Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo OPL LOTRIČ GZÖZS NORGREN SICK Sensor Intelligence. mm omRon M 1399 www.miel.si Elementi in sistemi za industrijsko avtomatizacijo /SA Af\f\ s L/nr rx> HYDRAULIC MOVEMENT HBM Test & Measurement revija za FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO in MEHATRONIKO ISSN 1318 - 7279 FEBRUAR, 18/2012/1 Intervju Raziskave izhodnega momenta Novi krmiljeni protipovratni ventil Vodenje električnega motorja Hidravlične tekočine prihodnosti Visokotehnološko podjetništvo Iz prakse za prakso EPSON EXCEED YOUR VISION HicJrcavlicne* s^&tcavine* .v HicJrcavlicni Sifefe^mi EDforifVG5 Potni, tlačni in tokovni ventili za odprte tokokroge Zavorni ventili in izplakovalni ventili za zaprte tokokroge Posebni ventili in bloki Hidravlične naprave «tire. mamute o ^ Motorji in črpalke Elektronske sestavine RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRŽENJE SESTAVIN, SISTEMOV IN STORITEV S PODROČJA FLUIDNE TEHNIKE Kladivar, tovarna elementov za fluidno tehniko Žiri, d.o.o., Industrijska ulica 2 - SI - 4226 ŽIRI, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)4 51 59 100 - Fax: +386 (0)4 51 59 122 - info-siovenia@poclain-hydrauiics.com - A Poclain Hydraulics Group Company Vsebina 3 Impresum 5 Beseda uredništva 5 DOGODKI - POROČILA - VESTI 10 NOVICE - ZANIMIVOSTI 16 ALI STE VEDELI 66 Znanstvene in strokovne prireditve 40 Seznam oglaševalcev 82 Naslovna stran: DAX, d. o. o. Uradni distributer Epson Factory Automation Vreskovo 68 1420 Trbovlje Tel.: 03 5630 500 Fax: 03 5630 501 http://www.dax.si OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 LOTRIČ, d. o. o. Selca 163, 4227 Selca Tel.: + (0)4 517 07 00 Fax: + (0)4 517 07 07 internet: www.lotric.si KLADIVAR, d.o.o. Industrijska ulica 2, 4226 Ziri Tel.: +386 (04) 51 59 100 Fax: +386 (04) 51 59 122 kladivar@poclain-hydraulics.com http://www.kladivar.com OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@olma.si HYDAC, d. o. o. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Tel.: + (0)2 460 15 20 Fax: + (0)2 460 15 22 www.hydac.si PARKER HANNIFIN Corporation Podružnica v Novem mestu Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d. o. o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 SICK, d. o. o. Cesta dveh cesarjev 403 2000 Maribor Tel.: + (0)1 47 69 990 Fax: + (0)1 47 6 9 946 e-mail: office@sick.si www.sick.si MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel.: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si www.omron-automation. MAPRO d.o.o. Industrijska ulica 12, 4226 Ziri Tel.: 04 510 50 90 Fax: 04 510 50 91 www.mapro.si TRC Ljudmila Ličen s.p. Vrečkova 2 SI-4000 Kranj Tel.: +386 4 2358310 Fax: +386 4 2358311 http://www.trc-hbm.si INTERVJU Butan plin, d. d. - z inovacijami do prihrankov 6 VODNA HIDRAVLIKA Shigeru OSHIMA Takuya HIRANAO: Investigation For Output Torque Of A Low Pressure Water Hydraulic Planetary Gear Motor 26 PROTIPOVRATNI VENTIL Marko MEDEN, Franc MAJDIČ: Novi krmiljeni protipovratni ventil s kontroliranim odpiranjem in zapiranjem 36 AVTOMATSKO VODENJE Martin BLAZINŠEK, Matija ARH, Igor ŠKRJANC: Vodenje električnega motorja s pomočjo samonastavljivih regulatorjev PID, PFC in mPFC 42 VISOKOTEHNOLOŠKO PODJETNIŠTVO Sašo SUKIČ, Franc GIDER, Borut LIKAR: Ali Slovenija lahko postane evropska Silicijeva dolina? 48 HIDRAVLIČNE TEKOČINE Milan KAMBIČ, Darko LOVREC: Ionske tekočine - hidravlične tekočine prihodnosti 56 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Miha ŠTEGER: PARKER HMIX - Elektrohidravlični valji z integriranimi senzorji poti 62 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Stiskalnica za natiskovanje ležaja s servopogonom IndraMotion MLD (DOMEL) Membranska puhala in difuzorji za male čistilne naprave (INOTEH) NOVOSTI NA TRGU 68 70 HI'S • Intervju • Raziskave izhodnega momenta • Novi krmiljeni protipovratni ventil • Vodenje električnega motorja ie prihodnosti o podjetništvo Merilnik toka SFAM (FESTO) 72 Zmanjšanje velikosti rezervoarja za dinamične hidravlične sisteme z OXiStop (HYDAC) 73 Induktivni senzorji majhnih dimenzij (SICK) 73 Legris Transair - vsestranska rešitev za prenos industrijskih fluidov (PARKER) 74 INTERVJU Pogovor s prof. dr. Tamaro Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani 76 LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 81 82 com MONTAŽA IN STREGA MOTOMAN MH 5 | MH 5 L • Vitek, močan in ekonomičen • Minimalne vgradne mere • Nosilnost 5 kg • Maksimalna zmogljivost s kompaktno verzijo robotskega krmilnika NXC100-DX • Izjemna produktivnost ob minimalni investiciji ^YASKAWA MOTOMAN www.motoman.si © Ventil 18 (2012) 1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko - Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 1 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS - ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr Ivan BAJSIČ, FS Ljubljana doc. dr Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Facnhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS - ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr Santiago T.jPUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIČ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEc, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Zakaj redni profesorji slovenskih tehničnih fakultet in mednarodno najbolj prepoznavni znanstveniki slovenskih inštitutov ne pišejo v slovenske strokovne revije? V Sloveniji imamo zelo bogato paleto strokovnih, znanstvenih in poljudnoznanstvenih revij. Praktično so vsa strokovna področja pokrita s periodično publikacijo, ki izhaja v slovenskem jeziku. Na tem področju smo glede na število prebivalcev prav gotovo svetovni prvaki. Podobno velja tudi za širše strojniško področje. Mogoče smo strojniki pri periodičnem izdajanju revij celo bolj dejavni kot drugi. V Sloveniji trenutno izhajajo tri revije, kijih lahko uvrstimo v širše področje strojništva, so mednarodno uveljavljene in vodene v sistemu SCI. Te so: Strojniški vestnik, ki ga izdaja Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Materiali in tehnologije, ki jo izdaja Inštitut za materiale in tehnologije, ter Midem, ki jo izdaja Strokovno društvo za mikroelektro-niko, elektronske sestavne dele in materiale. Seveda izhajajo v Sloveniji tudi druge znanstvene revije, na primer s področja kemije, kjer lahko objavljajo znanstveniki s področja strojništva, ki raziskujejo umetne snovi, s področja medicine, kjer objavljajo naši znanstveniki, ki se ukvarjajo z medicinskimi vsadki, ali tisti, ki proučujejo uporabo laserja na živih tkivih in podobno. Poleg teh znanstvenih revij imamo na strojniškem področju zelo bogato bero strokovnih revij. Naj na tem mestu navedem le nekatere, ki sicer ne spadajo vse na čisto strojniško področje, toda v njih so pogosto objavljeni članki z ožjega in širšega strojniškega področja. Med te revije lahko uvrstimo: Ventil, Obrtnik, Življenje in tehnika, Vzdrževalec, IRT3000, Varilna tehnika, Elektrotehniški vestnik, Livarski vestnik, Embalaža - okolje - logistika, Gradbenik, Energetik, Instalater, Eges, energetika, gospodarstvo in okolje skupaj, Bioklimatske zgradbe, Gradbeni vestnik, Dimensio, revija o inovativnih tehnologijah, Inženir, Požar, Elektrotehniška revija ER, Delo in varnost, Podjetnik, Moj mikro, Tekstilec, Monitor, Motorevija, Računalniške novice, Avto & motor classic, RMZ- Materiali in geookolje ter še nekatere druge. Skupno vsem tem revijam je, da imajo nizko naklado, da se težko finančno prebijajo skozi življenje in da zelo težko dobijo dovolj strokovnih člankov za periodično izdajanje. Znano je, da zaposleni v slovenski industriji zelo malo pišejo o svojem raziskovalnem in strokovnem delu in da so zelo redki, ki sploh objavljajo v revijah. Drugo znano dejstvo je, da slovenski univerzitetni učitelji, slovenski znanstveniki in drugi raziskovalci veliko objavljajo na raznih mednarodnih posvetovanjih in v mednarodno priznanih revijah. Vsi imenovani morajo pisati in objavljati članke v svetovno priznanih revijah, če želijo poklicno napredovati. Zakaj redni profesorji slovenskih tehničnih fakultet in mednarodno najbolj prepoznavni znanstveniki slovenskih inštitutov ne pišejo in ne objavljajo v slovenskih strokovnih revijah? To je vprašanje, na katero moramo odgovoriti in najti rešitev. V nasprotnem primeru lahko to postane širši družbeni problem. Lahko se zgodi, da bodo revije zaradi majhnega števila objav zgubile bralce in naročnike, zgubile bodo oglase posameznih podjetij in uredništvo jih bo prisiljeno ukiniti. Tega pa si prav gotovo nihče ne želi ne na strojniškem ne na kakšnem drugem področju. Naslednje vprašanje, ki se takoj pojavi, je, kako spodbuditi slovenske raziskovalce, znanstvenike in univerzitetne profesorje, da bi več objavljali v slovenskih strokovnih revijah v slovenskem jeziku. Največji problem je, da objave v slovenskih strokovnih revijah in v slovenskem jeziku zelo malo »štejejo« pri napredovanju posameznikov v višje nazive. In prav tu vidim največji problem. Vsi, ki določajo merila za pridobitev naziva na znanstvenem ali pedagoškem področju, bi morali biti pozorni na to. V merila, ki določajo pogoje za izvolitve v vse stopnje nazivov, bi bilo treba vnesti tudi zahteve po objavah v slovenskem jeziku in v slovenskih strokovnih revijah. Kaj bi s tem dosegli? Tri pomembne stvari: prvič: domače bralce in predvsem domačo industrijo bi v slovenskem jeziku seznanili, kaj delajo naši znanstveniki in profesorji, drugič: revije bi pridobile na pomenu in veljavi ter večje število bralcev, in tretjič: s tem bi se krepil in bogatil slovenskijezik, predvsem tehnični in strokovnijezik. Z zahtevo po objavljanju v slovenskih revijah se obremenitev tistih, ki delajo kariero in »zbirajo« točke za napredovanje, ne bi bistveno povečala. S predpostavko, da bi moral vsak slovenski univerzitetni učitelj in vsak slovenski znanstveni delavec v slovenskih znanstvenih in pedagoških ustanovah v enem izvolitvenem obdobju objaviti pet strokovnih člankov v slovenskem jeziku, v slovenski strokovni reviji bi se zgoraj opisana problematika zelo hitro rešila. To pomeni, da bi moral vsak v enem koledarskem letu pripraviti le en članek, če traja izvolitveno obdobje pet let. Janez Tušek Butan plin, d. d. -z inovacijami do prihrankov Janez TUŠEK Učinkovita raba energije je vprašanje, ki se vse pogosteje zastavlja tako v strokovni kot laični javnosti. Podjetja iščejo vedno nove načine, kako ponuditi okolju prijazne in hkrati varčne energetske rešitve. O uporabi utekočinjenega naftnega plina v Sloveniji in energetskih trendih smo se pogovarjali s Tomažem Grmom, generalnim direktorjem družbe Butan plin. Ventil: Prosim vas, da na začetku na kratko predstavite vaše podjetje, njegovo zgodovino, lastništvo, število zaposlenih in glavno dejavnost, vaše kupce in dobavitelje, konkurenco in podobno. Tomaž Grm: Butan plin, d. d., je vodilni distributer utekočinjenega naftnega plina v Sloveniji. Leta 1997 smo se strateško povezali z največjim distributerjem UNP na svetu SHV Energy, ki zadovoljuje potrebe po energiji milijonom potrošnikov v 27 državah sveta. Lastniško smo povezani z italijanskim Liquigasom. Naša področja poslovanja so plin za ogrevanje, v jeklenkah za uporabo v gospodinjstvu, industriji, gostinstvu in kmetijstvu, avtoplin in v zadnjem letu vse pomembnejše alternativne energetske rešitve v kombinaciji z utekočinjenim naftnim plinom. Ventil: Glede na to, da v Sloveniji nimamo naravnih virov za pridobivanje gorljivih plinov, vas prosim, da nam pojasnite, katere vrste plinov v Sloveniji uporabljamo, od kod vse jih dobivamo in za kakšne namene jih uporabljamo. Tomaž Grm: V Sloveniji se uporabljata predvsem zemeljski in utekočinjeni naftni plin. Dobava in distribucija zemeljskega plina potekata po plinovodnem omrežju, glavna izvoznica zemeljskega plina pa je Rusija. Utekočinjeni naftni plin kot stranski produkt pri predelavi nafte in zemeljskega plina se dobavlja po železnici in cesti, dobivamo pa ga predvsem iz Kazahstana, Rusije in Italije. Ventil: Ali se glede porabe plina za ogrevanje ali pa za pogon cestnih vozil zelo razlikujemo od sosednjih držav? Tomaž Grm: Poraba plina za ogrevanje v Sloveniji bistveno ne odstopa od porabe v ostalih evropskih državah, pri uporabi avtoplina pa je Slovenija precej v zaostanku. Odstotek vozil na avtoplin je namreč še vedno relativno nizek. Ventil: V strokovni in tudi laični javnosti danes pogosto slišimo različna mnenja, kateri energent je za ogrevanje stanovanjskih enot in tudi delav-niških prostorov najprimernejši glede cene, okolja, enostavnosti ogrevanja in podobno. Ali nam lahko argumentirano opišete, kakšno je resnično stanje v tem času na Slovenskem? Tomaž Grm: Izbira energenta oziroma celovite energetske rešitve je odvisna od številnih dejavnikov, kot so energetske potrebe uporabnika, velikost objekta, cena energenta, izolacijska učinkovitost objekta, ... V objektih s slabo izolacijo so toplotne izgube zelo velike in temu primerna je tudi poraba, zaradi česar bo cena energenta pomemben odločeval-ni faktor. Nasprotno pa bo v dobro izoliranih prostorih in ob manjši kvadraturi poraba nižja, zato je treba pretehtati, ali je relativno visoka investicija v nove alternativne energetske rešitve, ki obljubljajo velike prihranke, res upravičena. Z vidika okolja je izbira okolju prijaznih ener-gentov precejšnja, vsekakor lahko v to kategorijo uvrstimo tudi plin s skoraj ničnim vplivom na okolje z vidika emisij CO2. Pri odločitvi za energent včasih tudi pozabljamo, da je končni strošek ogrevanja odvisen od višine vloženih sredstev in povračilne dobe investicije ter učinkovitosti energenta za celovito pokrivanje energetskih potreb. Ventil: Omenili ste, da v podjetju vlagate v razvoj alternativnih energetskih rešitev. Na katere tehnologije ste se osredotočili? Tomaž Grm: V letu 2011 smo v družbi Butan plin, d. d., dobršen del resursov usmerili na tiste energetske rešitve, ki končnemu potrošniku omogočajo prihranke pri porabi energije. Velik poudarek dajemo soproizvodnji toplotne in električne energije (SPTE), ki je primerna predvsem za tiste porabnike in objekte, ki imajo čez celo leto velike potrebe po elektriki in toploti. To so predvsem gostinski obrati, domovi za ostarele, hoteli, šole in podobno. V letu 2011 smo tako uspešno realizirali kar nekaj projektov, s katerimi so uporabniki krepko znižali svoje stroške za energijo. Ventil: Katere so ključne prednosti SPTE, specifično kogeneracije na UNP? Tomaž Grm: Med prednosti koge-neracij, ki jih velja postaviti v ospredje, vsekakor spadajo: učinkovitejša pretvorba goriva v koristno toplotno in električno energijo, doseganje velikih prihrankov pri stroških energije, manjša odvisnost od obstoječih načinov pridobivanja električne energije, bistveno zmanjšanje emisij v okolje in zmanjšanje izgub električne