148
Za koga se potegujejo Noviee
zastran desetine in tlake:  ali za kmeta ali za gospodo?
Od mnogih strani smo slišali in so nam tudi pisali, de se Novice zastran tlake, desetine i. t. d. preveč za kmeta potegujejo; spet od dru-zih strani nam pa očitajo, de preveč z gospodo deržimo. Kaj je tedej resnica? Kdo ima prav? — Na ravnostjo povemo: de nobeden.
Resnica je: de se Novice vedno za pravico potegujejo; torej morajo, kar je prav, s kmetam, pa tudi z gospodo potegniti. V teh zadevah le z enim deržati, bi bila krivica. Poslušajte zakaj. Dobro vemo, de bi slajši pesmice kmetam zapeti ne mogli, kakor če bi jim rekli: ,.desetina, tlaka in vsi dozdanji gruntni davki so proč brez vinarja—in krivica je, ako bi mogel kmet kaj plačati.a Ta pesmica bi gotovo vsim kmetam nar boljši dopadla — pa kaj bi pomagala, če bi le prazna pravlica bila! Kdo bo potem grajša-kam in drugim posestnikam povernil, kar jim po pravici gre? Ali Cesar? Dobro bi bilo in serčno bi to kmetam privošili; tode kje bojo Cesar denarje dobili, de bi vse te reči odkupili? Nam vsim bi mogli nove davke naložiti, kterih se bo pa tavžent in tavžent ljudi branilo, ki nimajo ne njiv, ne senožet, ne gojzdov, kteri tedej tudi niso dolžni, gruntnih davkov prevzeti. Kakor kmet za rokodelca, fabrikanta in druge stanove nič ne plačuje, kteri imajo svoje davke, tako tudi rokodelec, fabrikant in drugi stanovi ne bojo hotli za kmeta plačevati. Vsak plačuje od svojiga posestva. De pa vsa desetina, vsa tlaka in vse druge dolžnosti niso čez kmeta kakor slana čez polje z zraka ali ljufta padle, ampak de se njih odrajtovanje, čeravno ne vse, vunder veliko njih na stare pravične zaveze opira, to smo skazali v 45. do 48. listu Novic 1846. leta.
Dobro pa nasproti tudi vemo, de bi slajši pesmice grajšakam in drugim posestnikam zapeti ne mogli, kakor če bi jim rekli: ^desetina, tlaka in vse drugo se bo vam tako odkupilo, de ne vinarja ne boste zgubili." Ta pesmica bi gotovo vsim grajšakam in desetinskim gosposkam nar boljši dopadla — pa kaj bi jim pomagala, ker bi tudi le prazna pravlica bila! Grajšaki in drugi posestniki bojo mogli veliko veli ko zgubiti, kar so dozdej vživali, de se bo kmečka reč tako poravnala, kakor je potrebam sedanjih časov primerjeno. Pre-kucije sedanjih časov tirjajo pravično svo-bodnost vsaciga stanu, de ne bo več en stan sužen druzimu, ampak de bojo vsi med sabo živeli kot prosti ljudje v prijaznosti, miru in pravi ljubezni. De se bo pa moglo to doseči, bojo mogli grajšaki in druga gospoda marsikter goldinar na oltar domovine položiti.
Zna biti tudi, de je bil marsikter posestnik ali oskerbnik odertnik, — vse to pa se bo moglo, in če je res, se bo tudi dalo spričati. Brez spri-
canja pa se ne bo nic opravilo, ker prostost ali svobodnost (frajost) ni razvujzdanost, de bi zamogel kdo ravnati, kakor bi po svoji glavi hotel. Brez postav ni nobene dežele na svetu in je tudi ne more biti, — kjer so pa postave, tam so pravice, pa tudi dolžnosti. Če so kmetam na Ogerskim in Hrovaškim desetino in tlako odpustili, kjer so zaveze z grajšaki in kmeti drugačne, kakor v druzih deželah — nima to nobene veljavnosti za druge dežele našiga cesarstva.
Če grajšaki in druge gruntne in desetinske gosposke ne morejo brez plačila pravične desetine , tlake in druzih dolžnost svojim podložnim dobrovoljno odpustiti kakor na Poljskim, bojo mogli Cesar to reč na-se vzeti, kar se bo na Dolenskim, kjer je posebna revšina doma, berž ko ne, jnoglo zgoditi.
Če se tedej Novice za pravico kmeta pa tudi za pravico grajšaka in desetinske in gruntne gosposke potegujejo, spolnujejo le svojo dolžnost in varjejo pravico, ktera je večna kakor resnica. Kmet in grajšak imata pravice pa tudi dolžnosti, in nobenimu se ne sme krivica goditi!
Teh vodil se Novice vedno deržijo in se ne bojijo nobenih protivnikov. Pravica je ž njimi. Deržavni zbor na Dunaji bo gotovo tudi pravično razsodil.                                                Vredništvo.