusti privabiti, vjame in — poje. Tu se brez vsacega pardona polove slavčki, kosi, tašice, Škerjanci ali vrabci, kajti požrešnemu želodcu so vsi enaki. Kakor čujemo, ima ta nenavadni brezsrčnež precejšen za to namen ograjen prostor, kateri je prevlečen z mrežami in napolnjen z limanicami in zanjkami. Od zgodnje ure do mraka se vabijo Prebudivši se za Nikopoljem zarano iz snd in prepričavši se, da je na Donavo zasvetil po tihej in topli noči najkrasnejši spomladni dan, pohitel sem na krov. Pričakoval me je tam že z zajutrkom Aleksander Petrovič K., ruski polkovnik v bolgarski službi, in njegov «adjutant*, mladi Bolgar, poto-vajoča ravnokar k pragu vojaške «kamere» v Ruščuk. Oba ta gospoda mi ostaneta nepozabljiva. Njiju vnanjost je bila sicer protivna, toda ljubila sta se kakor oče in sin. O adjutantu samo porečem, da še nikdar nisem krasnejšega vojaka in možži videl; njegovo obnašanje in nad mero lju-beznjiva vnanjost bili bi ga gotovo v vsakem petrogradskem salonu storili prvega leva. V tej zadevi razločeval se je ruski polkovnik značno od svojega mladega bolgarskega tovariša. Bil je to stari, sivi kozak, z najdobrosrčnejšim na obrazu izrazom, izkušen mož in kakor v ruskem taborju sploh biva, v vsem utrjen. Njegova oguljena uniforma ni bila po našem nazoru polkovnika dostojna — toda zato je po generalsko upotreboval brodovo kuhinjo. Jedilni listek ponujal mu je vedno malo zanimivega, in sicer še dobra vina niso zadovoljevala njegovemu okusu. Bil je tudi močno zgovoren in rad je pripovedoval o slovanskih rečeh. Ko je pa dim in lovijo gozdni pevci in vsak tak nesrečnež potuje brez razločka v kosmati želodec neopravičenega ptičarja. Premda dotična postava strogo ptičji lov prepoveduje, lovijo se na omenjenem kraju posebno o jesenskem času vsak dan na stotine ptičev, ne da bi bilo do zdaj komu na misel prišlo, to nepostavno početje oblastniji naznaniti. Ker dotični travnik ne spada več pod magistrat, ne moremo našemu redarstvu nobene malomarnosti očitati, pač pa nujno prosimo vse ptičje prijatelje, posebno pa slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani, naj se o tej stvari prepričajo in vse ukrenejo, kar je potrebno, da nam prekoristni ptički in prijetni pevci ohranjeni ostanejo, posebno zdaj v tem času, ko imajo večinoma v gnezdecu mladičke, kateri morajo s svojimi stariši vred poginiti. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica v Gradci. V dan 9. t. m. imela je gori imenovana zavarovalnica svoje letošnje zborovanje. Ker je ta zavod za našo ožjo domovino pred vsemi drugimi zavarovalnicami po vsem najbolj zanimiv, hočemo zadnjo njegovo zborovanje nekoliko obširnejše opisati. Zborovanja udeležilo se je štirideset k glasovanji opravičenih drušlvenikov. Društveni predsednik, gospod grof Mer a n, konštatoval je redno sklicanje zbora in njegovo sklepčnost ter ob jednem predstavil navzočim vladnega zastopnika, gosp. svetovalca S e h i e s s 1 e r j a. O računskem sklepu poročal je glavni tajnik gosp. vitez S p i n 1 e r. Koncem meseca grudna 1883 znašala je zavarovana vsota 142 953 635 gold., katera se je v primeri k minolemu letu povikšala za 2 036.218 gold. V zavarovalnem oddelku za post o p j a se je sicer število društ venikov nekoliko pomanjšalo, a zavarovana vsota za 344 912 gold. povikšala. V mobilarnem oddelku pomnožilo se je v teku 1. 1883 število zavarovancev za 644 s zavarovano vsoto od 1 691 190 gold. Tudi v oddelku za zavarovanje steklenih rečij zaznamovati znamo pomnoženje za 4 ude z 116 gold. zavarovane vsote. Iz vsega tega je razvidljivo, da je društvo v teku zadnjega leta dobro napredovalo. Tudi kar se tiče števila in obsega zavarovanih škod, sme se leto 1883. ugodno imenovati. V oddelku za poslopja izplačala je zavarovalnica v minolem letu skupaj 344 567 gold.; »papirozov* (papirnatih cigar) zakrival njegovo zgrbančeno lice, pojavljal je ta mož naklonjenost še k zaupljivejšim pogovorom. Naposled je dobrosrčni Aleksander Petrovič globoko vzdihnil, mahnil z roko in zaklical: »Vidite, imamo tukaj miru. Zgolj dobro smo Bolgarom učinili, osvobodili jih iz barbarskega jarma, na tisoče naših ljudij smo žrtvovali — in oni, kakor bi na vse pozabljali, začenjajo nas neljubiti. D&!» dodal je polkovnik z vzdihom razčiljenega čutila, «so v tej zemlji tudi ljudje, ki nas naravnost imenujejo veternjake, očitaje nam, da hočemo bolgarsko zemljo porušiti...» «In koliko je na tem prftva in resnice?