energije zaradi prenosa po daljnovodih. roma podpori sistemom proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Ventil: Nam lahko predstavite kakšen primer dobre prakse na področju prihrankov sSPTE? Tomaž Grm: Lani smo v sodelovanju s podjetjem Energen uspešno realizirali projekt postavitve SPTE v Gostilni Čad pod Rožnikom. Izračun ekonomike investicije je pokazal, da bo ob upoštevanju porabe, stroškov energije in prejete obratovalne podpore gostišče na letni ravni prihranilo vsaj 4.500 €. Ventil: Pogosto slišimo, da ima Slovenija veliko lesne mase in da jo za ogrevanje premalo izrabljamo. Kako vi gledate na uporabo lesa za ogrevanje? Butan plin je vodilni distributer utekočinjenega naftnega plina v Sloveniji. Ponuja zanesljiv in udoben vir energije za ogrevanje, kuhanje ter uporabo v industriji, kmetijstvu, gostinstvu in prometu. Kogeneracijo na utekočinjeni naftni plin odlikujejo nižja investicija, celovita oskrba z energijo in zelo nizke emisije v okolje. S kogeneracijo rešimo oskrbo s toploto, elektriko in plinom za kuhanje. Smiselnost take naložbe se kaže v uravnoteženju proizvodnje električne energije ozi- Tomaž Grm: Res je, Slovenija je ena najbolj gozdnatih evropskih držav in les kot energent je pri nas relativno lahko dostopen. Vendar pa uporaba lesa za ogrevanje zaradi močnih in škodljivih prašnih delcev, ki nastajajo zaradi nepopolnega izgorevanja lesa, ni in tudi ne more biti celovit odgovor na energetske potrebe slovenskih domov in industrije. Glede na tak vpliv na okolje tudi ne more biti odgovor za ogrevanje v večjih mestih. Ko govorimo o izkoriščanju slovenskega potenciala lesa, velja omeniti tudi dejstvo, da precej lesa izvozimo Butan plin, d. d., zagotavlja prihranke pri porabi energije s ponudbo enot SPTE. Na fotografijije predstavljena SenerTec Dachs 5,5 kWe. Ob zagonu nove kogeneracije v Gostilni Čad (od leve proti desni): Tomaž Grm, generalni direktor Butan plin d.d., Marko Seršen, direktor Energen d.o.o., in Jože Čad, lastnik Gostilne Čad v tujino v nadaljnjo predelavo in ga nato po visokih cenah v obliki pelet odkupujemo. Za predelavo lesa v pelete se porabi ogromno energije. Po podatkih ARSO se v celotnem postopku izdelave lesnih pelet porabi od 8 do 13 % energije, ki je uskladiščena v lesnih peletah, v primeru svežega lesa, ki vsebuje več vode, pa ta odstotek naraste celo na 15 do 25 %. Se pa ogrevanje z lesom zagotovo splača tistim lastnikom gozdov, ki za svojo investicijo v novo kotlovnico prejmejo državno subvencijo in si energent tako zagotovijo praktično zastonj. Ventil: Verjetno je vaša največja prednost, da je uporaba plina za pogon vozil in za ogrevanje z ekološkega vidika brez vpliva. Kaj bi glede ekologije in uporabe različnih ener-gentov še lahko dodali? Tomaž Grm: Razprave o okoljskih vplivih energentov so vselej dvorezen meč. Za plin je znano, da je njegov ogljični odtis relativno nizek, zato velja za enega čistejših energetskih virov. Še vedno pa je fosilno gorivo. Okolju prijazna naj bi bila tudi lesna biomasa z ničnim vplivom na okolje z vidika emisij CO2. Ni pa zanemarljiva količina prašnih delcev, ki nastaja zaradi nepopolnega izgorevanja lesa. Vemo, da je to v Sloveniji velik problem, ki mu namenja posebno pozornost tudi država s svojimi ukrepi. Z vidika okolju prijaznih pogonskih goriv lahko plin definitivno označimo kot najboljšo izbiro med pogonskimi gorivi. Predelava vozila na avtoplin namreč predstavlja neprimerno nižjo investicijo kot nakup električnega avtomobila, poleg tega pa je avtoplin okolju prijazno in tudi cenovno dostopno gorivo. Za primer lahko navedemo države, ki so večje porabnice avtoplina, kot so Turčija z 2,300.000 vozili, Poljska z 2,100.000 in Nemčija s 300.000. V Sloveniji pa govorimo o manj kot 10.000 vozilih. Posledično lahko pričakujemo, da se bo to število v nekaj letih podvojilo. Ventil: Revijo Ventil berejo tudi naši študentje. Prosim vas za informacijo, koliko inženirjev strojništva imate zaposlenih in kakšna dela najpogosteje opravljajo. Koliko inženirjev strojništva ste v zadnjih petih letih zaposlili v vašem podjetju in kakšne načrte imate v bodoče glede zaposlovanja diplomantov strojništva? Tomaž Grm: V oddelku za inovacije in razvoj ter v tehničnem sektorju trenutno zaposlujemo štiri inženirje strojništva. Z intenzivno politiko zaposlovanja v zadnjih petih letih smo zaposlili skupno tri strojnike, z njihovim strokovnim znanjem in delovnimi rezultati smo zelo zadovoljni. Investiranje v ljudi je ena temeljnih vrednot Butan plina, zato dajemo priložnost novim znanjem in posameznikom, ki prinašajo v podjetje inovativne ideje in nov zagon. Ventil: Verjetno so za vaše podjetje najbolj usposobljeni inženirji, ki so zaključili energetsko smer študija. Kljub temu nas zanima, katera znanja pri mladih inženirjih strojništva najbolj pogrešate oziroma kakšen profil inženirja si v vašem podjetju želite? Tomaž Grm: V današnjem poslovnem okolju je predvsem pomembno, da zna zaposleni svoje strokovno znanje uspešno vključiti v reševanje konkretnih izzivov in rešitev za podjetje ter da ima posluh za sodelovanje z različnimi oddelki v podjetju. Ventil: Glede na dejavnost vašega podjetja se verjetno z raziskavami in P 7 r -i - -bijt Butan plin d.d. ponuja cenovno ugodno in okolju prijazno alternativo med pogonskimi gorivi, avtoplin Družba Butan plin z vrsto družbeno odgovornih aktivnosti vlaga v razvoj širšega družbenega okolja. V letu 2011 so v projektu Kresničke 44, učencem OŠ po vsej Sloveniji razdelili več kot 3.900 odsevnih teles. z raziskovalnim delom ne ukvarjate. Kljub temu vas prosim, da nam predstavite nekaj strokovnih problemov, s katerimi se srečujete v podjetju in kako jih rešujete. Ali sodelujete s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani? Tomaž Grm: Iz strateške povezave s koncernom SHV Energy črpamo sinergijske učinke tudi na področju inovacij in razvoja. Tako sledimo globalnim energetskim trendom, s primeri dobrih praks in izkušenj naših kolegov iz ostalih evropskih držav pa novosti tudi lažje, hitreje in učinkoviteje predstavljamo na slovenskem trgu. V podjetju imamo tudi lasten oddelek za inovacije in alternativne energetske rešitve, ki razvija nove produkte in išče odgovore na energetske potrebe in spremenjene zahteve trga. S Fakulteto za strojništvo v Ljubljani doslej raziskovalno še nismo sodelovali, seveda pa je takšno povezovanje izobraževalnih inštitucij in gospodarstva zagotovo smiselno, če ne celo nujno. Ventil: Posebno pozornost posvečate družbeni odgovornosti podjetja. Prosim vas, če lahko opišete dejavnost podjetja na tem področju. Tomaž Grm: V Butan plinu se zavedamo, da je trajnostni razvoj mogoč le ob vzajemnem sodelovanju z vsemi našimi deležniki. Tako kontinuirano vlagamo v razvoj svojih zaposlenih, v varovanje okolja ter podpiramo prizadevanja številnih športnih, kulturnih in humanitarnih društev, ki delujejo v lokalnih okoljih. Ponosni smo, da smo se v okviru projekta Zlata nit 2010 uvrstili na lestvico najboljših zaposlovalcev. Eden naših večjih družbeno odgovornih projektov je donacija kresničk po slovenskih osnovnih šolah in vrtcih ob pričetku šolskega leta. Z akcijo že tradicionalno opozarjamo na varnost otrok v cestnem prometu in spodbujamo uporabo odsevnih teles pri najbolj ogroženi populaciji v prometu - otrocih. Z vrsto družbeno odgovornih projektov smo se v lanskem letu uvrstili tudi med finaliste za slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2011. Ventil: Kakšna bo po vašem mnenju energijska oskrba prihodnosti? Tomaž Grm: Ključno vprašanje energetske oskrbe bo zagotovo, kako privarčevati in ob tem delovati okolju prijazno. Velik potencial za energijske prihranke zagotovo predstavljajo stanovanjske hiše s slabo urejeno izolacijo. Imajo namreč še ogromno rezerve, da dosežejo večjo energetsko učinkovitost. V Sloveniji imamo tudi relativno star vozni park, ki okolje neprimerno bolj obremenjuje s škodljivimi emisijami. Kot vozniki se vedemo tudi precej neodgovorno, ko se vsak v svojem avtomobilu vozimo v službe in po opravkih. Tukaj je še ogromno rezerve za energijske prihranke. Prihodnost energetske oskrbe je zagotovo v celovitih energetskih rešitvah, ki kombinirajo in združujejo različne energetske vire in tako kar najučinkoviteje zadovoljujejo specifične energetske potrebe posameznika ali industrije. Okoljski vi- dik bo pri tem vse bolj pomemben dejavnik izbire, vsekakor pa lahko rečemo, da bo v prihodnjih 50 letih plin eden pomembnejših energen-tov. Ventil: Spoštovani gospod Grm, na koncu vas prosim še za kratek opis vaših načrtov. Tomaž Grm: Temeljno vodilo v letu 2012 bo zagotovo prilagajanje energetskih rešitev končnim kupcem. Globalni trendi nakazujejo, da se je potrebno odmakniti od razmišljanja o posameznem energentu ter se usmeriti v zagotavljanje najboljših kombinacij energetskih virov, ki bodo prinašale končnim uporabnikom prihranke, bodo prijazne do okolja in tako prispevale k trajno-stnemu razvoju podjetja in njegovega okolja. Ventil: Spoštovani, hvala za vaše odgovore na naša vprašanja. Prof. dr. Janez Tušek UL, Fakulteta za strojništvo Ekskurzija in občni zbor Društva avtomatikov Slovenije 2011 Društvo avtomatikov Slovenije je nepolitična, prostovoljna in strokovna organizacija, ki povezuje člane, ki se ukvarjajo z avtomatiko. V njej se lahko srečujejo, sodelujejo in delajo vsi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s tehnologijo vodenja tehničnih sistemov in procesov, problematiko avtomatizacije, informatizacije in robotizacije strojev, naprav, procesov, proizvodnje itd. Društvo ima svoj formalni sedež na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Tržaška 25, 1000 Ljubljana, kjerje zaposlen tudi trenutni predsednik društva izr. prof. dr. Sašo Blažič. Članstvo društva je z vidika organizacij, iz katerih prihajajo posamezni člani, zelo heterogeno. Med člani najdemo strokovnjake iz različnih podjetij uporabnikov avtomatizacije, iz inženirskih podjetij, ki ponujajo storitve in opremo na tem področju, iz državne uprave in tudi raziskovalce in profesorje z inštitutov ter univerz. Društvo avtomatikov Slovenije je včlanjeno v Mednarodno federacijo za avtomatsko vodenje (International Federation of Automatic Control - IFAC). Združenje IFAC trenutno povezuje 49 držav članic. Društvo avtomatikov Slovenije vsako leto za svoje člane organizira strokovno ekskurzijo, na kateri se izpelje tudi društveni občni zbor, na katerem se pregleda dosedanje delovanje, podajo pripombe nanj in predlogi za izboljšave. Prav tako se člani pogovorijo o načrtih in idejah za delovanje društva v prihodnosti. Tudi v letu 2011 se Društvo avtomatikov Slovenije ni izneverilo tradiciji. V petek, 2. l2. 2011, smo si v Novem mestu ogledali podjetje Krka, predaval pa nam je tudi mag. Janez Žmuc iz podjetja Metronik. Večina udeležencev strokovne ekskurzije, ki jih je bilo letos več kot štirideset, se je v Novo mesto pripeljala z društvenim avtobusom, ki je prvo skupino članov pobral v Mariboru, preostanek pa v Ljubljani. S člani društva, ki so se odločili za lastni prevoz, smo se dobili pred upravno stavbo podjetja Krka v Novem mestu, kjer se je začel strokovni del ekskurzije. Po krepčilni jutranji kavi so nam predstavniki podjetja Krka v konferenčni dvorani podjetja predvajali krajši film, v katerem smo izvedeli marsikaj o podjetju, o razvoju tukajšnje farmacevtske dejavnosti, njenih začetkih, širitvi in današnjem stanju. Poleg tega je bilo v filmu nazorno predstavljeno delovanje Krkine nove tovarne za proizvodnjo zdravil v trdni obliki Notol. V drugem delu obiska so nas gostitelji peljali na ogled najsodobnejše in - kar je za nas še posebej zanimivo - v veliki meri avtomatizirane tovarne Notol. Nova tovarna, ki deluje od leta 2002, predstavlja za Krko velik korak v smeri povečanja proizvodnih zmogljivosti, racionalizacije skladiščnih zmogljivosti in avtomatizacije proizvodnih in transportnih procesov. Proizvodni procesi potekajo v zaprtih sistemih, kar zagotavlja visoko stopnjo zaščite in varnosti izdelkov ter zaposlenih. Po ogledu smo se udeleženci strokovne ekskurzije peljali v v bližnjo Gornjo Težko Vodo, kjer nam je mag. Janez Žmuc iz podjetja Metronik pripravil zanimivo predavanje, v katerem je predstavil nekatere projekte avtomatizacije v farmacevtski industriji, pri katerih je podjetje sodelovalo, in izpostavil specifične težave in rešitve, ki se pojavljajo pri tovrstnih projektih. Po predavanju smo si privoščili delovno kosilo, ob katerem smo izpeljali 19. občni zbor Društva avtomatikov Slovenije. Začeli smo z izvolitvijo organov občnega zbora, nato pa smo prebrali sklepe in potrdili zapisnik 18. občnega zbora Društva avtomatikov Slovenije. Predsednik je poročal o delu društva v letih 2010 in 2011, potem pa sta bili predstavljeni finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Sledila je predstavitev plana dejavnosti društva in finančnega načrta za leto 2012. Zapisnik 19. občnega zbora Društva avtomatikov Slovenije lahko najdete na naslovu http://www.drustvo-das. si/0bcni_zbor/2011/Strokovna-Ekskurzija2011.pdf. Po zaključku občnega zbora smo člani izkoristili priložnost za prijetno druženje in klepet s kolegi o strokovnih in manj strokovnih temah, kar pa je tudi glavni namen vsakoletne strokovne ekskurzije, ki jo organizira Društvo avtomatikov Slovenije. Pri- Udeleženci strokovne ekskurzije Društva avtomatikov Slovenije pred podjetjem Krka jetno vzdušje se je nadaljevalo tudi na avtobusu med popoldanskim vračanjem domov in mislim, da se vsi udeleženci strinjamo, da je tudi letošnja strokovna ekskurzija uspela. V imenu Društva avtomatikov Slovenije se zahvaljujemo podjetjema Krka in Metronik, ki sta omogočili izvedbo strokovne ekskurzije in 19. občnega zbora Društva avtomatikov Slovenije v letu 2011. Več o Društvu avtomatikov Slovenije, strokovni ekskurziji in občnem zboru lahko najdete na društvenem spletišču na naslovu http://www.dru-stvo-das.si/. dr. Gorazd Karer, tajnik Društva avtomatikov Slovenije foto: Milan Rotovnik Predavanje mag. Janeza Žmuca iz podjetja Metronik JAKSA MAGNETNI VENTILI od 1965 v. • vrhunska kakovost izdelkov in storitev • zelo kratki dobavni roki • strokovno svetovanje pri izbiri • izdelava po posebnih zahtevah • širok proizvodni program • celoten program na internetu flTU Ka?, i VitfX h* tihi i Bi ti m m : i T www fia k : a Sejma IFAM in INTRONIKA 2012 V organizaciji podjetja ICM Celje sta na Celjskem sejmišču od 25. do 27. 01. potekala sejem IFAM 2012 - Mednarodni sejem za avtomatiko, robotiko in mehatroniko - in INTRONIKA - Mednarodni strokovni sejem za industrijsko in profesionalno elektroniko. Na združenem sejmu je bilo celovito predstavljeno stanje tehnike na vseh področjih, omenjenih v naslovih. Sodelovalo je nekaj čez 60 razstavljavcev oz. zastopnikov podjetij iz Slovenije in drugih evropskih držav (največ iz Avstrije in Nemčije) ter Japonske in ZDA. Z izdelki in tehnologijami so bila predstavljena naslednja področja: • avtomatizacija, • računalniški vid, • sistemi nadzora, • pogoni - rotacijski in linearni, • avtomatizacija logistike in označevanja, • meritve, merilna oprema, preskušanje in nadzor, • mehatronika, • sistemi za pozicioniranje, • napajalni sistemi in oprema, • procesna avtomatika, • robotika, Slika 2. Razstavni prostor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Slika 1. Utrinek z razstave naprave za opazovanje in nadzor, senzorika, programska oprema, proizvodna informatika, montaža in operativna tehnologija, storitve, raziskave in razvoj, združenja in društva, strokovna literatura. Sejem je prikazal izredno hiter napredek vseh področij. Avtomatizacija, vključno z avtomatizacijo industrijskih procesov, se zelo hitro razvija, še posebno ob upoštevanju mehatronike kot nove filozofije integriranega pristopa k pogonu in krmiljenju sodobnih strojev in postrojev. Temu še posebej pritrjujejo bogate in številne predstavitve robotike, ki se iz že uveljavljene industrijske robotike hitro širi tudi na druga področja, kot so medicina, gostinstvo, izobraževanje, storitve v gospodinjstvu itd. Impresivni so novi dosežki v merilni tehniki, senzori-ki, preskušanju in njihovem izredno učinkovitem povezovanjem z računalniško in informacijsko-komunikacijsko tehniko. Med elektroniko je bila poleg številnih predstavitev elektronskih krmilnikov, regulatorjev in univerzalnih integriranih krmilnih sistemov vidno zastopana močnostna elektronika z ustreznimi pogonskimi in napajalnimi enotami. Bogata pa je bila tudi ponudba elementov, sestavin, povezovalnih vodnikov in kablov ter električnih inštalacij. Med večjimi podjetji so z integralno predstavitvijo vzbujala pozornost: ABB, Siemens, MEM, National Instrument, Lotrič, Domel, FANUC, YOKAGAVA in druga. Zastopanost hidravlike, pnevmatike in mehanske pogonske tehnike kot integralnega dela mehatronike je bila skromna. Sicer pa je bil to predvsem sejem elektronike, čeprav so bili prikazani tudi strojni sestavni deli in sistemi enot za gradnje avtomatiziranih strežnih naprav in robo-tiziranih obdelovalnih in montažnih celic in naprav. Od združenj oz. društev je svojo dejavnost opazno in uspešno predstavila Sekcija elektronikov in me-hatronikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Sejem sta poleg nje soorganizirala še Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica elektronske in elektroindustrije ter Tehnološka mreža iz Idrije. Informacijsko podporo pa so zagotavljali: iRt 3000, Računalniške novice, Strojni-štvo.com, Svet elektronike in Ventil. Anton Stušek Uredništvo revije Ventil Prof. dr. Viktorju Prosencu - v spomin V 92. letu življenja je smrt iztrgala iz naših vrst upokojenega rednega profesorja dr. Viktorja Prosenca, priznanega in visoko cenjenega učitelja in znanstvenika varilske stroke v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Ob tem, da je bil dve mandatni obdobji dekan na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, je bil mentor in vzornik mnogim študentom in več mlajšim sodelavcem, nosilec priznanja TZ Litostroj za inovacije na področju reševanja varivosti vi -sokotrdnostne martenzitne litine, zaslužni član Zveze geoloških, rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov, častni član Društva za varilno tehniko Ljubljana in tudi nosilec odlikovanja Jugoslovanski red dela. Rodil se je 12. decembra 1920 v Zagorju ob Savi, od koder ga je življenjska pot vodila na državno gimnazijo v Ljubljano. Zaradi vojne vihre se je vrnil v domači kraj in se zaposlil v rudniku Zagorje, od tam pa je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Po vrnitvi v domovino je nadaljeval s študijem na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na oddelku za montanistiko. Kmalu po diplomi se je zaposlil na Zavodu za varjenje v Ljubljani, danes Institut za varilstvo, kjer se je kot vodja Tehnološkega oddelka zapisal varilski stroki. Osnovna dejavnost tega oddelka je bila namreč usmerjena v šolanje in vzgojo strokovnjakov za področje var -jenja in prenos domačih in tujih znanj s področja varilstva v industrijo. Po zaposlitvi na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (FS UL) je najprej delal na Institutu za strojništvo kot predstojnik Tehnološkega odseka. Že naslednje leto je bil na tej fakulteti izvoljen za predavatelja za področji Varjenje in Preizkušanje kovin. Leta 1972 je ustanovil Laboratorij za varjenje in za predmeta Varjenje in Tehnika spajanja uvedel prve laboratorijske vaje. Doktoriral je leta 1975 na Tehniški univerzi v Hannovru. Leta 1976je bil na FS UL izvoljen za izrednega profesorja in leta 1981 za rednega profesorja, obakrat za področji Varjenje in Gradiva. V šolskem letu 1974/75 je na tej fakulteti prvič uvedel t. i. višješolsko varilsko usmeritev študija strojništva in izdelal program predavanj in vaj za predmet Varilska tehnologija. V šolskem letu 1985/86 pa je, skupaj s prof. dr. Viljemom Kraljem, uvedel še univerzitetno varilsko usmeritev študija strojništva na FS UL ter nov predmet Fizikalno-kemijske osnove varilskih procesov. Mnogo let je bil tudi nosilec predmeta Varilni procesi, na podiplomskem študiju za področje Avtomatizacija in proizvodna kibernetika. Opazen je tudi njegov prispevek na področju priprave učnega gradiva. Ta se kaže v samostojnih poglavjih, objavljenih v Strojno-tehnološkem priročniku in Metalurškem priročniku (izdanih pri Tehniški založbi Slovenije) ter v skriptah za predmeta Varjenje in tehnika spajanja ter Varilska tehnologija, ki so bila natisnjena na FS za interno uporabo. Veliko je predaval tudi na drugih fakultetah: na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mostarju in Univerze v Sarajevu ter na Fakulteti strojarstva in brodogradnje Univerze v Zagrebu. Izjemno bogato je tudi njegovo znanstvenoraziskovalno in strokovno delovanje. Že kot mlad asistent je sodeloval pri projektiranju metalurških obratov ter na področju preiskav materialov za ladijske registre. Na koncu 70-tih in na začetku 80-tih let je v TZ Litostroj vodil poglobljene raziskave varivosti martenzitne jeklene litine. Na osnovi rezultatov teh raziskav, v katerih je ob vodji Pločevinarne Jakovu Klaricu, univ. dipl. inž., sodeloval tudi spodaj prvopodpisani, so bili takrat ustvarjeni osnovni pogoji za prehod izdelave hidromehanske opreme z litih na varjene konstrukcije. Izredno dejaven je bil tudi v številnih družbenih in strokovnih organizacijah. Vrsto let je bil član uredniškega odbo - ra strokovne revije Varilna tehnika. Bil je član Jugoslovanskega društva inženirjev in tehnikov, Nemškega društva inženirjev, Društva varilnih inženirjev Francije. Za opažene prispevke na različnih področjih družbene aktivnosti je prejel več priznanj v obliki pohval, znakov, diplom in medalj. Njegove izjemne strokovne, družbene in človeške vrline so visoko cenili številni starejši kolegi varilske stroke na celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije. Ne nazadnje so to tudi izrazili s sožalji njegovi družini in Zvezi društev za varilno tehniko Slovenije, ki so jih izrekli kot predstavniki društev za varilno tehniko iz Beograda, Sarajeva, Tuzle in Zagreba. Profesor Prosenc je imel jasno začrtano življenjsko pot, po kateri je hodil dostojanstveno, a nikoli vzvišeno. Ostal je zvest svojim izročilom, ki jih je vsrkal v rodnih Revirjih. Prav zato bo mnogim ostal v neizbrisnem spominu. Od njega smo se poslovili 11. 2. 2012 na pokopališču Žale v Ljubljani in 14. 2. 2012 še z žalno sejo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Spomin nanj nam bo vedno drag. Izr. prof. dr. Ivan Polajnar Red.prof. dr. Viljem Kralj Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS na sejmu IFAM-INTRONIKA 2012 Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ki ga vodi Janez Škrlec, se je celovito predstavil na mednarodnem sejmu IFAM - Intronika 2012 v Celju. Sejem je potekal na Celjskem sejmišču od 25. 1. do 27. 1. Sejem IFAM -Intronika združuje dva sejma, ki zajemata področje avtomatike, robotike, mehatronike in profesionalne elektronike. Skupaj se je predstavilo 124 razstavljavcev, od tega 63 direktno in 61 preko zastopanih podjetij. Iz Slovenije je bilo 44 razstavljavcev, 19 pa iz tujine. Med njimi je bilo tudi 19 novih podjetij, od tega 12 iz tujine, ostala pa iz Slovenije. Direktni razstavljavci so bili iz Slovenije, Madžarske, Hrvaške, Češke, Nemčije in Avstrije, zastopana podjetja pa iz Nemčije, Avstrije, Japonske, Anglije, Italije, Francije, Belgije, Poljske, Slovenije, Švice in ZDA. Mednarodni sejem IFAM Škrlec) INTRONIKA 2012 je bil odlično obiskan (foto: J. V okviru OZS so sodelovali: Sekcija elektronikov in mehatronikov, Institut Jožef Stefan - posebej sta bila prikazana Odsek za avtomatiko, bio-kibernetiko in robotiko in Odsek za elektronsko keramiko K5. Predstavil IJS se je predstavil z različnimi eksponati, video gradivom in plakati (foto: J. Škrlec). pa se je tudi Center odličnosti NA-MASTE. Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Kemijski inštitut v Ljubljani ter dve inovativni obrtno- podjetniški podjetji s področja profesionalne elektronike, AIK - Igor Kravanja, s. p., in AudioLogs - Milenko Glavica, s. p. Predstavljene so bile najsodobnejše tehnologije s področja avtomatike, robotike, mehatronike in profesionalne elektronike. Razstavni prostor so obiskali številni predstavniki fakultet, inštitutov, industrije, zastopniki za tuja podjetja, podjetniki, študentje, dijaki, raziskovalci, inženirji iz industrije, projektanti, tehnologi, predstavniki raziskovalnih inštitucij tako iz gospodarstva kot akademske in znanstvene sfere. Cilj sejemske predstavitve Obrtno-podjetniška zbornica se je na sejmu predstavila kot resna, odgovorna in napredna inštitucija, za- vedajoč se, da je prihodnost izjemno povezana z avtomatiko, robotiko, mehatroniko in tudi elektroniko. Prikazane so bile aktivnosti, ki jih OZS z odborom za znanost in tehnologijo že počne v dobro obrtnikov in podjetnikov, povsem nove tehnologije za različna področja in tudi nov poklic inženir bionike, pri katerem je OZS sodelovala v času njegovega oblikovanja. Janez Škrlec Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS Na sliki z razstavnega prostora OZS so: skrajno desno prof. dr. Karel Jezernik, sekretarka Valentina Papež, prof. dr. Boris Tovornik in predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Janez Škrlec. (foto: Vesna Vilčnik) Najava 8. Nanotehnološkega dne r 7. Nanotehnološkega dne na Ptuju se je udeležilo 253 udeležencev Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije organizira v času Ljubljanskega obrtnega sejma, LOS 2012, ki bo 22. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 8. Nanotehnološki dan. Nanotehnoloških dnevov se vedno udeleži veliko ljudi, zlasti obrtnikov, podjetnikov, predstavnikov šolske, akademske in znanstvene sfere ter študentov in raziskovalcev. Vsak nanotehnološki dan dopolnjuje predhodnega v neko pomembno celoto. Tematika se pogosto povezuje tudi z drugimi tehnologijami. 7. Nanotehnološki dan je na primer predstavil povezavo nanotehnologije in bionike. Na 8. Nanotehnološkem dnevu pa bodo predstavljene izjemno zanimive teme, ki nanotehnologiji dajejo novo širino in tako rekoč neslu-ten razvojni potencial. Med drugim bomo predstavili nanotehnologijo v energetiki, nanokompozitne materiale, nanotehnologijo v elektroniki in na drugih področjih. Zajeli bomo tudi druge napredne vede, ki z razvojem nanotehnologije dobivajo neslutene možnosti razvoja. Na 8. Nanotehnološkem dnevu bodo predavali vrhunski strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan, Kemijskega inštituta v Ljubljani in posameznih tehniških fakultet. 8. Nanotehnološki dan bo brez dvoma dogodek, ki se ga bo vredno udeležiti, še zlasti, ker se vedno bolj usmerja v aplikativ-nost nanotehnologij. Nanotehnološki dan bo brezplačen. Prijave in vse informacije bodo dostopne preko e-pošte: janez.skrlec@siol.net. 8. Nanotehnološki dan bo že 78 strokovni dogodek odbora za znanost in tehnologijo, ki že več kot pet let uspešno deluje v okviru Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije. Doslej se je strokovnih dogodkov udeležilo že več kot 5750 udeležencev. Nanotehnolo-ški dnevi pa so posebej dobro obiskani, saj zanimajo zlasti inovativne in razvojno naravnane podjetnike. Janez Škrlec, inženir mehatronike Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS Bionika in nov poklic inženir bionike Slovenija je dobila nov ambiciozen poklic, imenovan inženir bionike, poklic prihodnosti in poklic za prihodnost. Da bi lahko prepoznali bistvo tega pomembnega poklica, moramo predstaviti bioniko kot vedo. Izjemen tehnološki razvoj je v drugi polovici prejšnjega stoletja ustvaril novo vedo, ki se imenuje bionika. Ta veda danes dobiva vedno večji pomen in si zanesljivo razširja meje, ki jih je zabrisal človeški tehnični in tehnološki razvoj. Bionika je veda, ki posnema naravo in išče rešitve v gradnji sistemov in naprav, ki so najbolj podobni tistim rešitvam, ki nam jih ponuja narava sama. Tako posnemanje narave se je začelo takrat, ko so mnogi znanstveni laboratoriji začeli sistematično spremljati konstrukcijske rešitve narave in jih uvajati v tehnične procese. Danes poznamo teoretično, tehnično oz. tehnološko in biološko bioniko. Bionika nam lahko ponudi povsem nove rešitve na številnih področjih, ki jih zna narava brez velikih škodljivih vplivov na okolje tako enkratno rešiti. Bolje bomo poznali bioniko, več bomo našli rešitev in odgovorov na zapletena vprašanja. Če primerjamo rešitve v naravnih bioloških sistemih Bionski sistemi so vedno bolj povezani tudi z razvojem hu-manoidnih robotov s tistimi, ki jih ustvarja človek, je prav, da se ob tem zamislimo, ali morebiti s svojim početjem ne ustvarjamo nekega drugega nenaravnega sveta. Z dobrim opazovanjem narave bomo začeli sistematično spreminjati konstrukcijske rešitve in v svoje tehnološke izdelke in procese bomo s pridom uvajali naravne rešitve, ki nam bodo prinesle energetsko varčnost, velik prihranek v materialih in velik prihranek truda v raziskovalnih procesih. Da bi si lažje ustvarili predstavo o pomembnosti bionike, navedimo primer, da je energetska bilanca računalnika v primerjavi z energetsko učinkovitostjo človeka stotisočkrat slabša. Nobenega dvoma ni, da bo imela bionika izjemno pomembno vlogo pri snovanju računalniških rešitev v prihodnosti. V primerjavi z naravnimi so tehnični izdelki in procesi največkrat izjemno potratni, neučinkoviti in tudi premalo varni in problematični pri procesu razgradnje. Za njihovo izdelavo porabimo preveč surovin, preveč energije in premočno obremenjujemo okolje. Če smo odkriti, si moramo priznati, da si je tehnika vseskozi prizadevala delovati v dobro človeštva, vsaj v večini primerov, bionika pa v to vključuje tudi naravo, kar je zelo pomembno. Inovacije v naravi ponazarjajo pot k boljšim in racionalnejšim rešitvam, tudi takšnim, ki jih z obstoječo tehniko nismo sposobni izdelati. Če bomo bioniko prepoznali kot rešilno vedo za našo prihodnost, bodo bionični izdelki narejeni s kar najmanjšo porabo materiala ter energije, kar bo veljalo tudi za njihov celoten življenjski cikel v nasprotju s številnimi tehničnimi izdelki, ki jih poznamo danes. Cilj bionike je, da bi bil izdelek po uporabi razgradljiv in bi se vrnil v na- ravni proces kroženja snovi. Mnogi se bodo vprašali, zakaj bionika ni že danes bolj prisotna v našem življenju in ustvarjanju. Vzrok lahko najdemo v dejstvu, da se tehnika razvija predvsem zase in strokovnjaki različnih tehničnih ved največkrat niti pomislili niso, da bi se lahko zgledovali po naravi. Danes lahko rečemo, da je bionika interdisciplinarna veda, ki se sistematično ukvarja s tehnično uporabo konstrukcij in procesov po zgledu narave, in biologijo povezuje z različnimi področji tehnike, matematike, fizike, elektronike, mehatro-nike, biomehatronike, arhitekture in tudi ekonomije. Za celovitejše dojemanje bionike je potrebno poudariti, da se ta veda ukvarja tudi z inteligentno protetiko in vsadki ter drugimi izjemno pomembnimi področji. Bionika je danes veda, ki lahko bistveno izboljša naše življenje, moramo jo le bolje spoznati, ji dati priložnost, da izkoristimo izkušnje iz bogate zakladnice narave. Šolski center Ptuj je skupaj s partnerji sprejel izjemen izziv in razvil profil poklica in poklicni standard ter nov višješolski študijski program bionika, ki ga je v novembru 2011 potrdil Strokovni svet RS. Zasluga, da je Slovenija dobila povsem nov in obetaven poklic, gre ŠC Ptuj, Centru za poklicno izobraževanje RS, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in številnim naprednim podjetjem, ki so sodelovali v procesu nastajanja poklica. Seveda se bo ta poklicni program razvijal naprej v visokošolski in univerzitetni. Strokovnjaki bionike bodo v prihodnosti vedno bolj iskani, saj bodo združevali pomembna znanja iz biologije in različnih tehničnih ved. Bioniki bodo snovalci učinkovitih tehnoloških rešitev ob podpori tistih znanj, ki nam jih ponuja narava. Dobri poznavalci bionike verjamejo, da bodo najboljše rešitve za človeštvo prišle takrat, ko bomo znali živeti v sozvočju z na -ravo. Janez Škrlec, inženir mehatronike Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS Trendi tehnološkega razvoja na področju industrijske elektronike Danes si uspešne industrije ne moremo predstavljati brez napredne industrijske elektronike, kljub temu pa le malo ljudi resnično razume in ve, kaj ta tehniška in tehnološka veda v resnici pomeni, s čim se sploh ukvarja in kakšni so trendi tehnološkega razvoja na tem področju. K industrijski elektroniki danes prištevamo komponente in elektronska vezja, ki omogočajo krmiljenje, regulacijo in posredno številne druge tehnološke postopke (npr. induktivno segrevanje), pri katerih se krmilijo večje moči. Najznačilnejši predstavniki so: frekvenčni pretvorniki, elektronske varilne naprave, električna vleka (žičnice, ...), regulacija vrtljajev motorjev, napetostni pretvorniki UPS, elektronski transformatorji, induktivno in mikrovalovno segrevanje ter elektronika v energetiki. nastavitev parametrov oz. omejitev in preko priključka za serijsko komunikacijo. Tako je mogoče nastaviti različne parametre za način delovanja (zagonska karakteristika, časovni potek spreminjanja vrtlja- slonov na dotik, uporaba najsodobnejših senzorskih tehnologij, magnetnih, termičnih, optičnih in drugih, uporaba in obvladovanje široke palete razvojnih orodij. K naprednim trendom na področju industrijske Industrijska elektronika je pomembno gonilo razvoja v sodobni industriji Na področje industrijske elektronike sodijo tudi krmiljeni usmerniki, pri katerih so usmerniške diode zamenjali tiristorji, nadalje razsmerniki oz. invertorji, ki so v bistvu pretvorniki enosmerne električne napetosti v izmenično napetost. Sem sodijo tudi frekvenčni pretvorniki, ki pretvarjajo električno energijo ene frekvence v izmenično napetost druge frekvence. Poznamo različne frekvenčne pretvornike, na primer v izvedbah z bipolarnimi tranzistorji, MOSFET-ti, IGBT-komponentami ali tiristorji, ki so lahko v posameznih ohišjih ali pa v novejšem času pogosteje v obliki inteligentnih modulov. Delovanje sodobnega frekvenčnega pretvornika nadzira mikroprocesor, ki poleg osnovnih funkcij, potrebnih za krmiljenje usmernika in inverterja, izvaja še zaščitne funkcije (temperaturne, tokovne, zagonske) in omogoča daljinsko kontrolo. Mikroprocesor sprejema signale iz senzorjev, inštrukcije iz interne tipkovnice za jev, nadziranja vrtljajev, zavornega režima). Tak frekvenčni pretvornik je zaradi tega sorazmerno inteligentna naprava, saj neprestano preverja delovanje sklopov in preprečuje zagon oz. delovanje pri nenormalnih pogojih. Ko govorimo o novih trendih v industrijski elektroniki, imamo v mislih tudi zagotavljanje inovativnih razvojnih in proizvodnih rešitev s področja tehnološko naprednih aplikacij za vodenje elektromotorjev in popoln nadzor različnih parametrov motorja (hitrost, vrtilni moment in položaj). Zavedati se je treba, da v okvir industrijske elektronike in novih trendov na tem področju sodijo tudi rešitve po meri naročnika, s tehnološkega vidika tudi termično upravljanje in vodenje, zaščita vezij proti vibracijam, vlagi in drugim vplivom. Izjemno pomembni so tudi trendi na področju vmesnikov med človekom in strojem (HMI - Human Machine Interface), vodenje in upravljanje preko sodobnih LCD-zaslonov in za- elektronike prištevamo tudi organizacijske, na primer obvladovanje proizvodnih procesov, izobraževanje visoko strokovno usposobljenih kadrov, vodenje projektov in projektne ter tehnične dokumentacije in organizacijo v skladu s standardi, pri organizacijskih pa seveda še celostne rešitve in razvojno partnerstvo (ideja, razvoj, proizvodnja in podpora), napredno znanje o vodenju motorjev, integrirana sposobnost za razvoj in proizvodnjo ter interes za lastno proizvodnjo posameznih komponent in sklopov. Trendi industrijske elektronike so tako povezani z novimi tehnologijami, novimi materiali, sistemskimi in organizacijskimi rešitvami, z uporabo inteligentnih sistemov in maksimalnim upoštevanjem želj naročnika. Janez Škrlec, inženir mehatronike Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Podpisan dogovor o sodelovanju med Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Kemijskim inštitutom v Ljubljani Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je podpisala dogovor o sodelovanju s Kemijskim inštitutom v Ljubljani. Za Obr-tno-podjetniško zbornico sta dogovor podpisala generalni sekretar g. Dušan Krajnik in predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS g. Janez Škrlec, s strani Kemijskega inštituta pa direktor prof. dr. Janko Jamnik in pomočnik direktorja g. Aljoša Trtnik. Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Janko Jamnik Dogovor o sodelovanju zajema poslovno in strokovno sodelovanje za področje organiziranja strokovnih seminarjev, tehnoloških in nanoteh-noloških dnevov, konferenc, delavnic, forumov in skupno sodelovanje na različnih sejmih ter skupno načrtovanje projektov, zanimivih predvsem za moderno in sodobno obrt ter podjetništvo. Dogovor zajema tudi področje sodelovanja v domačih in mednarodnih projektih, sodelovanje na področju eksperimentalne znanosti, nudenje pomoči pri prenosu novih znanj in tehnologij v sodobno obrt in podjetništvo, še zlasti pa prenos znanja v mala in mikropodjetja. Dogovor o sodelovanju med podpisnikoma bo pomenil tudi večjo povezanost gospodarstva in znanosti, še zlasti pa strokovno pomoč pri razvoju in uporabi novih tehnologij s ciljem uspešnejšega razvoja novih izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je s Kemijskim inštitutom zelo dobro sodelovala že zadnji dve leti, dogovor o sodelovanju pa je doslej podpisala le z Institutom Jožef Stefan, Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Dogovor s Kemijskim inštitutom v Ljubljani je izjemno po- Generalni sekretar OZS Dušan Krajnik memben še zlasti za razvoj in uporabo novih materialov in spoznavanje novih tehnoloških procesov ter osvajanje znanja na področju bio- in nanotehnologij, energetike ter okolj-skih tehnologij. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je v zadnjih letih napravila velik korak naprej v povezovanju gospodarstva in znanosti, še zlasti ji to dobro uspeva z odborom za znanost in tehnologijo, ki deluje v okviru OZS že nekaj več kot pet let. Podpisani dogovor pa je brez dvoma potrditev, da je OZS postala napredna, razvojno naravna inštitucija in da je še kako zainteresirana za vedno večjo povezanost z akademsko in znanstveno sfero. www.ozs.si VSE KAR MORATE WCnFTI n- MERILNI NEGOTOVOSTI -19.3.2012 v tL/t 1 1 TEMPERATURI, VLAGI-20.3.2012 DOLŽINI-22.3.2012 TEHTANJU-23.3.2012 PIPETIRANJU -17.4.2012 TLAKU -18.4.2012 SISTEMIH VODENJA KAKOVOSTI -19.4.2012 ZVOKU-24.4.2012 LOTRIČ LOTRIC d.0.0., Selca 163,4227 Selca Tel: 04/517 07 00, fax: 04/517 07 07 E-mail: info@lotric.si, www.lotric.si Kalibracija meril za merjenje pretoka plinov LOTRIČ laboratorij za meroslovje bo v letu 2012 razširil svojo ponudbo tudi na kalibracijo merilnikov pretoka plinov. V začetku meseca je že potekalo ocenjevanje, ki ga je opravljala slovenska akreditacija, strokovno pa je področje presojal dr. Ji ri Tesar iz češkega meroslovnega inštituta. Področje bo zajemalo kalibracijo vseh vrst merilnikov pretoka plinov do nazivnih pretokov 100 l/min. Tako bo laboratorij LOTRIČ ponudil slovenskemu tržišču akreditirano storitev kalibracije merilnikov pretokov plinov. Akreditacija v meroslov-nem svetu pomeni najvišjo stopnjo zaupanja, ki jo lahko doseže kalibra -cijski laboratorij. Pridobljena akreditacija je rezultat sodelovanja laboratorija LOTRIČ in podjetja ECHO. Kalibracija bo izvedena s primerjalno metodo s pomočjo čistega ali okoliškega zraka, lahko tudi s tehničnim plinom. Merjenec in etalonski merilnik pretoka se vežeta zaporedno v sistem, ki se obremeni od minimalnega do maksimalnega pretoka. Ob tem se primerjajo vrednosti, ki jih kažeta etalon in merjenec. Po upoštevanju vseh korekcijskih parametrov se pridobi napaka kazanja merjenca, ki je poleg merilne negotovosti eden od ključnih rezultatov pri kalibraciji. Za ostale novosti na področju storitev, prodaje in akademije obiščite spletno mesto www.iotric.si. revuaza RIJIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATHONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http//Vwwv.fs.uni-lj.siA/enti|/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Ž* j&teAeebvoM -K)*. -fra LABORATORIJ IZA B^CRIC Telefon: 04/51 70 700 info@lotric.si www.lotric.si AKADEMIJA A. Stušek - uredništvo revije Ventil Vodnik po nakupih fluidnotehničnih sestavin in pomožne opreme 2012 Revija Fluid v decembru iztekajočega se leta že tradicionalno pripravi vodnik po nakupih za naslednje leto. Letošnja izdaja, z naslovom Fluid Markt - Jahreseinkaufsfuhrer 2012 v skupnem obsegu 170 strani, na 142 straneh objavlja 32 strokovnih prispevkov in ilustrirane reklamne oglase (78 oglaševalcev) ter 27 strani v preglednicah predstavljenih hidravličnih in pnevmatičnih sestavin, enot in pomožne opreme, z osnovnimi tehničnimi podatki in dodatnim seznamom dobaviteljev z njihovimi izčrpnimi naslovi. Naslovi strokovnih prispevkov so naslednji: Trgi in področja • Vsi rekordi v dosegljivi bližini - ko-njuktura na področju strojništva v letu 2011/12 • »Rast se nadaljuje« - intervju s Christianom Kienzlom, predsednikom strokovnega združenja Flu-idna tehnika v okviru VDMA • Tržni »boom« na Kitajskem - nemška pogonska in fluidna tehnika na Kitajskem vodita • Obetajoča prihodnost - trg hibridnih pogonov na področju mobilnih delovnih strojev • Usmerjeni na širjenje trga - intervju s Thorstenom Van der Tunkom iz Linde Hydraulics • Hidravlika v rudarstvu - močna, robustna in varna Raziskave in izobraževanje • Raziskave za bližnjo prihodnost -projekti raziskovalnega sklada flu-idna tehnika • Hidravlika kontra elektrika - sistemska primerjava na primeru kombajna za sladkorno peso • Velika predstava - pri Festu jih je inspiriral slonov rilec Hidravlika • Naslovna tema: Samoozdravitveni učinek po poškodbi - hidravlične sestavine - korozijsko varne, brez kroma (VI) • Kmetijska tehnika na sončni strani - poročilo z »Agritechnice« z vidika fluidne tehnike • Hidravlika - vrhunsko srečanje -strokovnjaki za digitalno hidravliko so se srečali v Linzu • Varčevanje s sistemom - več učinkovitosti pri obdelovalnih strojih • Dolga pot biološko razgradljivih olj - 25 let biološko hitro razgradljivih olj • Varčno z energijo v podrobnostih - kako ukrepajo pri Arburgu za energijsko učinkovitost strojev za brizganje plastičnih mas • Šah mat hrupu - sistemi za zmanjševanje hrupnosti hidravličnih naprav • Hidravlika zamenjala elektromeha-niko - Hänchen dobavil integralno rešitev železarne Georgsmarienhütte • Poročila o izdelkih - novo v hidravliki Pnevmatika • Varčevanje pri stroških - izdelovalec sladoleda se je odločil za koncept decentralizirane pnevmatike • 30 kW zastonj za toplo vodo - regulacija vrtilne frekvence in varčevanje s toploto omogočajo varčevanje z energijo • Težaven zapis nalog - brezoljni stisnjeni zrak za industrijo pijač • Neverjetno mnogostranski - uporaba pnevmatičnih motorjev kaže njihovo močnostno učinkovitost • Poročila o izdelkih - novo v pnevmatiki Avtomatizacija • Prave lastnosti za prakso - smeri razvoja brezkontaktnih merilnikov poti in kotov • Neproblematične regulacijske proge - vnaprejšnje parametriranje omogoča lažje načrtovanje in začetek obratovanja • Komfort in fleksibilnost - nov način krmiljenja strojev za brizganje plastičnih mas • Poročila o izdelkih - novo za avtomatizacijo Dodatna oprema • Mnogo v teku - pri razvoju hidravličnih filtrov je cela vrsta novosti • Posebne vrste tesnilk - intervju s Christianom M. Kronom iz Seal Concepta • Kakovost kot osnova - produktna linija Basic Line za pnevmatične cevne priključke Eisele • Poročila o izdelkih - novo na področju dodatne fluidnotehnične opreme Vir: Fluid Markt Jahreseinkaufsfuhrer 2012; Zal.: Verlag Moderne Industrie GmbH Justus-von-Liebig - Str. 1, 86899 Landsberg, BRD A. Stušek - uredništvo revije Ventil Posebna povezovalna tehnika pri hidravličnih in pnevmatičnih napravah Revija Fluid nadaljuje z objavljanjem posebnih izdaj z aktualnimi podrobnejšimi obravnavami posameznih področij fluidne tehnike. Zadnja med njimi v letniku 44(2011) se nanaša na posebno povezovalno tehniko pri hidravličnih in pnevmatičnih napravah, in predstavlja nadaljevanje podobne posebne izdaje v letniku 43(2010) -glej tudi Ventil 17(2011)1, str. 14. V tokratnem zvezku je na 42 straneh objavljenih 12 prispevkov in 33 ilustriranih oglasov o novostih in zanimivostih ponudbe delov in sestavin cevovodov za hidravlične in pnevmatične naprave. Vsebine prispevkov pa so naslednje: Gibki cevovodi: • Zaznavanje poškodb gibkih cevi -gibkocevovodni filter v industriji (samodejno krmiljenje odpraše-valne naprave), • Za grobe aplikacije - fluidnotehnič-ne rešitve za močnostno zahtevne in okolju prijazne stroje, • Lahki za čiščenje - uporaba rebra-stih gibkih cevovodov. Cevi: • Alternative varjenju - priključki s porobljenim spojem razširjajo program cevnih priključkov pri Parkerju, • Zanesljivo oblikovanje za montažo - intervju z Micha-elom Weidenbru-brukom iz Eaton Walterscheida, • Brez izgub materiala - krivljenje in preoblikovanje neizometričnih cevi, • Ne kar z droga - procesne rešitve krivljenja in obdelave koncev cevi, • Veliko merilno območje - merilnik masnega toka plinov za vgradnjo v cevovode. Armature: • Pravi material - povezovalna tehnika za gibke cevovode - ne samo iz nerjavnega jekla, • »Tudi za nas še obstaja potencial« - intervju z B. Dreherjem, vodjem razvoja, konstrukcij in zagotavljanja kakovosti pri firmi Volz, • Ventili v vodi - preprečevanje korozije pri cevovodih, • Cevni priključek za vse namene - cevna varovalka proti puljenju izključuje potrebo po posebnih cevnih priključkih, • Samo z enim obročkom - povezovalna tehnika iz nerjavnega jekla. Vir: Fluid Sonderheft - Spezial Verbindungstechnik 2011, Fluid (2011) Spez. Z dodatnim obročkom proti puljenju zavarovan cevni priključek gibkega cevovoda - Ecovos Stan-dardfitting IRIoO novacije azvoj ehnologije NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 140 STRANEH Vodnik skozi množico informacij - kovinsko-predelovalna industrija - proizvodnja in logistika - obdelava nekovin - napredne tehnologije Povprašajte za cenik oglaševalskegaprostora! e-pošta: info@iit3000.si A. Stušek - uredništvo revije Ventil Prestižni radialni batni hidravlični motor iz Italije Po dolgih letih razvoja italijansko podjetje Italgroup iz Modene predstavlja kompaktno grajen radialni batni hidravlični motor serije HC, ki zanesljivo deluje tudi v pogojih kavitacije. Poleg kompaktnosti so njegove značilnosti tudi visoka vrtilna frekvenca, velik specifični navor in izredno ugodno razmerje moči in teže. Posebno visoka vrtilna hitrost je dovoljena v »prostem teku«. Njegova konstrukcijska izvedba je posebej prilagojena optimalnemu izkoristku in odpornosti proti kavi-taciji tudi v daljšem obdobju obratovanja. Vse te prednosti v povezavi s širokim območjem iztisnine, od 50 ... 1 000 cm3/vrt, in bogatim izborom dodatne opreme zagotavljajo idealno uporabnost HC-motorjev za najrazličnejše namene. Dodatne informacije dobite pri tehničnem biroju Italgroupa na spletnem naslovu: www.italgroup.eu Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin tel.: 01/60010001 faks: 01/600 3001 e-pošta: info@forum-irt.si | www.forum-irt.si /71 industrijski forum / /\ Inovacije, razvoj, L_! —^ tehnologije Forum znanja in izkušenj PORTOROŽ, 11. IN 12. JUNIJ 2012 Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« Povezovanje znanosti in trga je danes edino pravo zagotovilo za uspešno, stabilno in uravnoteženo gospodarstvo. Na eni strani je znanost vir za ohranjanje konkurenčne prednosti države in motor splošnega napredka, na drugi strani pa mora biti tesno povezana z gospodarstvom, saj mo- rajo biti znanstveni rezultati odraz potreb trga. Ključno prednost določa prenos tehnologij, saj omogoča vpogled v raziskave in znanost, ki bi sicer bil zaradi finančnih, gospodarskih in človeških ovir nedostopen zlasti za manjša podjetja. Raziskovalnim centrom pa prenos tehnologij omogoča edinstven vpogled v potrebe trga in s tem znanost približuje širši družbi. Informacije: e-pošta: tehnologije@ijs.si, tel.: 01 477 3224 Dan odprtih vrat Instituta »Jožef Stefan« Na Institutu »Jožef Stefan« vsako leto v mesecu marcu organiziramo tradicionalne Dneve Jožefa Stefana, saj 24. marca praznujemo obletnico rojstva tega velikega slovenskega znanstvenika. Dneve Jožefa Stefana zaključimo z dnevom odprtih vrat, ki bo letos v soboto, 24. 3. Pričeli bomo ob 9. uri, zadnji obisk pa bo možen ob 13. uri (program v prilogi). Zaradi velikega zanimanja za obisk smo dan odprtih vrat razširili na teden odprtih vrat. Po predhodni najavi na ijsobiski@ijs.si bo tako obisk možen tudi od 19. 3. do 23. 3. Vendar dan odprtih vrat ni edina možnost za ogled Instituta. Vsi zainteresirani si lahko, ob predhodni najavi, zanimivosti Instituta »Jožef Stefan« ogledajo katerikoli četrtek v letu, in sicer v laboratorijih na Jamovi cesti kot tudi v Reaktorskem centru, kjer oglede omogoča in organizira Informacijski center za jedrsko tehnologijo (ICJT). Vsi obiski Instituta so brezplačni, saj želimo vzpostaviti pristen stik šolstva z znanostjo. Več si lahko preberete na www.ijs.si/ ijsw/DOV. Lahko nam tudi pišete na elektronski naslov: IJSobiski @ijs.si. Prizadevamo si, da bi Institut »Jožef Stefan« aktivno sodeloval pri vzpostavljanju učeče se družbe in razmahu zanimanja otrok, učencev, dijakov, študentov ter odraslih za naravoslovje, zato vas naprošamo, da to vabilo objavite v vašem mediju. Zelo bomo veseli, če nas boste obiskali tudi novinarji. dr. Špela Stres, Center za prenos tehnologij in inovacij, Institut »Jožef Stefan« Rexroth ©»M I eanProductsI BOSCH —_Jr . _ OPL ¡formation OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41 667 999 E-mail: opl.trzin@siol.net www.opl.si Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru podelila posebno priznanje Janezu Škrlecu Podelitev priznanja na FERI Univerze v Mariboru 16. 2. 2012 (desno na sliki dekan prof. dr. Borut Žalik in levo dobitnik priznanja predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS Janez Škrlec). Foto: mag. Gero Angleitner. Dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Uni- verze v Mariboru prof. dr. Borut Ža-lik je na svečanosti ob dnevu fakultete podelil posebno priznanje Janezu Škrlecu, predsedniku odbora za znanost in tehnologijo pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije, za pospeševanje sodelovanja med gospodarstvom in znanostjo. V devetih letih sodelovanja med FERI Univerze Maribor in OZS je bilo izvedenih več kot 40 skupnih strokovnih dogodkov (teh- noloških dnevov, energetskih tehnoloških dnevov, konferenc, strokovnih seminarjev, sejemskih predstavitev). Takšno priznanje je bilo prvič doslej podeljeno komu iz Obrtno-podje-tniške zbornice Slovenije. Priznanje pomeni veliko pozornost tudi celotnemu odboru za znanost in tehnologijo, ki v okviru OZS deluje že več kot pet let. Podeljeno priznanje je pomembno tudi za celotno Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in njen razvoj, še zlasti pa za še intenzivnejši proces povezovanja gospodarstva in znanosti. Odbor za znanost in tehnologijo pri OZS Nov Strokovni svet za meroslovje Republike Slovenije V januarju 2012 je takratni minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič imenoval nov Strokovni svet za meroslovje RS v sestavi: - mag. Alojz Grabner, predstavnik Ministrstva za zdravje, predsednik sveta, - dr. Samo Kopač, predstavnik Urada RS za meroslovje, član sveta, - Darja Boštjančič, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije, članica sveta, - Janez Škrlec, predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, član sveta, - dr. Boštjan Godec, predstavnik Slovenske akreditacije, član sveta, - mag. Marjetka Strle Vidali, predstavnica Slovenskega inštituta za standardizacijo, članica sveta, - Miran Lešnik, predstavnik sekcije SILAB, član sveta, - Barbara Zalar, predstavnica Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, članica sveta, - Damjan Hočevar, predstavnik Ministrstva za gospodarstvo, član sveta, - dr. Silvo Žlebir, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, član sveta, - mag. Mira Kos Skubic, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, članica sveta. UUBUAHA Ji LOS r Vsa ponudba obrti in podjetništva na enem mest Pester obsejemski program Ugodne cene za razstavljavce Rok prijave: IS. februar 2012 Dodatne informacije o sejmu na www.sejemlos.si GR OZS Rastko Alci 01 300 26 H raitko.alciOgr -jcm.ii Hatcj Kadunc 01 300 26 50 ma ri.teadunc®« Mt«n Gregor Prime 01 583 05 57 grcgor.prirac(a>o: .si Edina Zejnič 01 583 05 86 cdina.zcjnic(a>ozs.si Investigation For Output Torque Of A Low Pressure Water Hydraulic Planetary Gear Motor Shigeru OSHIMA, Takuya HIRANAO Abstract: This study concerns a Planetary Gear Motor which can be driven by low pressure as same as civil tap water pressure. Low pressure water hydraulic system has advantages such as low cost, safety and easy usage as well as no risk to pollute the environment if leakage happens. The purpose of this paper is to introduce the structure of the Low Pressure Water hydraulic Planetary Gear Motor (LPW-PGM) and to explain the supposed mechanism of output torque generation and the method to calculate the theoretical output torque. The theoretically calculated output torque is compared with the measured under the condition of very low constant rotational speed. As a result, it is found that there is a difference between the calculated and measured results, and the major of difference is caused by the friction at the meshing parts on the teeth of the stator, rotor and planetary gears. The experimental result shows that a surface treatment on the planetary gears with solid lubricant film which contains Graphite makes the output torque efficiency increase about 15%. In addition, the planetary gears made of PEEK and brass are also tested. Key words: Water Hydraulics, Low Pressure, Planetary Gear Motor, Output Torque 1 Introduction Water hydraulic system which uses tap water as a pressure medium has no risk to pollute the environment if leakage happens. It has been known, therefore, as an environmental friendly new fluid power drive system since the late of 20th century. It has many advantages; clean, non- Professor Shigeru Oshima, Numazu National College of Technology, Department of Control & Computer Engineering 3600 Okoa, Numazu, Shizuoka, 410-8501 Japan Takuya Hirano, Suntory Liquors Limited, Osaka Plant Blend Group, 3-2-30 Kaigandori, Minato-ku, Osaka City, Osaka, 552-0022 Japan toxic, non-flammable, low pressure loss, and so on11. It is also a big advantage that the pressure medium is easily obtained and drained. It leads to decreasing of management cost, too. The water hydraulic systems are considered to have many possible applications in low pressure driving field as well as in middle and high pressure driving. The low pressure leads to the low cost of components, and the easy operation and safety driving of the systems. Studies on the low pressure water hydraulic systems have been carried out to aim to get the low price in compatible to pneumatic systems while high power density and good controllability are compatible to oil hydraulic systems 21,31. Water hydraulic systems have been applied in industries of food processing, beverage bottling and packaging, semiconductor and paper manufacturing, etc. There are also possible applications in welfare equipments, universal house equipments, leisure and amusements park equipments and others 4). For the many of those applications, the low pressure water hydraulic systems are available. Some of them can be driven directly by the pressure from the civil tap water network or the water supply network for the industries. Otherwise, centrifugal pumps may be often installed as pressure sources. Anyway, it is relatively easy to get the pressure source for the low pressure water hydraulic systems. The goal of this study is to develop a Low Pressure Water hydraulic-Planetary Gera Motor (LPW-PGM), which can be driven by low pressure as same as civil tap water pressure. The planetary gear motor has been developed originally in Holland as a low-speed high-torque hydraulic motor. The basic principle and theory for its geometry have been reported in detail in the reference material 5). Based on the theory in the report, we made a prototype to be available for the low pressure water hydraulic systems. The purpose of this paper is to introduce the structure of LPW-PGM and to explain the supposed mechanism of output torque generation and the method to calculate the theoretical output torque. The theoretically calculated output torque is compared with the measured under the condition of very low constant rotational speed. As a result, it is found that there is a difference between the calculated and measured results, and the major of difference is caused by the friction at the meshing parts on the teeth of the stator, rotor and planetary gears. The experimental result shows that a surface treatment on the planetary gears with solid lubricant film which contains Graphite makes the output torque efficiency increase about 15%. In addition, the planetary gears made of PEEK and brass are also tested. 2 Structre and mechanism of torque generation 2.1 Structure and dimensions The main part of the LPW-PGM consists of a stator, a rotor, nine planetary gears, port plates A, B and a flange as shown in Figure 1. In our prototype, the inside of the stator is formed by a curve with 5 lobes and the outside of the rotor is formed by a curve with 4 lobes. The geometry (shape and size) of the pitch curves of them and the radius of the planetary gear's pitch circle have a tight connection. They are all determined by numerical calculation of the equations derived based on the theorem of friction wheel model 5). The curved surfaces of the stator and the rotor have teeth which mesh with the planetary gears' teeth. Nine displacement chambers are formed, which are enclosed by the stator, rotor, planetary gears, port plate B and flange. The each chamber's volume varies periodically when the rotor rotates. The port plate A has an outlet port and five outlet distribute holes which are all connected with a pentagon groove and the port plate B has an inlet port and five inlet distribute holes which are all connected with a pentagon groove such as shown in Figure 2. The inlet port is also drilled through the port plate A to connect the inlet port on the port plate B, and the five outlet distribute holes are also drilled through the port plate B at the same place of each the outlet distribute hole on the port plate A. The inlet distribute holes and the outlet distribute holes are located alternately on the inside surface of the port plate B and open to the displacement chambers as shown in Figure 1. Each displacement chamber connects alternately to an inlet distribute hole and an outlet distribute hole when the rotor rotates. The volume of each displacement chamber increases when connecting to the inlet distribute hole and decreases when connecting to the outlet distribute hole. Water is supplied to the inlet port and the water discharged from the chamber is exhausted through the outlet distribute holes to the outlet port which is connected to a return line. (a) Structure of main part Figure 1. Structure of the LPW-PGM (b) Cross sectional side view Figure 2. Location of Inlet and Outlet distribute holes on the port plates A and B In the theoretical analysis, the connection of the rotor, stator and planetary gears are treated as a friction wheel model as shown in Figure 3. The tooth profile has been removed from the pitch curves and pitch circles of them. The pitch circle of the planetary gear is always in contact with the pitch curves of the rotor and stator. The stator is considered fixed in space, the rotor rotates around its axis "O", and the planetary gears roll on the pitch curves of the rotor and the stator with no slip when the rotor rotates. them. The practical dimensions of the main parts of the prototype are shown in Figure 3. In practice, the rotor has 104 teeth, the stator has 130 teeth on their pitch curves and the planetary gear has 12 teeth. The theoretical displacement volume calculated by numerical integration is 36.6 cm3/rev. The rated output power of shows the mechanism of torque generation at one of displacement chambers connected to the inlet distribute holes. The drawing of (a) shows the generation of torque by the pressure acts on the rotor surface and (b) shows that on the planetary gears. Note that there is a distance l2 between the center of the rotor and the force acting line of Fr in (a), and r1 is larger than r2 in (b). It causes the torque in clockwise. The same condition appears at the all displacement chambers when they connect to the inlet distribute holes. As the planetary gears revolve with the rotation of the rotor, the displacement chambers move and switch the connection to the inlet The rotor's pitch curve of our prototype is formed by a cosine curve by Equation (1), of which the minimum radius Rr 0, the maximum radius R and the number of lobes NrRL are initially determined by a designer. rR (e)= {1 + cos(NrRL -e+rc)} (1) Planctarv acar Rotor SUllOL" Axis of t lie coordinate systems on (lie sta lor l the ixak to pejik 11.42 Nm 0.59 Nm [>.70 Nm f Average value _ 1,112 Nm — Max. value of the penk to peak _ 0.72 Nm _ 3 Average v;iliie _ 1J03 Nm _ M;i\. value of (he peak to peak _ 0.55 Nm _ Figure 9. Measured output torque when using the planetary gears with surface treatment of solid lubricant film (at 1 rpm and Ps=0.25 MPa) the surface treatment with solid lubricant film. There is still remained the difference of 0.15 Nm between the average values of the theoretical and the experimental results. Since the theoretical result contains no torque loss, the difference is due to the torque losses generated at several parts inside the LPW-PGM. The torque losses by the friction on the meshing teeth still may be remained, and also there may be the torque losses induced by friction at the other sliding parts; among the inside faces of the flange and the port plate B and the side faces of the rotor and the planetary gears, at the bearings and the shaft seal. The reduction of those torque losses will be expected to get the higher torque efficiency. Table 2. Average values and the maximum peak to peak values of the fluctuations in the output torque when using the planetary gears with surface treatment of solid lubricant film Kotatiimill sptH.'ti (rpm) Oui pi 11 torque Ps=Ql2 M Pa Ps= 0.25 MPa I's 0,3 MPa 0.1 Average value 0.98 Nm 1.26 Nm 1.53 Nm Max. value til the peak Lu |ieak 0L30 Nm 0.27 Nm 0,39 Nm 1 Average value 009 Nm 1.28 Nm 1.S5 Nm Max. value of 11k peak Lu peak 0.28 Nm 0.23 N m 0.3S Nm Average vahk 0.99 Nm 1.28 Nm 1.53 Nm Max, value of the peak to peak 031 Nm U,2fi Nm 0l36 Nm 3 Average value IJOO Nm 1,25 Nm 1.53 Nm Max. value of the peak to peak 032 Nm 0,27 Nm 0,33 Nm planetary gears made of PEEK and brass are also tested in the same conditions. The average values gained at 1 rpm are shown in Table 3. It is found that the planetary gear made with PEEK gives pretty good improvement in output torque while the brass dose not so good. 5 Comparison of Theoretical and Experimental Results The calculated results of the output torque shown in Figure 6 and Figure Table 3. Average values of measured output torque when using the planetary gears made of PEEK and Brass (at 1 rpm) Planetary Gear Ps =0.2 M l'a Ps = 0.25 M l'a Ps = 0.3 MPa PEEK 1.06 Nm 1.34 Km I ,fi<> Nm Brass 0.91 Nm 1.16 Nm 1.38 Nm 9 are shown comparing in Figure 10. The ratio of the average value of the measured output torque to the theoretical average value is increased from 74% to 89% by the reduction of friction on the meshing teeth by Clear periodical variation is not observed on the measured output torque wave. It is considered that the friction inside the motor disturbs the smooth motion and the presence of the teeth is also one of the causes. £ i> & i—i č 16 1 4 12 1 08 06 0.4 02 0 -Theoretical result Experimental result (0,25 MPa, 1 rpm) 100 200 300 Rotational angle of the rotor cc [° ] Figure 10. Comparison of calculated and measured output torque (at Ps=0.25 MPa) The theoretical calculation carried out in this paper is based on the contact wheel model in which the presence of the teeth is ignored. 6 Conclusions The structure and the working principle of LPW-PGM, which can be driven by low pressure as same as civil tap water pressure, is introduced. The mechanism of generation of the output torque is explained clearly and the method of calculation of the theoretical output torque is revealed based on the contact wheel model. It is confirmed that the calculation gives the appropriate result by comparison with the average value of the theoretical torque calculated by another method. The mechanism of generation of the periodical variation in the output torque is also explained based on the theoretical considerations. The measurement of the output torque with a prototype of the LPW-PGM is carried out under the condi- tion of very low constant rotational speeds. As a result with the original prototype, the ratio of the average value of the measured output torque to the theoretical average value is 0.74. The surfaces of the planetary gears are put a treatment with solid lubricant film which contains Graphite in order to reduce the friction on the meshing teeth. It increased the ratio of the average value of the measured output torque to the theoretical average value to 0.89. The output torque efficiency increased in about 15% by the surface treatment of the planetary gears. The planetary gear made of PEEK gives also pretty good improvement in the output torque. It is found that the friction on the meshing teeth has considerably a large effect on the output torque efficiency. As a result of the comparison of the theoretical and experimental results, it is found that there is still the difference of 0.15 Nm between the average values of them even with the surface treatment on the plan- etary gears. The more reduction of torque loss is expected to improve moreover the output torque of LPW-PGM. References [1] Modern Water Hydraulics - Your Choice for the Future. Booklet of Introduction of Water Hydraulics published by NFPA, 1995, pp.1-5. [2] Aaltonen J. & Koskinen K. T. & Vilenius M. & Kunttu P. 1999. Experiences On The Low Pressure Water Hydraulic Systems, Proceedings of the Fourth JFPS International Symposium, November 15-17, Tokyo, Japan, pp.357-363. [3] Kunttu P. & Koskinen K. T. & Vilenius M. 1999. Low Pressure Water Hydraulics -State of the Art, Proceedings of The Sixth Scandinavian International Conference on Fluid Power, May 26-28, Tampere, Finland, pp.67-75. [4] Aqua Drive System - A Technical Guide 2. Booklet of Introduction of Water Hydraulics published by JFPA, 2005, pp.36-39. [5] J.W.G.M. Huijbers. 1990. Kinematics of the Planetary Gear Motor, Report PGM-T1, Hessels & van Rooij Engineering. [6] Oshima S. & Suzuki T. & Ooba-yashi Y. & Miyakawa S. 2006. Development of a Low Pressure Water Hydraulic Planetary Gear Motor, Proceedings of JSME Annual Conference 2006 (in Japanese), September 18-22, Ku-mamoto, Japan, Vol.2, pp.327-328 . [7] Mizutani J. & Nishida T. & Mutoh Y. & Kawamura M. & Imaoka R. & Satoh M. 2008. Effect of Solid Lubricant Film on Fretting Fatigue Strength of Aluminum Alloy (JIS A7N01), Transaction of the Japan Society of Mechanical Engineers (in Japanese), Vol.74 No.744, pp.1126-1133. Nomenclature tangential forces on the surface of the rotor, which are generated by pressure acts on the planetary gears radial force on the rotor, which is generated by pressure acts on the rotor forces generated by pressure acts on the planetary gears distance between the contact points of the next two planetary gears' pitch circles and the pitch curve of the rotor distance from the center of the rotor to the force acting line of Fr number of lobes on the rotor number of lobes on the stator pressure in the displacement chamber supply pressure minimum radius of the rotor's pitch curve maximum radius of the rotor's pitch curve minimum radius of the stator's pitch curve maximum radius of the stator's pitch curve radius of the planetary gear's pitch circle radius of the rotor's pitch curve at a given tangential position ® distance from the center of the rotor (and also stator) to the contact points of the planetary gears' pitch circles and the pitch curve of the rotor distance from the center of the rotor (and also stator) to the contact points of the planetary gears' pitch circles and the pitch curve of the stator theoretical output torque torque generated by pressure act on the planetary gears torque generated by pressure act on the rotor theoretical displacement volume width of the rotor, stator and planetary gears rotational angle of the rotor's rotation tangential position angle on the coordinate systems defined on the rotor (see Fig. 3) tangential position angles of the contact points of the planetary gears' pitch circles and the pitch curves of the stator and rotor, which are given on the coordinate systems defined on the stator (see Fig. 4) Raziskave izhodnega momenta nizkotlačnega vodnohidravličnega planetnega zobniškega motorja Razširjeni povzetek Prispevek obravnava nizkotlačni planetni zobniški hidravlični motor, ki deluje na vodo iz pipe. Nizkotlačna vodna hidravlika ima prednosti, kot so nizka cena, varnost, enostavna uporaba in predvsem prijaznost do naravnega okolja - ni tveganja zaradi onesnaževanja, ko se pojavi zunanje puščanje hidravlične kapljevine. Namen prispevka je prikazati konstrukcijo nizkotlačnega vodnega hidravličnega planetnega zobniškega motorja (LPW-PGM) in razložiti verjeten mehanizem generiranja izhodnega pogonskega momenta motorja ter izračun teoretičnega izhodnega momenta. Glavni sestavni deli vodnega hidravličnega motorja (LPW-PGM) so (slika 1): stator, rotor, devet planetnih zobnikov, ventilska plošča A in B, sredinska plošča ter prirobnica. Predstavljeni prototip LPW-PGM ima stator s petimi krivuljami in rotor s štirimi. Na krivuljnih površinah statorja in rotorja so izdelani zobje, katerih oblikovni parametri so enaki kot na vmesnih devetih planetnih zobnikih. Geometrija LPW-PGM definira devet komor, ki jih določa rotor, stator, devet vmesnih planetnih zobnikov, ventilska plošča B in prirobnica. Volumen posamične komore se periodično spreminja med vrtenjem rotorja. Iztisnina predstavljenega vodnega hidravličnega motorja je 36,6 cm3/vrt., izhodni moment je 0,75 Nm pri 200 vrt./min in tlaku 2,5 bar. Moment zobniškega planetnega hidravličnega motorja je sestavljen iz dveh delov (sl. 4). Prvi del momenta nastane pri delovanju tlaka na površino rotorja v posamezni komori. Pogoj za nastanek prvega dela momenta gi G 2 F f f 1 ' 12 ■RL rSL r 0 i 0 R R R R Rp rR (0) ri r2 i, i; Tth T 1 G T Vth Wp a 0 0, 0 2 2 je ekscentrični položaj te ploskve glede na os vrtenja rotorja (slika 4. a). Drugi del momenta pa nastopi pri delovanju tlaka vode na planetna zobnika posamezne komore (slika 4. b). Rezultanta momentov obeh planetnih zobnikov v posamezni komori deluje v smeri, kjer je planetni zobnik bolj oddaljen od središča vrtenja rotorja. V primeru na sliki 4 se rotor vrti v smeri urnega kazalca. Teoretično izračunan izhodni moment je primerjan z izmerjenim pri zelo nizkih vrtljajih gredi hidravličnega motorja. Ugotovljena je razlika med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi. Glavni razlog odstopanj je v trenju med statorjem, rotorjem in planetnimi zobniki. Povprečni mehansko-hidravlični izkoristek osnovnega prototipa vodnega hidravličnega motorja je bil 74 %. Eksperimentalni rezultati prikazujejo, da površinska obdelava planetnih zobnikov s trdim mazalnim filmom, ki vsebuje grafit, poveča izhodni moment hidravličnega motorja za 15 %. V nadaljevanju so bili testirani tudi planetni zobniki, izdelani iz polimera poli-eter-eter-ketona (PEEK) in medenine. Ključne besede: vodna hidravlika, nizek tlak, planetni zobniški motor, izhodni moment Acknowledgements This work has been supported by Dr. Shimpei Miyakawa and Yoshihiro Oobayashi of KYB Corporation, Basic Technology R&D Center, Water Hydraulic System Group. The authors would like to thank them for their support with production of the prototype of LPW-PGM. iKRAame.si Naboj za razvoj Razvoj in ip.raizjMjH t-.; - števcev «OTTOgSS 'l - merilnih in zaščitni - merilnilflii»fflra - stikal, varOya|RBW Razvoj in proizvoanjtH^lll-b^V: in naprav za industrijsko avtomatizacijo Hk'y Proizvodne storitve na CNC strojih « v —- ,, i - i — robosapiens fSKRA AMESI, d. o. o. Savska Loka 4 SI-4000 Kranj Slovenia Tel.: +386 k 206 42 65 Fax : +386 4 202 26 11 E-mait: infotaiskra-ame.sl www.iskra-ame.si Novi krmiljeni protipovratni ventil s kontroliranim odpiranjem in zapiranjem Marko MEDEN, Franc MAJDIČ Izvleček: V prispevku so predstavljeni razvoj, izvedba in testiranje delovanja novega krmiljenega protipovratne-ga ventila. Glavni namen je bil razviti ventil, ki popolnoma tesni in omogoča »mehko« speljevanje in ustavljanje bremena. V nadaljevanju je prikazan povzetek pregleda tržišča obstoječih krmiljenih protipovratnih in zavornih ventilov, izvedena je zasnova novega krmilnega protipovratnega ventila in ustrezni izračuni. V podrobnem opisu delovanja novega krmiljenega protipovratnega ventila so razloženi detajli in posebnosti pri delovanju ventila. Izvedene so bile meritve dinamičnih karakteristik novega krmiljenega protipovratnega ventila med delovanjem. Kontrola tesnjenja novega krmiljenega protipovratnega ventila je bila izvedena statično pri različnih tlakih. Prototip novega krmiljenega protipovratnega ventila je zadovoljil vsem konstrukcijskim zahtevam in izpolnjuje začetna pričakovanja. Ključne besede: hidravlika, zavorni ventil, krmiljeni protipovratni ventil, notranje puščanje, kontroliran vklop/ izklop 1 Uvod Pri sistemih pogonsko-krmilne hidravlike, ki imajo funkcijo dviganja in/ali spuščanja bremena v vertikalni smeri, je zelo pogosto potrebno zadostiti naslednjim zahtevam: • mirovanje bremena oz. naprave na neki poziciji za dlje časa, • mirno oziroma nesunkovito speljevanje in ustavljanje bremena, • delovanje hidravličnega pogonskega sistema, neodvisno od temperature, • enakomerno dviganje oz. spuščanje bremena. Naštetim zahtevam lahko zadostimo s pomočjo vgradnje proporcional- Marko Meden, dipl. inž., dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., oba, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo nih oz. servopotnih ventilov, vgradimo krmiljene protipovratne ventile (KPPV) ali pa lahko tudi zavorne ventile sedežnega tipa. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je vgradnja proporcionalnih oz. servoventilov veliko dražja in zahteva krmiljenje oziroma regulacijo preko ustreznih krmilnih kartic in programske opreme, vgradnja krmiljenih protipovratnih ali zavornih ventilov pa je znatno cenejša in ne potrebuje posebnega krmiljenja oz. regulacije [1]. Glede na to, da so nekateri sistemi enostavni, brez posebnih zahtev glede krmiljenja, a je vseeno potrebno zadostiti prej navedenim zahtevam, se pogosto vgrajujejo krmiljeni protipovratni (KPPV) ali zavorni ventili. Dandanes na tržišču dostopni KPPV in zavorni ventili skoraj nikoli ne zadoščajo vsem zahtevam, ampak le nekaterim. Zato smo se odločili za analizo primerov njihove vgradnje v hidravlične pogonske sisteme in za temeljit pregled tržišča KPPV in za- vornih ventilov ter analizo prednosti oz. dobrih rešitev, pa tudi slabosti z vidika same konstrukcijske izvedbe ventilov. Rezultate opravljene analize smo uporabili pri razvoju novega KPPV, ki bi zadostil vsem navedenim zahtevam. 2 Novi krmiljeni protipovratni ventil (KPPV) 2.1 Pregled tržišča KPPV in zavornih ventilov Na tržišču obstaja veliko različnih izvedb KPPV in zavornih ventilov številnih izdelovalcev [3, 4]. Pregledali smo številne izvedbe tovrstnih ventilov različnih izdelovalcev. Prednosti in slabosti ventilov smo ocenjevali glede na naslednje kriterije: • možnost nastavljanja hitrosti odpiranja in zapiranja zapiral (konusov in kroglic), Slika 2. Prototip novega KPPV v prerezu • način vgradnje sestavnih delov posameznega ventila z ozirom na odzivnost celotnega ventila oz. sistema [5], • odvisnost ventila od temperaturnih sprememb, • velikost notranjega puščanja ventila. Možnosti nastavljanja hitrosti odpiranja in zapiranja zapirnih elementov nima noben od obstoječih KPPV ali zavornih ventilov, verjetno predvsem zaradi dejstva, da bi bila njegova izdelava zahtevnejša, pa tudi zato, ker pri številnih hidravličnih operacijah ne potrebujemo nastavljanja hitrosti odpiranja in zapiranja zapirnih elementov. Nekateri proizvajalci zagotavljajo, tesnjenje ventilov, drugi podajajo vrednosti notranjega puščanja. Spet tretji notranje puščanje samo omenijo. Večina obstoječih ventilov ima vgrajene dušilke oz. ima oblikovno izvedeno dušenje, vsi so temperaturno odvisni, saj ima hidravlično olje pri različnih temperaturah različno viskoznost, kar pa vpliva na velikost pretoka skozi dušilke in posledično odzivnost ventila. 2.2 Razvoj novega KPPV Po pregledu tržišča obstoječih KPPV in zavornih ventilov smo na podlagi zahtev in želja izdelali več konceptualnih rešitev in izbrali najboljšo. Na sliki 1 je prikazan prototip novega krmiljenega protipovratnega ventila, ki je bil zasnovan po predhodni konceptualni rešitvi. Vsi sestavni deli so izdelani iz jekla za poboljšanje C45. Slika 2 prikazuje prototip novega KPPV v prerezu. Na novo razviti KPPV je enostaven za izdelavo ter zagotavlja učinkovito tesnjenje med kroglico in sedežem. Hkrati pa s pomočjo vgrajenih zaslonk in malih protipovratnih ventilov (PPV) zagotavlja »mehko« speljevanje in ustavljanje bremena. 2.3 Delovanje novega KPPV Delovanje novega KPPV lahko razdelimo v več faz, in sicer: dviganje bremena, mirovanje bremena ter spuščanje. Za lažje sledenje opisa delovanja novega KPPV so na sliki 3 označeni vsi pomembnejši sestavni deli. Prototip novega KPPV je blokovne izvedbe z nastavljivim dušenjem na krmilnem vodu. Glavni element, ki preprečuje nezaželeno spuščanje (»popuščanje«) bremena, je kroglica. Kroglica mora biti ustrezno obdelana (polirana) in mora imeti ustrezno trdoto (ustrezna toplotna obdelava). Standardna kroglica, ki ustreza našim zahtevam, je kar kroglica, ki se uporablja za izdelavo krogličnih le-žajev. Kroglica nalega na sedež, ki je obenem tudi nosilna puša kroglice. Sedež kroglice ima po obodu izdelane luknje, ki omogočajo pretok olja iz voda A v vod B in obratno. Sedež kroglice mora biti izdelan iz »mehkejšega« materiala kot kroglica zato, da kroglica rob sedeža minimalno deformira ter tako zagotovi tesnjenje Slika 1. Prototip novega KPPV Slika 3. Novi KPPV v prerezu od voda B proti vodu A brez notranjega puščanja. Kontroliranje odpiranja in zapiranja kroglice je izvedeno preko nastavljive zaslonke, malih protipovratnih ventilov in fiksne zaslonke, vgrajene v krmilni bat 2. Pri dviganju bremena ima od voda A proti vodu B kapljevina prost pretok, premagati mora le silo vzmeti na desni strani, da odrine kroglico. Hitrost premikanja kroglice uravnava zaslonka, vgrajena v krmilni bat 2. Zaslonka preprečuje prehitro umikanje olja iz komore za krmilnim batom 2. Ustavitev dviganja bremena je kontrolirana preko krmilnega bata 1, ki potiska hidravlično olje skozi nastavljivo zaslonko. Ta kontrolira umikanje olja iz komore za krmilnim batom 1. Da pri ustavljanju zagotovimo, da krmilni bat 2 ustrezno sledi kroglici, smo vanj (v krmilni bat 2) vgradili mali protipovratni ventil (PPV). Ko se breme ustavi in miruje, tlak, ki ga ustvarja breme, pritiska kroglico ob sedež in tako preprečuje spuščanje bremena. Za zaželeno spuščanje bremena pa potrebujemo tlak olja v krmilnem vodu X. Ta krmilni tlak premakne krmilni bat. Ta pomakne kroglico in odpre prost pretok olja od voda B proti vodu A. Hitrost odpiranja kroglice je odvisna od nastavitve nastavljive zaslonke, ki omejuje pretok olja po krmilnem vodu X do krmilnega bata 1. Dodatno omejuje hitrost še zaslonka na desni strani. Ta zaslonka preprečuje prehitro umikanje olja iz komore za krmilnim batom 2. 3 Eksperimentalna določitev karakteristike ventila Novi KPPV smo vgradili na preizku-ševališče ter merili njegove dinamične karakteristike med dviganjem in spuščanjem bremena. Za primerjavo smo merili dinamične karakteristike tudi na tržišču dostopnem primerljivem KPPV [3]. Meritve dinamičnih karakteristik so bile opravljene pri sistemskem tlaku 200 barov in pretoku 40 l/min. Meritve smo ločeno opravljali za dviganje in spuščanje bremena. Za breme je služila utež 163 kg v vertikalnem položaju. Za dviganje in spuščanje uteži smo upo- rabili hidravlični valj 032/22x450 s skoznjo batnico. Dviganje in spuščanje bremena smo vklapljali preko proporcionalnega 4/3-potnega ventila, ki smo ga krmilili s programsko aplikacijo Labview. Z njo smo zajemali tudi podatke. Pri prekrmiljenju je bil premik krmilnega bata proporcionalnega Slika 4. Meritev dinamičnih karakteristik novega KPPV pri dviganju Slika 5. Meritev dinamičnih karakteristik primerljivega KPPV pri dviganju Slika 6. Meritev dinamičnih karakteristik novega KPPV pri spuščanju 4/3-potnega ventila vedno 100 %, za spuščanje bremena je bil ventil odprt 0,1 s, za dviganje bremena pa 0,3 s. Pri meritvah dviganja (slika 4 in slika 5) in spuščanja bremena (slika 6 in slika 7) je pot premika batnice (sHV) označena z rdečo, premik krmilnega bata proporcionalnega 4/3-potnega ventila (skrmbat) z rjavo, tlak na spodnji strani hidravličnega valja (pB) z modro in tlak na zgornji strani hidravličnega valja (pA) z zeleno barvo. 3.1 Dviganje bremena Na sliki 4 je prikazan izmerjeni odziv novega KPPV med dviganjem bremena in po njegovi zaustavitvi. Čas pospeševanja batnice hidravličnega valja je bil l00 milisekund (v nadaljevanju ms), porasta tlaka na začetku dviganja ni (« 0 bar). Porast tlaka pri ustavitvi dviganja je bil 60 bar. Časa pojemanja ni bilo mogoče odčitati. Na sliki 5 je prikazan izmerjen odziv primerljivega KPPV med dviganjem bremena in njegovo zaustavitvijo. Čas pospeševanja batnice hidravličnega valja je bil 40 ms, porast tlaka na začetku dviganja pa 60 bar. Porast tlaka pri ustavitvi dviganja je 125 bar. Časa pojemanja ni bilo mogoče odčitati. 3.2 Spuščanje bremena Na sliki 6 je prikazan porast tlaka pB (« 0 bar) po končanem spuščanju pri ustavitvi bremena. Slika 7 prikazuje porast tlaka (pB) 210 bar pri ustavitvi bremena. Časa pojemanja in pospeševanja bremena ni bilo mogoče odčitati. 3.3 Tesnjenje novega KPPV Tesnjenje smo preverjali tako, da smo obremenili vstopni vod (tlak bremena) novega KPPV. Testiranje je bilo opravljeno pri tlakih 50, 100, 150, 200 in 250 barov. Pri vsaki na- stavitvi tlaka smo merili tesnjenje 5 min in pri tem šteli kapljice, ki so iztekale iz priključka KPPV-ja v merilni valj. Vsaka meritev je bila trikrat ponovljena. Na sliki 8 so prikazani povprečni rezultati z označeno standardno deviacijo. Pri računanju volumna notranjega puščanja smo upoštevali, da je volumen ene kapljice 0,024 ml [2]. Slika 8 prikazuje velikost notranjega puščanja novega KPPV v mililitrih v območju tlakov med 50 in 250 bar. 4 Diskusija in zaključek Razvili in zasnovali smo nov krmiljeni protipovratni ventil, ki ima manjše notranje puščanje od vstopnega (tlak bremena) proti izstopnemu vodu kot večina KPPV in zavornih ventilov, dostopnih na tržišču. Zagotavlja »mehko« speljevanje in ustavljanje bremena in deluje neodvisno od temperaturnih razmer, torej neodvisno od sprememb viskoznosti kapljevine. Tesnjenje z manjšim notranjim puščanjem smo zagotovili s pušo in kroglico. Za kroglico smo uporabili standardno ležajno kroglico, ki je cenovno ugodna, ustrezno toplotno obdelana in ima ustrezno obdelavo površine. Poleg tega je tesnjenje zagotovljeno ne glede na položaj kroglice v puši. Puša je izdelana iz mehkejšega materiala, zaradi česar pride do njene mikrodeformacije, s tem pa do učinkovitejšega tesnjenja. Mehko speljevanje in ustavljanje je zagotovljeno z vgradnjo zaslonk in malih protipovratnih ventilov, ki zagotavljajo kontrolirano premika- Slika 8. Preverjanje tesnjenja po količini olja v času 5 minut Slika 7. Meritev dinamičnih karakteristik primerljivega KPPV pri spuščanju nje kroglice in s tem zanesljivost in ustreznost delovanja. Čas pospeševanja znaša pri novem KPPV 100 ms, pri primerljivem KPPV pa 40 ms. Daljši, kot je čas pospeševanja bremena, bolj »mirno« breme spelje. Čas pospeševanja novega KPPV je v našem primeru za 2,5-krat daljši kot pri primerljivem KPPV. Razlog za to je predvsem v zaslonki, ki je vgrajena v krmilni bat 2. Ta zaslonka namreč omejuje umikanje olja iz komore za krmilnim batom 2 ter tako zagotovi umirjeno odpiranje kroglice pri novem KPPV. Porast tlaka zaradi hidravličnega udara na začetku dviganja je bil izrazit pri primerljivem KPPV (60 bar), medtem ko je pri novem KPPV tlak narasel na delovni tlak, potreben za dviganje; porasta zaradi udara pa sploh ni zaznati. Hidravlični udar je tako na začetku dviganja popolnoma izničen ob uporabi novega KPPV. To lahko pripišemo ustreznemu prednapetju velike vzmeti, ki zagotavlja ustrezno silo, s katero kroglica nalega na sedež kroglice, in pa zaslonki, vgrajeni v krmilni bat 2. Tako zagotovimo ustrezno hitrost odpiranja kroglice, kar pri ostalih dveh konfiguracijah ni mogoče. Porast tlaka, kot posledica hidravličnega udara na koncu dviganja, je pri novem KPPV znašal 60 bar, pri primerljivem KPPV pa 125 bar. Porast tlaka pri primerljivem KPPV je večji predvsem zaradi trenutnega zaprtja kroglice. Novi KPPV ima daljši čas zapiranja kroglice zaradi vgrajene nastavljive zaslonke na krmilnem vodu, ki onemogoča zapuščanje olja iz komore za krmilnim batom 1. Zaradi tega je porast tlaka pri novem KPPV za polovico manjši kot pri primer- ljivem KPPV. Potrebno je tudi opozoriti, da med hidravličnim valjem in KPPV ni bilo nobene gibke cevi. Ker imamo v ventilu vgrajene zaslonke, na njegovo delovanje ne vpliva spreminjanje temperature oziroma viskoznosti kapljevine. 5 Literatura [1] Pezdirnik, J., in Majdič, F.: Skripta Hidravlika in Pnevmatika, Ljubljana, 2011. [2] Pečar, U.: Odvisnost velikosti oljne kapljice na vodni površini od temperature vode, Ljubljana, 1996. [3] Kladivar: Katalog hidravličnih sestavin, 2007. [4] Parker: Hydraulic Valves Industrial standard, Catalogue HY15-3501/US, 2010. [5] Savič, V.: Uljna hidraulika 1, Dom štampe Zenica. New pilot operated non-return valve with controlled opening and closing Abstract: The paper presents the development, construction and testing procedure of a new pilot-operated check valve. The main purpose to develop the new pilot-operated check valve was the need for a valve that completely closes the flow and allows »soft« starting and stopping of the load. Further here is a short review of pilot-operated and counterbalance valves that are available on the market. The design and relevant calculations of the new pilot-operated check valve is elaborated. The detailed functional description of the new valve gives us its details and functional properties. Operational dynamic characteristics of this new valve were measured too. The sealing effect of presented valve was tested at different pressures at stationary conditions. The prototype of this new pilot-operated check valve satisfies all design requirements and fulfils the initial expectations. Key words: hydraulics, brake valve, pilot operated non-return valve, internal leakage, controlled on / off Znanstvene in strokovne prireditve ■ Hannover Messe 2012 - Hannoverski sejem 2012 23.-27. 03. 2012 Hannover, ZRN Letošnje razstave: - INDUSTRIAL AUTOMATION - industrijska avtomatizacija - ENERGY - energija - generiranje, uporabljanje, prenos, distribucija, obnovljivi viri - MOBILTEC - hibridni in električni pogoni - DIGITAL FACTORY - IT v industriji - INDUSTRIAL SUPPLY - industrija in dobavitelji surovin, komponent in sistemov - COILTECHNICA - proizvodnja svit-kov in navitij za transformatorje in elektromotorje - MICRONANOTEC - mikrosistem-ska tehnika in nanotehnologija - RESEARCH & TECHNOLOGY - inovacije, raziskave, razvoj, tehnologije Informacije: - Tel: +49 511 89-0 - Internet: http://www.hannovermesse.de Organizacija ogleda: - Sejmi, turistično podjetje, d. o. o., Dunajska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 040 295 491, 041 321 868, e-po-šta: vesna@sejmi.si, matej@sejmi. si, internet: www.sejmi.si Če ste na kakšno od zgoraj zapisanih vprašanj odgovorili pritrdilno, smo mi pravi naslov za vas! Smo ekipa strokovnjakov ki se že vrsto let ukvarja z raziskavami, razvojem, projektiranjem, konstruiranjem in vzdrževanjem HIDRAVLIČNIH STROJEV IN NAPRAV ter NJIHOVIH SESTAVIN. Pri svojem delu uporabljamo sodobna projektantska, konstrukterska in diagnostična orodja. Ukvarjamo se tako z OLJNO kot z novo VODNO pogonsko krmilno hidravliko. POKLIČITE oz. PIŠITE NAM IN Z VESELJEM SE BOMO ODZVALI VAŠEMU KLICU! LABORATORIJ ZA P0G0NSK0-KRMILN0 HIDRAVLIKO (LPKHJ Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6,1DDD Ljubljana TeleFon: 01/4771 115 E-pošta: IpkhUPFs.uni-lj.si Spletni naslov: http://lab.Fs.uni-lj.si/IFt/ http://lab.ffs.uni-IJ.si/irt/ LABORATORIJ ZA POGONSKO-KRM LNO H DRA VL KO Potrebujete nova, namensko hidravlična napravo, hidravlični stroj ali pa samo posebna hidravlično sestavina? Želite izdelati novo hidravlična napravo ali stroj, pa vam manjka projektantskih izkušenj in znanja? Želite dopolniti, spremeniti oz. izboljšati obstoječo hidravlično napravo ali stroj? Želite izdelati sodobno, avtonomno elektro-hidravlično krmilje? Želite biti med prvimi, ki bi vgradili in uporabili ekološko prijazno hidravlično napravo na čisto, pitno vodo? Imate mogoče težave z diagnosticiranjem oziroma odpravljanjem okvar na obstoječi hidravlični napravi ali stroju? Želite v vašem podjetju izvesti izobraževanje na področju pogonsko-krmilne hidravlike? .-i; Vodenje električnega motorja s pomočjo samonastavljivih regulatorjev PID, PFC in mPFC Martin BLAZINŠEK, Matija ARH, Igor ŠKRJANC Izvleček: Tema tega članka je primerjava delovanja treh različnih samonastavljivih regulatorjev na pilotni laboratorijski napravi motor generator. Samonastavljanje je namreč sodoben pristop k nastavljanju regulatorjev, ki omogoča hitrejše nastavljanje kot ustaljene metode. Samonastavljanje PID-a, PFC-ja in modificiranega pFC-ja je bilo razvito na podlagi relejske metode. Ta metoda vsili ustaljeno nihanje izhoda procesa, kar nam omogoči identifikacijo modela procesa. Nato lahko nastavimo PFC in modificirani PFc-regulator ter izračunamo parametre PID-regulatorja. Rezultati eksperimentov na realni napravi so pokazali, da modificirani PFC-regulator deluje bolje od ostalih dveh. Ključne besede: samonastavljanje, PID, regulator, modificirani, PFC, relejska, metoda, enosmerni, električni, motor, vodenje 1 Uvod V sodobnem svetu se na vseh področjih uveljavlja avtomatizacija procesov, saj prinaša številne prednosti. Obratovanje naprav je z njo v veliki meri postalo neodvisno od prisotnosti človeka. Rezultat tega sta povečana proizvodnja in pocenitev končnih produktov. Eden ključnih delov avtomatizacije so pravilno nastavljeni regulatorji, ki vodijo procese in skrbijo, da se njihove izhodne veličine gibljejo v predpisanih mejah. Čeprav so pro-porcionalno-integracijsko-diferen-cirni (PID) regulatorji najbolj razširjeni regulatorji v industrijskih procesih, so pogosto slabo nastavljeni. To ima lahko negativen vpliv na proizvo- Martin Blazinšek, univ. dipl. inž., Matija Arh, univ. dipl. inž., prof. dr. Igor Škrjanc, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko dnjo, kar vodi do izgub pri porabi energije in surovin ter do zamud pri izpolnjevanju nalog. V literaturi je bilo predlaganih veliko metod za nastavljanje PID-regula-torjev. Večina od njih je bila razvita za ročno nastavljanje, kar pa zahteva veliko časa in izkušene operaterje. Tem oviram pa se lahko izognemo s sodobnimi načini nastavljanja regulatorjev, kot je samonastavljanje (auto-tuning). To je metoda, pri kateri se regulator nastavi samodejno na zahtevo uporabnika. Z vgradnjo takšne metode v regulacijski proces bistveno poenostavimo njegovo uporabo. Takšen pristop dovoljuje operaterjem z manj znanja o teoriji regulacij, da pravilno nastavijo regulatorje. Veliko metod za nastavljanje PID-re-gulatorjev je mogoče avtomatizirati, vendar nekatere lažje kot druge. Takšne metode so npr. relejska metoda [1], Ziegler-Nicholsovi metodi nihajni preizkus in odziv na stopnico [2], Magnitude-Optimum-Multiple-Integrations (MOMI) [3], metoda Chien-Hrones-Reswick [4] za pro- porcionalne sisteme višjega reda, nato standardne optimizacijske metode, kot so integralske cenilke [5] ter metahevristične evolucijske metode, kot so genetski algoritmi za nastavljanje PID-parametrov [6]itd. Prediktivno-funkcijski regulator (PFC) pa uporablja parametrični model procesa in še dva dodatna parametra, ki sledita iz izpeljave [7]. Ta dva parametra sta izbrana tako, da dobimo primeren odziv sistema. V tem članku je uporabljen tudi modificirani PFC (mPFC), ki uporablja dodatno povratno zanko z ojačenjem. Ojačenje lahko določimo z analizo prenosne funkcije. Prednost avtomatskega nastavljanja PFC je v direktni uporabi parametričnega modela, medtem ko nekatere metode za nastavljanje PID uporabljajo rezultate zelo specifičnih testov. To pomeni, da bi za nastavitev PID za znan parametrični model procesa še vedno morali izvesti te teste. Po drugi strani pa identifikacija procesa lahko vzame veliko časa in so lahko postopki za nastavitev PID-regulatorjev hitrejši. 2 Relejska metoda 2.1 Kaj je relejska metoda? Relejska metoda spada med zaprto-zančne metode nastavljanja PID-re-gulatorjev. Temelji na frekvenčnem odzivu sistema in je zelo učinkovita pri določanju kritičnega ojačenja Ku in kritične frekvence uu sistema. Njena prednost pred ostalimi metodami je v tem, da identificira proces v okolici pomembne frekvence (kritične frekvence) sistema. Kot zaprto-zančna metoda omogoča, da proces identificiramo v želeni delovni točki in v realnem času. Pri sistemih z daljšimi časovnimi konstantami je hitrejša kot konvencionalno preizkušanje s stopnico ali pulzom [8]. Sistem za samonastavljanje PID-re-gulatorja deluje v dveh fazah. V prvi fazi algoritem določi Ku in wu, izračuna PID-parametre in identificira proces. Nato preklopi v drugo fazo delovanja, kjer uporabi prej izračunane PID-parametre in izvede eksperiment. Pri poskusu opazujemo delovanje regulatorja pri sledenju referenci in odzivu na motnjo. Opis prve faze je razdeljen na naslednji dve podpoglavji: Relejski odziv in identifikacija. 2.2 Relejski odziv Z relejskim odzivom določimo Ku in uu po naslednjih korakih. Najprej pripeljemo sistem v ustaljeno stanje. Nato z relejem vsilimo majhno (npr. 5 %) spremembo na vhodu sistema u. Takoj, ko pogrešek e prestopi določeno mejo (SP) plus histerezo (±HS), z relejem vsilimo nasprotno (npr. -5 %) spremembo na vhodu. Preklapljanje se ponavlja, dokler izhod sistema y ne zaniha ustaljeno (slika 1). Takrat preberemo kritično periodo nihanja Pu in izračunamo uu z enačbo (1). Ku izračunamo po enačbi (2), kjer h predstavlja amplitudo releja, a pa amplitudo izhodnih oscilacij sistema. Enačba (3) predstavlja model realnega PID-regulatorja, ki ga sestavljajo proporcionalno oja- 2n © = P (1) u *r 4h Ku = (2) na 1 T S 0„M = ^0 + - + ^) (3) K, = 0.6K, T = °,5P„ T. = 0,125P in T, = 0.5T, (4) Slika 1. Ustaljeno nihanje izhoday-sistema (zgoraj) in vhoda u-sistema (spodaj) čenje Kp, integracijska T, diferencir-na Td in filtrska Tf časovna konstanta. PID-parametre izračunamo z nastavitvenimi pravili Zigl er-Nichols [2] po enačbi (4) ali pa s pomočjo drugih pravil [9], ki tudi uporabljajo Ku in uu za njihov izračun. 2.3 Identifikacija Pomemben del prve faze samona-stavljanja je identifikacija modela procesa, ki nam omogoča določiti prenosno funkcijo sistema. Za ta namen potrebujemo poleg Ku in uu še mrtvi čas D, ki ga lahko preberemo iz oscilacij pogreška (slika 1 spodaj), ter enosmerno ojačenje, ki ga izračunamo kot Ks = — • Ay predstavlja Au spremembo na izhodu, Au pa spremembo na vhodu procesa. Na ta način lahko identificiramo dva različna modela. Model prvega reda z mrtvim časom v enačbi (5) ter model drugega reda z mrtvim časom in z dvema različnima časovnima konstantama v enačbi (6). G2(s) = K, „-Ds (T21S + 1)(T22 S + 1) (6) Model G2 vsebuje eno časovno konstanto, ki jo izračunamo z enačbo (7). Za model G2 pa moramo izračunati dve časovni konstanti po enačbah (8) in (9) kot sistem dveh enačb z dvema neznankama. T = n = (KK )2 -1 (7) ®UD + tan-1 (©T) + tan-1 (®UT22) (8) K K,, 1 + M,)2 i + M2)2 J = 1 (9) Identificirana modela bomo kasneje uporabili kot vhod pri samonastav-ljanju PFC- in mPFC-regulatorjev. Oba sta opisana v naslednjem poglavju. Gj(s) = K, „-Ds Ts+1 (5) ............................................... 3 Prediktivno-funkcijski regulator 3.1 Na kratko o vodenju na osnovi modela Med algoritme za vodenje na osnovi modela spadajo na primer: Model Predictive Heuristic Control [7], Dynamic Matrix Control (DMC) [10] in Predictive functional control [11, 12]. Glavna ideja vodenja na osnovi modela je ta, da se regulirni signal izračuna s pomočjo nekakšnega modela procesa. Ta model je lahko parametričen, lahko je matrika impulznega ali stopničastega odziva, v nekaterih primerih pa tudi mehki model. Tukaj bomo za primerjavo uporabili samo PFC. 3.2 PFC PFC za računanje regulirnega signala uporablja diskretni parametrični model procesa. Za proces prvega reda lahko zapišemo zvezno prenosno funkcijo kot v enačbi (5). Diskretni ekvivalent te funkcije pa kot: ( z ) = -bmz - a„ (10) Regulirni signal PFC-ja izračunamo, kot je predlagano v [7]: u(k) = 1 - aH 1 -a^e(k) +—ym (k) K,(1 - aH)K J K/mK \ll) e(k) = w(k) - y(k) - ym (k) + ymd (k) (12) V tem primeru je ar diskretni inkre-ment referenčne trajektorije, ki se -Ts izračuna kot T ■ T je časov- ar = e r rJ na konstanta referenčne trajektorije, H predikcijski horizont, y(k) izhod procesa, ym(k) izhod modela procesa brez upoštevanja zakasnitve, ymd(k) je izhod modela z upoštevanjem zakasnitve in w(k) nastavitvena točka. Podobno lahko storimo za procese drugega reda (6). Diskretni ekvivalent modela takšnega procesa lahko zapišemo kot: Gms (Z) = ^ - (Z - am1)(Z - am2 ) (13) Ta model nato pretvorimo v vzporedno strukturo: (z) = (Gml(z) + Gm2(z))z~* (14) b_ za modele prvega reda. Dodatna zanka lahko vsebuje svojo prenosno funkcijo. Novo vrednost regulirnega signala pa izračunamo kot: Gml( Z) = - z - a„ — / Gm 2 (Z) _ "m1 z - a„. u(k) = Kl yí ~a; - a"m1) + (1 - am2)(í-a"m2) (1-aH )e(k) + yn(k) K 1-a (15) (16) (17) mPFC u PFC- Gf(z)(y - ym) y12(k) = ym1 (k)(1 - O+ym2(k)(1 - O (18) e(k) = w(k) - y(k) - (k) + ymd (k) (19) Tukaj je ar zopet diskretni inkrement referenčne trajektorije izračunan kot (20) Zaradi dodatne zanke bi morali dobiti sistem z boljšim dušenjem motenj, medtem ko vodenje ne bi bilo različno. To je res, če sta model in proces popolnoma enaka. Med preizkušanjem mPFC smo ugotovili, da dobimo dobre rezultate, če dodatna povratna zanka vsebuje samo ojače-nje, za modele prvega reda, oz. PD regulator, za modele drugega reda. Gf 1( z) = Kf (21) ar = e T Tr je časovna konstanta Gf 2 (z) = Kf Tf (1 + Nf) z + Kf 2 (NfT+ -NfTff-Tff) (22) Tffz + NfTs - Tf referenčne trajektorije, Ts pa perioda vzorčenja. H je predikcijski horizont, y(k) izhod procesa, ym(k) izhod modela procesa brez upoštevanja zakasnitve, ymd(k) pa izhod modela z Na sliki 2 je Kp 1 - aH Ks (1 - aH) in K, K. Časovna konstanta referenčne trajektorije za modele prvega reda je izračunana kot Tr T . 10 in za modele Slika 2. Bločna shema mPFC-ja za model prvega reda upoštevanjem zakasnitve. Nadalje je w(k) nastavitvena točka, ym1(k) izhod prvega razstavljenega modela brez zakasnitve (Gm1(z)) ter ym2(k) izhod drugega razstavljenega modela brez zakasnitve (Gm2(z)). 3.3 Modificirani PFC Ideja modificiranega PFC-ja je, da dodamo k regulirnemu signalu še eno negativno povratno zanko iz razlike izhoda procesa in izhoda modela. Na sliki 2 je to prikazano drugega reda kot Tr = 0,1^Tb2 + Tb\. Za modele prvega reda je ojačenje v dodatni zanki Kf, = 20K , kjer je Ks enosmerno (DC) ojačenje modela. Parametri dodatne zanke za modele dru- drugega reda pa so Kf 2 = 2— i K, in Tf = T,. 4 Aplikacija na pilotni napravi Opisane metode so bile preizkušene na pilotni laboratorijski napravi motor-generator, ki je sistem prvega am1 am 2 m a reda. Njegovo delovno območje je med y = -10 in y = 10 V. S spreminjanjem napetosti na vhodu lahko vplivamo na hitrost vrtenja. Za komunikacijo med napravo in PC-jem smo izbrali čas vzorčenja Ts = O,0l s. Pri eksperimentih smo z isto napravo imitirali tudi sistem drugega reda, ki smo ga realizirali tako, da smo k motorju zaporedno vezali še aktuator: 4.1 Sistem prvega reda Pred začetkom načrtovanih poskusov smo morali najprej opraviti re-lejski odziv in identifikacijo sistema, ki ju je v skladu s poglavjem 2 vodil razviti algoritem. Ta zahteva en začetni pogoj za pravilno delovanje. To je histereza releja, ki smo jo nastavili na HS = ± 0,14 V. Na podlagi relejskega poskusa smo izračunali točka v tem primeru je Y00 = 5,12 V, sprememba reference pa Ar = 1 V. Opazimo lahko, da imata regulatorja PFC in mPFC hitrejši odziv (t5% - umiritveni čas, je čas, ki ga potrebuje odziv, da doseže in ostane znotraj 5 % tolerančnega področja okoli ustaljene vrednosti) in manjši prevzpon (PV) kot regulator PID. Če pa pogledamo kvaliteto regulatorjev z vidika integralskih cenilk ITSE ¿as |s| Slika 3. Delovanje sistema prvega reda z uporabo regulatorjev PID (zelena), PFC (modra) in mPFC (roza) pri sledenju referenci v delovni točki Y00 = 5,12 V Slika 4. Delovanje sistema prvega reda z uporabo regulatorjev PID (zelena), PFC (modra) in mPFC (roza) pri odzivu na motnjo v delovni točki Y00 = 5,12 V Gsistem (s) G aktuator (s) ■ G1 motor (s) (23) Aktuator ima časovno konstanto Ta = 0,5 s in naslednjo prenosno funkcijo: 1 G aktuator (s) = T „s +1 (24) uu = 11,42 rad/s in Ku = 2,15 ter nato še naslednje PID-parametre: Kp = 1,288, T = 0,271 s, Td = 0,068 s in Tf = 0,034 s. (25) Ocenjeni šum je znašal 0,18 % glede na delovno točko Y00 = 5,12 V. Identificirali smo sledeči sistem prvega reda z mrtvim časom: Tako smo na dveh različnih sistemih izvedli dva poskusa, sledenje referenci in odziv na motnjo, kar nam je omogočilo primerjati podobnosti in razlike med vodenjem motorja z regulatorji PID, PFC in mPFC. G,. r (S) = 8,83 -0,02s 1,63s +1 (26) Za oba poskusa smo nastavili pre-dikcijski horizont PFC in mPFC na H = 10. Izračunali smo tudi Kf = 2,27 in Tr = 0,16 s. Slika 3 prikazuje omenjene regulatorje pri sledenju referenci. Delovna (integralski kvadratični pogrešek, obtežen s časom), ISE (integralski kvadratični pogrešek) in IAE (integral absolutne vrednosti pogreška) v tabeli 1, ugotovimo, da je najbolje ocenjen regulator PID, ki mu sledita mPFC in PFC. Na sliki 4 je prikazano delovanje regulatorjev pri odzivu na motnjo, ki smo jo generirali kot stopnico na vhodu v motor z vrednostjo An = 1 V. Evidentno je, da mPFC deluje bolje od ostalih dveh regulatorjev, saj ima hitrejši odziv, manj PV in boljše ocene na podlagi integralskih cenilk. