PODLISTEK. •f Lovro Stepišnik. Umrl je — mož! Kje tsk je šo med nami ? Gregorčič. Zopet je vasovala bleda smrt po na&i slovenski ¦domovini in pobrala seboj moža, ki je bil takorekofi steber naSe mile domovine. Ni ga ranila s težko koso, le lahko ga je poljubila,, in o<lfeel je s svojo nevesto starček v deželo velikih, vefenih in blaženih dubov. Umaknil se je slar&ek s pozorišča in napravil prostor desetorici drugih narodnih delavcev. Bil je med prvimi narodpimi probujevalci na Stajerskem, ki je pomagal orati ledino, pomagal preganjati tomo nevednosti in nezavednosti, bil je takorekoe eden izmed predhodnikov, ki so pripraivljali tla sedaiijim nairodnim organizacijam. Ni mu bilo dano, iskati si izobraibe ipo ŠolaJi, bil je samouk od zibeli do groba. Njegovo življenje je priprosto, navadno, vondar vsestransko vzgledno. Lovro StepiSnik se je rodil dne 28. julija 1834 >v Vojniku, 2e kot deček je prišel s stariši y, Gornjo Ložnico pri Slov. Bistrici, Txi so se nastanili v takozvanem zidarskem mlinu, ki stoji ob Ložnici. L. 1861. se je že seznanil in spoprijateljil z dr. Josip Vošnjakom, ki je bil tedaj zdravnik v Slov. Bistrici. Ostv la sta si zvesta in odkritosrčna prijatelja do smrti. Prav lepo so ga spominja Vošpjak v romanu ,,Pobraitimi" in opisuje njegovo rodoljubje ip parodno navdu- Šenost,. Urh Dolinšek je bil v tedanji narodni zaspanosti dolina v puščavi, V tein Sasu je spisal Lovro ,,Go5evski katekizem" in očrtal v prav gladkem ip lepem jeziku ženitve in svatbine navade ter napitnice pri Slovencih. Knjiga jo popolnoma delo StepiŠnikovo, a vseeno jo je izdal in založil pod svojim jmenom Karol Bastjančič v Slovepjem Gradcu. S pomoBjo dr. VoSnjaka je ustanovil Lovro tudi prvo bralno društvo v celem okraju, ki so jo imenovalo ,,Bralno druStvo podPohorjem". Lovro je bil druŠtvu v eni osebi predsednik, tajnik in blagajnik in večinoma tudi plačnik stroSkov, Pred' kratkim rai je pravil sam, kako je Jiodil peš v Maribor k školu Slomšeku po ,,Drobtinice" in druge slovenske knjige. Postal jo oseben prijatelj Slomšekov in mu pomagal med kmeti širiti narodne ideje. Ker pa ljudem le ni bilo za čitanje, storil je Lovro, kakor je pravil sam, Čisto poseben poskus, Poslal je namreč moža s košem knjig po vaseh in celo na Pohorje, ki je mod kmete delil knjige. Seveda čez raesec dni ni bilo več mogoče vseh knjig dobiti nazaj. Meseca decembra leta 1866 so se zbrali štajerski rodoljubi v Celju k posvetovanju radi usfcanovitve poljudnega tednika na Stajerskem. Bil je navzoft tudi Lovro. Na njegov predlog je dobil list ime ,,Slovenski Gospodar". Torej se sme I^ovro Steplšnik po vsej pravici imenovati o 6 e ,,,S 1 o v e n s k. e g a Itosp.odarj a". Ostal mu je zvest do smrti. Ohranil si je do sinrti sleherno Številko. Ko je di\ Vošnjak leta 1867 kandidirnl v doželni z)x>r štajerski, prignal je Stepi&nik cele vrste kme- tov k volitvi, VoSnjak v ,,Pobratimi" prav lepo opisuje pjegovo neizmerno veselje do zmage Slovencev. Pozneje se je preselil StepiSnik v Slov. Bistrico in si je v mestu sezidal lepo .hiišo, ki ga pa ni ravno osreBila., V Bistrici je deloval v istem dulm naprej. Nemcem je bil trn v peti. Se kot stareek je gorel za narodno probujo. Z veseljem je pozdravil novoustanovljeno Zgodovinsko drušCvo v Mariboru, pridno je zbiral in iskal starine, Daroval je društvu mnogo znameaitih stvari, stara kopja, sulice, stare rimske podkve in stare denarje. Njegov nagrobni spomenik naj bi bil tudi pekakšna zgodovinska posebnost. Želel je, da se mu postavi spomenik iz starega ,,turškega korita", ki leži na Kostanjevici v žilpniji Sv. Venčesla na Poliorju, Za delo za narodovo prosveto je živel. v delu za narod se je tudi postaral. Nekako vnanje zapušfiea je hodil okrog, sluh in vid sta ga zapuš^ala. njegovo sroe pa je bilo Še vedno nespreraenjeno mlado. V jx)nedeljek, dne 12. februarja se je izrazil, da ima neke posebne srčpe občutke, da čuti nekako nebeško veselje. Se isti veCer je tudi zbolel, in v petek, dne 16. svefiana, je mirno spravljen z Bogom zaspal, Lovro, tvoje delo pofiiva na griftku nad Slovensko Bistrico na pokopališfeu. Tjo gledaŠ po daljni slovenski domovini, ki si jo ljub.il iz srca, za katero si delal, za katero trpel. Tvoj duh pa vživa veftno vesolje v vefinem mirii pri Bogu. Potegoval si se za pr»vice slovenskega ljudstva tu v življenju, poteguj se tudi pri VsemogoCnem seda.j, da doseže naSo ljudstvo kmalu prostosfc iz spon spvražnikov. Lovro spavaj sladko, tvoj dub. pa naj živi!