« vprašal sem poluglasno čez trenutek, opazivši na čelu starega polkovnika teman oblak. Aleksander Petrovič se je trpko nasmijal. »Tudi na našej strani — ni mogoče tega tajiti — je vzrok. Po vojski se je napotilo v Bolgarijo toliko Rusov, deloma prostopašnikov, ki so se naumili v Bolgarskej vladati. Nezmožni in nepoklicani u ljudjč, prišedši v te zemlje brez ljubezni in bratovskega čutila, začeli so svoje delo in pridobili najslabejše vspehe — razsevaje s svojim neuljudnim ravnanjem in nepoznanjem razmer nezaupnost k samim sebi in k narodu, čegar sinovi so. Vrag vzemi vse te naše orga- v oddelku za premakljive stvari 28133 gold. in za škodo v oddelku za steklene stvari 213 gl. Med temi izplačanimi zneski zapopadenih je tudi 80 udov, katerim je društvo — da-si tudi so vse pravice do odškodnine izgubili — iz milosti izplačalo skupaj 25 936 gold. Požarnim hrambam darovalo je vodstvo v teku leta skupaj 4302 gold., dalje posameznim zaslužnim ognjebrambovcem skupaj 1241 gold. V imeni pregledovalnega odbora poročal je gosp. pl. A m - P a c h ter izvrstno knjigovodstvo društva pohvalno omenil. Dalje je konštatoval, da je delovanje zavarovalnice po vsem natančno in pošteno ter opravnemu svetu kakor tudi zavodovim uradnikom najtoplejšo zahvalo za njih marljivo izpolnjevanje njihovih dolžnosti izrekel. Konečno izvolili so predsednikom društva zopet enoglasno gospoda grofa M e r a n a, kateri je tudi na prošnjo posebno za to postavljenega odbora svojo volitev prevzel, kar so vsi navzoči z velikim veseljem na znanje vzeli. Kakor nam računski sklepi pričajo, napreduje c. k. pr. graška zavarovalnica vsako leto bolj, kar nam je dokaz, da vživa opravičeno zaupanje prebivalcev Kranjske, Štajerske in Koroške. Domače zadeve. — (Obletnico) cesarjevega bivanja na Kranjskem praznovala bode čez mesec dni naša dežela. Opozarjamo vse naše zavode, naj pravočasno potrebno ukrenejo, da se ti dnevi vredno obhajajo. — (Knezoškofom ljubljanskim) imenovan bode, kakor iz zanesljivega vira poizvemo, prečastiti gospod kanonik P a v k a r. Ta novica je tembolj verjetna, ker prečast. gospod dvorni kaplan K u 1 a v i c zaradi svojega bolehanja brž ko ne svoje mogoče imenovanje ljubljanskim knezoškofom sprejel ne bode. Gospod Pavkar je pa pri polni moči in nadejali se je, da bode mnogo let ljubljanski škofiji obvarovan. S tem imenovanjem izpolnila se bode iskrena želja našega občinstva. — (Nj. Veličanstvo cesar) sprejel je v dan 9. t. m. ob 10. uri novo imenovanega c. kr. višjega finančnega svetovalca in finančnega prokuratorja gosp. dr. Račiča pri avdijenci. Danes predstavljal se je visokemu ces. kr. finančnemu ministerstvu. MT Dalje v prilogi. nizalorje, bodisi to uže v ministerstvu, v vojski, v šolah ali tudi v žurnalistiki .. . Toda«, dodal je polkovnik po kratkem premolku, »Bolgari bi zopet ne smeli pozabljati, da so tudi med nami dobri ljudje. Nismo prišli sem vsi z nakanami egoizma ...» Ganile so me globoko te besede ruskega polkovnika, ganevajo me še sedaj tem več, kolikor pogosteje poizvedam iz Bolgarije in Rusije o rastoči »nepopularnosti* Rusov na bolgarskej zemlji. Nekoliko dni pozneje sem bil navzoč mali orožjevaji bolgarske vojske na podonavski planjavi. Razlegala se je komanda — komanda ruska. Bolgarska armada ima bolgarsko moštvo, ruske dostojnike in rusko poveljništvo. Topovi so zagrmeli. Dim je zagrnil pešce, le tu a tam se je zabliskalo orožje ruskih dostojnikov v solčnih žarkih. Ruska komanda glasila se je zvoneče v vseh vrstvah. Dri moji veri, ko bi bilo na tej bolgarskej podonavskej planjavi zbrano nekaj več vojske, pa bi si bil mislil, da sem pri vojaških orožnih vajah v (ruskem) carskem šelu. * * * (Konec prihodnjič.) Priloga »ljudskega Glasu" k štev. 10. (Nj. Veličanstvo) cesar daroval je iz najvišje privatne blagajnice za zidanje šole v Oneku (Hoheneggu) v kočevskem okraji 200 gold. — (Imenovanje.) Gosp. Danijel Šuflaj, c. kf. sodnijski pristav, imenovan je c. kr. okrajnim sodnikom v Vel. Lašičah. Čestitamo izvrstnemu rodoljubu. — (Zemljiškim posestnikom na znanje.) V tem času, ko žalibog toča in nalivi naše občine tako pogostem poškodujejo, opozarjamo naše posestnike na njim po postavi priznane pravice na odpustek pri zemljiškem davku. Enakočasno se pri dotičnih posestnikih tudi davčna terjatev do konca leta vstavi. Toraj je treba, da poškodovani tak elementarni dogodek pri dotič-nem slavnem c. kr. okrajnem glavarstvu v naj-kasnejše štirinajstih dnevih naznanijo, ker drugače izgubč svoje pravice do odpustka. O tej priliki naznanjamo vsled mnogih nam došlih pritožb, da je c. kr. zemljemerec postavno primoran ob času svojega delovanja v občinah k vzprejetji naznanil v zadevah spremembe v osebi davkoplačevalca ali stvari zadavkanja. Ako se bi branil to storiti, naj se dotičniki pri veleslavnem c. kr. finančnem vodstvu pritožijo, kajti svoje dolžnosti mora brez izjeme vsak izpolnjevati. — (Petdesetletnico), katero smo uže v zadnjej številki našega lista omenili, praznoval bode voditelj tukajšnje, za našo deželo res vseskozi potrebne trgovinske šole, g. E. Mahr, prve dni prihodnjega meseca. Povabljeni so od g. Mahra vsi nekdanji gojenci tega zavoda k banketu v kazini. Čast vrlemu, za našo deželo velezasluž-nemu možu! — (»Spomladi le nikar!*) zove se najnovejša, zares krasna pesen našega pesnika Stritarja, katera priča, da so duševne moči pesnikove še zmerom tiste in neizčrpljive kakor nekdaj. Stritar ovrgel je s to v ^Ljubljanskem Zvonu* od 1 t. m. ponatisneno pesmico popolnem zlovoljno kritiko mladega poljanskega petelina. — (Zrelotni izpiti.) Minoli ponedeljek končali so se na tukajšnji c. kr. gimnaziji pismeni zrelotni izpiti. Isti dan pričeli so se enaki izpiti na c. kr. realki v Ljubljani. Ustmeni izpiti pričn6 se na realki v dan 4. julija in na gimnaziji 7ega julija. Vsi abiturijenti omenjenih srednjih šol oglasili so se k zrelotnemu izpitu. — (Cesta za Gradom) je za večje vozove preozka in velike nesreče so se uže vsled tega pripetile. Vozovi se ne morejo ogibati ali od zidanega mosta na to cesto okoli vogla zapeljati, in čestokrat nastane gnječa. Posebno vozovi, naloženi z dolgimi tramovi, se ne morejo okolu vogla obračati. Tu bi treba bilo, da bi mestni magistrat potrebno vkrenil. — (Važno za posestnike glasovirjev.) Gosp. Alojzij Lesjak, ubiralec in popravljavec glasovirjev v Ljubljani, bode vStreliških ulicah št. 4 lastno delarnico otvoril. Priporočamo ga Ljubljančanom in tudi občinstvu po deželi, kajti on je delaven in v svoji stroki dobro izurjen mož, ki vsakovrstna v njegov delokrog spadajoča dela cen 6 izvršuje. — (Akademijo) priredili so predvčeraj-njem gojenci tukajšnjega Alojzijevišča pre-ljubljenemu c. kr. deželnemu predsedniku, visoko-rodnemu gospodu Andreju baronu Wink-ler-ju, na čast. Spored bil je izvrsten in kaj zanimiv. Osmošolec gospod Fran Pernč pozdravil je z ginljivimi besedami gospoda deželnega predsednika. V svojem gladkem in razumljivem govoru poudarjal je pomen tega večera za zgodovino Alojzijevišča, kajti prvikrat imelo je čast v svoje dvorane vsprejeti gospoda deželnega predsednika. Gosp. Ivan Kunovar sme se po vsem najboljša moč tega večera imenovati in z veseljem so vsi krasen njegov lirični tenor poslušali. Tudi drugi gojenci so brez izjeme svojega moža g o r i j P e č i j a k predaval je staroslovansko »Muž bez slzf« in svojo govorniško nadarjenost pokazal. Pesmi in govori bili so slovenski, nemški, francoski, laški, grški, latinski, staroslovenski in češki. S kratka, akademija bila je nepričakovano izvrstna in dobro obiskana. Med povabljenimi zapazili smo visokorodnega našega deželnega predsednika, gosp. Andreja Wink-lerja, se svojo visokorodno gospo soprogo, gospoda deželnega glavarja grofa Thurn-Val-sassino, dalje dvornega svčtnika gosp. grofa Chorinsky-ja, mestnega župana g. Grassellija, cesarskega svetnika gosp. Iv. Murnika in več druzih odličnih mož našega razumništva. —ar. — (Dijak — nepoklican revident užit.ninskega davka.) Minole dni si je nek dijak tukajšnje srednje šole dovolil nepravočasno šalo s tem, da se je o polunoči potrudil k nekaterim stražnikom užitninskega davka ter jih prav možko spraševal v službenih zadevah. Nekaterim je tudi povelje dajal, ali jih prav hudo oštel in konečno se je napotil k zadnjemu stražniku v tistem kraji. A tu je naletel, ker pri temu je bil istodobno pravi revident in revežu vsa njegova zagotovila, da je tudi on pooblaščen k revidiranji, niso nič pomagala, in razjarjeni stražnik udrihal je s svojo palico neusmiljeno po hrbtu prihodnjega profesorja. — (Treščilo) je včeraj popoludne v kozolec Urše Oblak z Glinec pri Viču. Vsled lega nastal je ogenj, ki je vpepelil kozolec. Posestnica bila je zavarovana pri c. kr. priv. vzajemni zavarovalnici v Gradci. — (Toča) pobila je v dan 21. m. m. tudi na močvirji poljske pridelke. Posebno veliko škode prouzročila je v Strahomeru, kjer je pod hribom naliv vso zemljo odnesel ter mesto te po dva črevlja visoko šutein skalovja nanesel. Do-tične parcele — prej rodovitni travniki in njive postale so za zmerom nerodovitne. Naliv bil je tako hud, da je celo nek skedenj pri cerkvi in most čez Iško odnesel. Ubogi kmetje! — (Čuden prizor.) Minoli ponedeljek so cigani na tržaški mitnici zopet neko smešno uganili. Kakor znano, mora vsak s konjem ali drugo živino vpreženi voz, kateri se črez mitnico v mesto pelje, mitnino plačati. Omenjeni dan pride cela truma ciganov od Viča proti imenovani mitnici z vozičkom, pred katerim je bil dol-goušni sivec vprežen. Cigani se naenkrat pred mitnico vstavijo in pričeli so živahno ugibati, kako bi brez mitnine svoj z otroci napolnjeni voziček črez mitnico spravili. Naenkrat pristopi eden ciganov k osličku, ga izpreže in na voz med otroke položi. Otroci pričeli so vekati, sivec rigati in z dolgimi ušesi med svojimi človeškimi tovariši migati, a cigani poprijeli so voz in ga črez mitnico vlekli. Na ta način prihranili so si dvanajst krajcarjev in užitninskemu davkarju velik smeh prouzročili. Cigan je pač zvita stvar. — (Stoletnica) župnika in velezaslužnega slovenskega pisatelja umrlega Matije Vrtovca vršila se je pretečeno nedeljo pri St. Vidu nac Vipavo. Pri tej priliki odkrila se je spominska plošča v rojstni hiši prerano umrlega rodoljuba. — (Postojinska jama) odprta bode odslej vsak dan in električno razsvitljena. Vstopnina je za osobo 2 gld. — (Živinska sol.) Kakor poizvemo, je finančno ministerstvo solnemu uradu v W i e 1 i e z k i zaukazalo, da razdeli med živinorejce v Galiciji, fileziji in na Češkem živinsko sol. Uže večkrat, smo v našem listu povdarjali, da bi za povzdigo naše propale živinoreje prepotrebno bilo, da se tudi v naših deželah prodaja živinske soli vpelje, ker bi se morska sol z majhnimi stroški v Istri pridobivala in državne dohodke ne bi prav nič zmanjšale. Zdaj imajo naši državnozborski poslanci najlepšo priložnost, v prid ljudstva nekaj storiti ter za vpeljavo živinske soli vstopiti. Na — (Č. g. či ta tel j e) opozorujemo posebno na v denašnji številki ponatisnen računski sklep c. kr. priv. vzajemne graške zavarovalnice. Drobtinice. — ( P r o b u d i 1) se je v Beču trgovec Sauptmann ravno v tem trenutku, ko so ga, kakor mrliča na mrtvaški oder položili. V posteljo prenesen je sicer nekoliko okreval, a črez 24 ur zopet — in sicer kakor je mrtvaški pregledovalec dr. N. konštatoval, »definitivno* umrl. — (Nenavadna oporoka.) V Budimpešti ustrelil se je pred par dnevi nek policijsk uradnik. Samomorilec zapustil je pismo na svojega prijatelja dr. K a 1 n o k i j a, v katerem sledeče besede stojč: »Dragi prijatelj! Poznavši tvoje veselje za zdravniško vednost, izročim ti moje truplo v last, kajti jaz sem se ustrelil. Tvoj prijatelj M. Feher.* — (Glad.) V Pratru na Dunaji zgrudil se je 9. t. m. nek mož na tla ter v brezzavesti obležal. Na policijo prenesen, zavžil je nekoliko juhe in nekoliko okreval. Pripovedaval je pozneje, da se piše Adolf J o 1 e s, da je brez zaslužka in ker se beračenja sramuje, že več časa ničesar zavžil ni. Odpeljali so ga v bolnišnico. Žalostno znamenje sedanjih časov. — (Najboljša hrana za bolnike) je — kakor nek odličen zdravnik na Nemškem trdi — sok mesa. Da se pa sok nepokvarjen in v obili meri iz mesa dobiva, treba je meso kakih deset minut nad ognjem peči. Potem se meso na majhne kosce razreže in izpreša. Tako pridobljeni sok zna se potem ali kuhan ali surov ali pa zmrznjen v koscih zavžiti in daje onemoglemu truplu bolnika zopet nove moči. — (Luč za noč), takozvani »Nacht.licht,* se z najmanjšimi stroški pripravi, ako se okoli gombaža lojeve sveče nasiplje nekoliko prav lino razdrobljene navadne soli. Vsled tega brli luč le slabo in strpi majhen košček sveče celo noč. Oh enem pa taka luč zdravji ni škodljiva, kakor petrolejska svetilnica, katera, ako slabo brli, velik dim prouzročuje. — (Povrnjena škoda.) Nekemu mestnemu magistratu na Nemškem poslal je nedavno neznan človek pismo, v katerem sta bila dva goldinarja zavita. V pismu pa je bilo brati: »Slavnemu magistratu pošlje nek ničvrednež kakor povrnitev v dijaških letih od njega slavnemu magistratu prouzročene škode na mestnih svetil-nicah in magistratnih oknih. Naj mu Bog njegove grehe odpusti.* — (Kitajci obsodili so mrliča) Jakoba - beja iz Kašgara zarad neke po njegovej smrti na dan prišle pregrehe. Na gomili beja zapovedal je poveljnik vojakom trikratni strel, potem so grob razkopali, mrliča povzdignili in zarad svoje pregrehe izpraševali. Ker od njega seveda niso nobenega odgovora sprejeli, spoznali so ga krivega in obsodili: Glavo so mu odsekali, truplo zažgali in glavo potem na duri trdnjave obesili ter nad nje zapisali: »Zarad prelomljene zvestobe, zarad nepokorščine!* — (Čujte in strmite!) V Podoti, neki ruskej vasi, mr6 žene tako po gostem, da so skoraj vsi kmetje postali vdovci. Ker dekleta sosednjih vasij vdovce iz Podotja nehčejo v zakon jemati, nastalo je občutljivo pomanjkanje žena. Delavke, romarice itd. naprošajo se za Božjo voljo, naj se v tem kraji omožč, toda vse zastonj. No, pri nas se žensk še ne manjka! — (Morske k o p e 1 i) za žovaste (škrofulozne) otroke v Gradu odprejo se tudi to poletje. Do-dčni odbor (predsednik grof Coronini) sprejme 30 otrok na svoje troške v kopeli. Otroci, za katere se vložijo prošnje, ne smejo biti stari pod 6 let in ne nad 15 let. Prošnje naj se vložijo do 20. t. m. v Gorici pri magistratu, na deželi pri c. kr. okrajnih glavarst vih. Kdor hoče poslati otroka v kopeli na svoje troške pod nadzorstvom do-tičnega odbora, plača vsak dan za hrano in druge potrebe 1 gold. — (Cigani pred sultanom.) V Carigradu svira neka ciganska godbena banda, ki je čast. imela pred sultanom igrati. Sultan jo je bogato obdaroval. — (Ogoljufana kuharica.) Neka kuharica v Frankobrodu zaljubila se je v oženjenega moža. Svojemu ljubljencu nasvetovala je, da naj k drugej loči in njo za soprogo vzame. On je to obljubil ter od nje 400 gold. zahteval, katere mu je tudi izročila. A on se takoj napoti k svoji ženi, ji vse povč in oba skleneta v Ameriko pobegniti. Ogoljufana kuharica je dolgo prihodnjega svojega soproga pričakovala, a tega ni. Za njim pa ne more iti v Ameriko, ker nima nič več denarja. — (V pijanosti ustrelil) je v neki neapolitanski vojašnici vojak Misdea več svojih tovarišev. Zločinca so takoj pred sodnijo odpeljali, katera ga je k smrti obsodila, smrtna kazen se pa ni še izvršila, kajti stvar je prišla pred ministre, od katerih eden na noben način smrtne kazni potrditi nehče. Ta se je javno zarotil, da se hoče svojemu ministerskemu poslu odpovedati, ako bodo smrtno kazen potrdili. Nek drug minister pa hoče za nasproten slučaj enako storiti. Radovedni smo na izid. Listnica uredništva. Gosp. P. M. v A.: V prihodnji številki končamo z Vašim podlistkom. Prosimo omislite nas kmalu s kakim drugim, če mogoče brez nadaljevanja, ker štirinajstdnevnemu listu krajši podlistki bolje pristujejo. Prijateljski pozdrav! — Gosp. K. K. v P.: Sprejeli, pride prihodnjič. Gosp. R. P. v S.: Zadanes prekasno, porabili bodemo, i a vsaj je itak uže znana stvar. — Gosp. — — . _ _ Vaš podlistek nam ne ugaja, sicer smo pa preskrbljeni z boljšimi spisi našega stalnega podlistkarja. A. Mayer-jeva zaloga piva v steklenicah v Ljubljani priporoča izvrstno marčno pivo iz pivovarne bratov Kosler v zabojčkih po 25 in 50 steklenic. >SZ525252S25ZS2SZS2>rZ52SZn52!H>5i>?2!i?S2! Adolf Eberl stavbeni in pohištveni barvar, izdelovalec slikanih napisov, lakirnik. Lastna fabrikacija oljnatih barv, lakov in firnežev. Prodaja na debelo in drobno, jj Ijj-CLToljsLra.su, Marijin trg, tik frančiškan skega mostu. Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. g 3E5isasasa5H5asaEasasasa5asa5asa5asasH5a^ C. $ kr. privilegij za zboljšanje šivalnih strojev. Ivan Jax Ljubljana, Marije Terezije cesta, hotel „Evropa“. Zalog'a, raznovrstnih šivalnih strojev za rodovine in rokodelce, za rabo vsakršnemu potrebnemu šivanji. Izdelov&lnlca Strojevih stopal ln posameznih delov. — Zaloga šivank, ovirna in olja. — Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi proti prav malej doplači na mesečne obroke v znesku 5 gld. njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let in zastonj poučujem. Tudi pri meni ne kupljene šivalne stroje popravljam. Gospod S.OUNM# G.Piccoli lekarnar v Ljubljani. Dlje časa zdravim razne bolezni želodečne zVašo esenco in zmirom z najboljšim vspehom. Dr. Dar do, zdravnik v Trstu. Vaša esenca me je po polnem rešila bolezni, katera me je dve leti nadlegovala, zato Vam kot izumitelju tega izvrstnega zdravila izrekam najtoplejšo zahvalo. Ivan Duflč. Rakova c na Hrvaškem pri Karlovcu. Podpisani potrjuje, da so esenco gospoda Pic-colija v mojej župniji rabili mnogi bolniki, in sicer z najboljšim vspehom, zato se lepo zahvalim izdajatelju te čudovite tinkture. Fianona v Istri. AntonViassich, župnik in kanonik. Vaša esenca je edino zdravilo, katero mi je pomagalo zoper bolezen v želodcu. Joie So vdat, Kamja, pošta Kernica pri Gorici. Po enajstletnem bolehanji na zaprtji v životu in zlatej žili še nijsem dobil sredstva, katero bi me bilo tako zdravilo kakor Vaša esenca, zato sem Vam jako hvaležen. Janez Zehrov iz Gorenjih Ležeč, Kranjska. Piccolijeva esenca za bolezni v želodci, obstoječa iz rastlinskih snovi, katera je vže tisočem ljudi k zdravji pomogla, kakor se razvidi iz zahvalnih pisem, ki dohajajo nje izumitelju, je vsled svojega nenavadnega vspeha postala jako popularna. Ona zdravi razne bolezni v želodci, koliko, krč, mrzlico, hemoroide, zapretje v životu, zlatenico, migreno itd. in je najboljše zdravilo za otroke proti črvom. 1 steklenica 10 kr. Naročila se natančno in takoj izvršujejo po izumitelju 6. Piccoliju, lekarnarji v Ljubljani (Kranjska), po poštnem povzetji. a525ZS25£525a52S25a5Z5Z525Z525Z5Z525 9 s J Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po d.r. ej odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po ndlh, bolečine v križu ter žlvolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliju" ■ zraven atoječlm znamenjem; 1 steklenica SO kr. Zahvala. Gospodu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi silno trpeli m razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protlnski ovet po 60 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protlnski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prlsrčnejio zahvalo, z vsem spoštovanjem udani OPran. J-u-g", posestnik v Smariji pri Celji. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna ustna voda, najboljše za ohraaiienje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih; udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah k 21 kr. jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrže se tekoj v lekarni pri ..Samorogu" Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Šivalni stroj! Originalen šivalen stroj (Howe) je zaradi selitve ceno na prodaj. Natančneje pri uredništvu «Lj. Glasu». Zahvala in priporočilo. Udano podpisani zahvaljuje se p. n. občinstvu za njemu do zdaj izkazano zaupanje ter priporoča za saizono svojo bogato zalogo solnčnikov za gospe in gospode v izredno lepej in različnej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljene, potem dežnike v bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaka, klot, pol-svila, svila, double-face-svila, gladke in z notranjim robom, gumi itd. z elegantnimi palicami po najnižjej ceni. Posebno se priporočajo dežniki in pa solnčniki za gospode s praktičnim, tako naglo priljubljenim patent-paragon-aTtomat-stojalom. Nouveautes v dežnikih: samootvorni, samozaporni, v kovčegu shranljivi, s palico od titanija ali pa z zlatim stojalom so v lepej množini na izber. Dežniki se kaj naglo na novo prevlačijo in popravljajo ter naročila z dežele, tudi na posamezne dežnike, zvršujeje se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. ...... , , Prekupcem stoj6 na razpolaganje obširni cenilniki brezplačno. L faTorikant dežnikov in solnčnikov v Ljubljani, Mestni trg št. 16. 55. Računski sklep c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradci za upravno leto 1883. --------------------------------------- e- Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blaga Oddelek za zrcalno steklo Skupaj Število Zavarovalna vrednost Število Zavarovalna vrednost Število delež- Zavarovalna vrednost Število Zavarovalna vrednost deležnikov poslopij deležnikov gold. deležnikov gold. nikov gold. poslopij gold. 31. grudna 1882 je bilo stanje Leta 1883 je naraslo: Po novem vstopu in ponovitvi minulih zavarovanj . . Po povišanji vrednosti Po zopetnem sprejetji, oziroma po preklicanji odpovedbe 92 916 3 018 518 214 303 7129 893 1 204 115 899 017 4 890 247 1 802 596 441 760 16 460 8 914 41 24 977 176 20 917 076 123 620 15 595 157 88 41 224 24 995 109 533 12 020 559 214 303 7129 893 1204 140 917 417 25 832 318 1 926 216 457 355 Skupaj . . . Odpadlo pa je: Po izstopu in nazajvzetji zavarovanja Po znižanji vrednosti Po ex offo-izključbi vsled neplačanja dolžnih doneskov Po preteklem perijodičnein zavarovanji, kakor tudi vsled požarov 96 452 223 529 123 033 620 25 415 46 033 467 245 66 219 122112 223 529 169 133 306 3 736 634 481 8 577 134 1552 1 293 4124 271 329 210 604 630 1 731 580 763 72 7 476 1 080 547 56 181 14 295 18 214 078 84 24 879 4 499 706 8 041 8 577 134 1552 1293 5 204 818 385 391 618 925 19 970 537 Skupaj . . . 4 851 11 556 6 789 691 8 311 19 365 101 84 24 879 13 246 11556 26 179 671 Tedaj stanje 31. grudna 1883 91 601 211973 116 243 929 17 104 26 668 366 161 41 340 108 866 211973 142 953 635 33. &ospodaienje. o > Oddelek za poslopja Oddelek za premakljivo blago Oddelek za zrcalno steklo Skupaj >čZ Dohodki. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1 Rezerva doneskov in premij lanskega leta odšteto protizavarovalstvo 2 872 23 06 530 054 17 49 044 13 238 72 67 35 806 05 719 87 719 87 566 580 09 2 Predpis doneskov in premij odšteti storni 636 983 7 839 54 94 529 143 60 82 393 2 318 31 76 80 074 56 865 95 865 95 610 084 11 3 Zavarovalne knjižnice in plačilo za police odšteti storni . 2 710 17 57 28 2 693 29 4112 67 53 12 4045 41 48 31 48 31 6 787 01 4 Obresti aktivnih stanj tekočega gospodarstva 8 410 56 1136 70 9 40 9 566 66 5 Protizavarovalna provizija 46 297 56 10 062 08 — — 56 359 63 1 116 599 17 131124 80 1643 53 1 249 367 50 Stroški. 1 Protizavarovalne premije 185 192 49 40 260 91 — — 225 443 40 2 Plačila za škode: a) Že izterjane škode z stroški za preiskavo in rešitev odšteto povrnjenje, kakor tudi deleži protizavarovalcev .... 352 257 124 932 33 11 227 325 22 28 558 10115 55 62 18 442 93 213 30 81 183 81 245 951 96 b) Ohranjeno za neodločene škode odšteti deleži protizavarovalcev 2107 66 2107 66 97 24 97 24 — — — — 2 204 90 3 Gotova rezerva premij za tekoče zavarovalstvo odšteto protizavarovalstvo 523 026 2 688 83 83 520 338 — 52 814 15 751 10 74 37 062 36 927 01 927 01 558 327 37 4 Provizije 30 617 08 7 032 77 74 38 37 724 23 5 Upravni stroški, kakor: 1. Središčna uprava. a) Stroški društvenega zbora in od njega odposlanega komiteja, prezenc-denar upravništvenega sveto- valstva in plača za ude vodstva gld. 7 837 47 b) Plača in drugi sistemizirani dohodki uradnikov in služabnikov zavarovalnice » 41 168 23 c) Najemščina, kurjatev in svečava, inventarne reči in druge pisarniške potrebščine, potem inserati, plačilo časnikov, stroški zastopanja prava, doneski za pokojno zalogo zavarovalnice in drugi različni nedoločeni stroški » 15 046 39 64052 09 11. Stroški za zunanji urad, kot potroški potov, opominovanj in izterjatev, poštnina in drugi stroški okrajnih komisarjev, stroški zavarovalnih revizorjev, potem ljubljanske reprezentanci j e in pavšalni stroški lokalnih agentov, skupaj 11243 41 Skupni upravni stroški . . . 75 295 50 6 Koleki, dohodnine, plačila za pogodbe, prejemnice, podelitve služb in državne skrbi 3 993 26 7 Prostovoljni donesek za požarno brambo, kakor tudi druge subvencije, remuneracije in pripomočki 12 032 50 80447 85 10 784 17 89 24 91 321 26 Skupaj . . . 1 046 028 30 113 670 38 1274 44 1 160 973 12 Preostanek računovega leta . . . 70570 87 17 464 42 369 09 88 394 38 Aktiva, Pasiva. Gotovina v denarnici ........................................... Gotovina v denarjih: a) pri štaj. «Escomptebank*......... gld. ‘20 875,64 h) pri zalogu zastavnice v Gradci . . * 80187,50 c) pri mestni srenji v Gradci .... » 182 000,— d) pri hranilnicah na Štajerskem in Koroškem........................... » 756 473,40 Poslopje zavarovalnice St. 18 in 20 v «žaklji» (Sackstrassn) v Gradci breztežno.............................................. Rezerva doneskov in premij, odšteto protizavarovalstvo . . Rezerva za nedoločene škode, odšteto deli protizavarovalcev Nepotegnjena podškodnina, odšteti deli protizavarovalcev . Nepotegnjena darila............................................. Nepotegnjene podpore............................................ Pristojbine za IV. četrtino 1883, ki so se meseca januvarija 1884 za vinkuliranje imele plačati......................... Različni zaupniki............................................... Podeljena povrnitev od gospodarskega ostanka, za poslopja zavarovana pro 1882, za leto 1884 ......................... Namenjena povrnitev za poslopja zavarovana od gospodarskega ostanka pro 1883 za leto 1885 ............................ Rezerva za kurzne diference: od vrednostnih reči zavoda....................gld. 13,216,— » » » pokojne zaloge . . . » 1122.25 Pokojna zaloga.................................................. Ustanovna zaloga požarne brambe................................. Rezervna zaloga................................................. Prenesek na gospodarenje za leto 1884 od ostanka poslop-nega oddelka leta 1883 ........................................1 (ur/ Kurati« vul/ vrcidnont 31. grudna 1888 No- minalnn vrednost Papirna vrednost srebrna renta s kuponom od 1. januvarija 1884 . | od 1. aprila 1884 • • • { loterijsko posojilo za 1. 1860 posojilo Graškega mesta . . 30 000 2 000 10 000 6 000 10 000 500 27 500 28 000 d) avstr.-ogerske bankne akcije e) 4proc. avstr, zlata renta . . f) 5proc. zastav, pisma, zavoda pismo-zastavniške štajerske hranilnice.............. Tekoče obresti na predstoječe papirne vrednosti..................... Različni dolžniki................................. Gotovina pri protizavarovalnih družbah . . Gotovina pri reprezentaciji v Ljubljani. . . Gotovina pri okrajnih komisarjih.................. Dolžni doneski in premije: a) za nova zavarovalstva...................... b) za zavarovalstva do negotovega časa. in sicer za prejšna leta do inkl. 1882 c) isto za leto 1883 ......................... Predpisani doneski za potrebe leta 1884 . . gld. 7 464,11 2 293,48 > 2 807,66 Opomba. Inventar, ki se nahaja pri ravnateljstvu, reprezentaciji ljubljanski in okrožnih komisarjih, vsled polagoma odpisovanja v premoženje ni več vštet. Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1882 1 086 879 06 Novi dohodki. 1 Predpis na doneske in premije za poprejšnja leta 518 05 2 Izbrisane neodločene škode iz poprejšnjih let 466 11 3 Deleži protizavarovalcev od škod iz poprejšnjih let 438 09 4 Ostali znesek dobitka poslopenjskih deležnikov leta 1881, kateri ni prišel v porabo 1 821 16 6 Obresti aktivnih kapitalij rezervne zaloge 41 678 92 6 Čisti dohodek hiš zavarovalnice St. 18 in 20 9 407 68 7 Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1883 podal v oddelku za poslopja z gW- ? 057,08 v oddelku za premakljivo blago z » 17 454,42 v oddelku za zrcalno steklo » 369,09 24 880 59 8 328 77 79 539 37 Skupaj 1 166 418 43 Od tega: 1 So se izbrisali doneski in premije iz poprejšnjih let do inkl. 1882, kakor drugi nepridobljivi ali negotovi zneski 4 498 16 2 Izbrisalo se je od konte-posestev 4 948 — 3 Pozneje potrjene podaritve za škode požarov iz poprejšnjih let 1253 21 4 Pozneje dovoljeni stroški za popravo pisarničnih sob zavarovalnice 898 27 6 Plača odslopivših uradnikov zavarovalnice, pripornoč in kvartalni kondukti 1 500 — 6 Penzije in odgojevalni doneski 11 744 47 7 Davek za poslopja in jednaki troški za poslopja zavarovalnice in za nje ohranitev 5 077 86 8 Razni drugi troški rezervne zaloge 505 05 30 425 02 1 135 993 41 Gradec meseca januvarija 1884. Anton vitez Spinler 1. r. Fran Doser 1. r. generalni tajnik. knjigovodja. Fran grof Meran 1. r. Henrik grof Attems-Petzenstein 1. r. predsednik. ravnateljski predsednik. Račun se je pregledal in se s knjigami zavarovalnice sklada. Gradec dne 11. aprila 1884. Dragotin Fritscher 1. r. Janko Hoffmann 1. r. Viljem vitez Am-Pach 1. r. (Pouatisk »e 11 o plaia.) Izdajatelj in odgovorni vrodnik Ferdinand Suhadobnik. Tiskala Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.