Listek. 76Y — Čujemo, da je presvetli cesarjevič Rudolf naprosil g. gimnazijalnega direktorja Jožefa Šumanav Ljubljani in g. gimnazij alnega profesorja Fr. H u b a d a v Gradci, da bosta sodelovala pri njegovem velikem delu ,,Die osterreichisch-unga-rische Monarchie in AVort und Bild." G. direktor Šuman opiše štajerske Slovence v jezikovnem, g. prof. Hubad pa v narodopisnem in antropološkem oziru. — ,,Ein Beitrag zur Literatur des Lenorenstoffes" se imenuje listek, katerega je na podstavi narodnih pripovedek, priobčenih v „Ljubljanskem Zvonu" 1. 1882., spisal g. B. Krek v časopisu ,,Sudšteierische Post". Yej>-a. Došla nam je knjiga „Geo rg Frei herr von Vega. Von Fridolin Kaučič, k. k. Lieutenant im Infanterie-Regimente Nr. 78. Separat-Abdruck aus dem Organ der milit;'ir-wissenschaftlichen Vereine. Wien 1886, 8., 54. Gospod c. kr. lajtenant Kavčič si je tako lepo, hvaležno in patrijotično nalogo, v zanimivih životopisih opisati take vojake slovenske, kateri so za domovino in cesarja prelivajoči svojo kri, odlikovali se po hrabrosti svoji, ali pa so z uma svetlim mečem pridobili cesti in slave sebi in domovini, ki jih je porodila. Dvojen namen imajo Kavčičevi životopisi: na jedni strani vnemajo slovenske mladeniče, ki so si izvolili vojaški stan, da po vzvišenemu vzgledu slavnih vojaških rojakov svojih koprne po cesti in slavi, radovoljno žrtvujoči kri in življenje za svojega cesarja in domovino svojo; na dru^i strani pa vzbujajo narodni ponos v Slovencih, ki tudi v vojski avstrijski niso zadnji. Veseli smo bili vsakega takega spisa, bodisi, da ga je g. lajtenant Kavčič priobčil v dunajski „Pressi", v oseški „Dravi" ali v vojaškem časopisu „Vedette", v „Kresu" ali v našem ,,Zvonu". — Tisto vojaško živahnost in navdušenost, ki preveva vse spise Kavčičeve, opazujemo tudi na najnovejši, zgoraj navedeni obširni razpravi. Spis je razdeljen na dva dela: v prvem nam g. Kavčič opisuje Vego vojaka, v drugem Vego učenjaka. Prvi del je obširno osnovan in oprt na mnoge vire. Vidi se mu, da ga je pisal vojak. Prav odločno zagovarja Kavčič slovensko narodnost Vegovo, katerega hočejo nekateri (Hirtenfeld, Vrečko) na vsak način napraviti za Spanca, trdeči, da je Vega vnuk španskega vojaka, ki se je po španski naslednji vojski naselil na Kranjskem, bil v službi pri grofu Attemsu, kjer se je potem pokmetil. „Mir erscheint diese Behauptung — piše g. Kavčič na 32. strani svoje knjige — ,,jedoch unhaltbar, sie beruht lediglich auf Tradition und ich denke mir, dass sich die mvthenbildende Thatigkeit, die sich an das Dasein fast jedes grossen Mannes kniipft, auch bei Vega reich entwickelt hat, denn je diirftiger das Wissen, desto reicher die Phantasie.....Es kommt mir schier undenkbar vor, dass sich der Sohn eines spanischen Soldaten, der die Stelle eines graflichen Aufsehers be-kleidete und sich einiges Wohlstandes erfreuete, zu einem armen slovenischen Bauar naturalisirt haben solite. In Krain kommt der Name Vega allerdings in der von Vega urspninglich angewandten Schreibweise (Vecha, Veha, Vehovec) noch immer vor. — Was ihn als gereiften Mann dazu bewogen haben mag seinen Namen von Veha in Vega umzuwandeln, darliber vermag Niemand Aufklarung zu bieten. Viel-leicht that er es aus dem Grunde, weil der Name so besser klang. — Vega, dem ja seine spanische Abkunft gewiss kein Geheimniss geblieben ware — erwahnt derselben nirgends in ali' seinen Vorreden und Briefen, noch ist es bekannt, dass er sich zu einem Zeitgenossen dariiber geaussert hatte. Wenn also sein Grossvater ein Spanier war. so ist es unerklarlich, warum sich Vega, ein Mann von seltener Ge-i-adheit und Offenheit, nicht mit Stolz seiner spanischen Abstammung erinrtert hatte. 768 Listek. Meine Vermuthung geht dahin, dass der spanisch klingende Name die Ver-anlassung dazu gegeben, Vegas Ahnen zu Spaniern zu stempeln, umsomehr, da der Name in Spanien ofters vorkommt, und ja auch der genialste Dichter Spaniens Lope Felix de Vega Carpio aus einem altadeMgen kastilianischen Geschlechte ent-stammend der Namensgenosse unseres Vega war. Ob nun in den Adern Vega's wirklich spanisches Blut pulsirte, wissen wir nicht und ist uns auch ziemlich gleichgiltig, es andert nichts an der Thatsache, dass Vega einer Bauernhtitte entstammte, dass seine Eltern arme, schlichte slovenische Landleute waren und dass er den Unter-richt in den Schulen Krains genossen. ZurConstatirung seiner Nationa-litat sind diese Facta allein massgebend. —" Zaradi posebnosti omenjamo, da se je našel tudi že učenjak, ki hoče Vego narediti za Nemca. Neki dr.K. Schober v svoji knjigi, ki jo je ob avstrijskih Nemcih spisal v znani Prochaskovi zbirki ,,Die Volker Oesterreich-Ungarns" Vego, kakor tudi Valvasorja reklamuje za pristna Nemca. Predlagamo, da se g. dr. Schober zaradi svojega neumrjočega izuma izvoli za predsednika kitajske akademije, katero je nekaj mesecev pred svojo smrtjo Paul Bert osnoval v — Tonkingu! Razpis častnih daril. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove. 30 0 goldinarjev častnega darila dvema povestima slovenskima, in to : a) 200 gld. povesti, obsezajoči najmenj 10 tiskovnih pol, in b) 100 gld. povesti, obsezajoči najmenj 5 tiskovnih pol. Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine, ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti morata biti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji ustrežeta umetniškim zakonom pripovedne književnosti, ter poleg tega ugodita literarnim namenom »Matice Slovenske". Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „Matica Slovenska" po §. 15. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno p61o. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske" do 1. oktobra 1887. leta. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano dotično gaslo. Večkrat se je poudarjalo, da „Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče „Matičin" odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno knjigo. Zatorej se podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. V Ljubljani 3. novembra 1886. Odbor .Matice Slovenske". ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji : vse leto po 4 gld. 60 kr., pol leta po 2 gld. 30 kr., četrt leta po 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v knežjem dvorci v Gosposkih ulicah, 14. Tiska »Narodna Tiskarna" v Ljubljani.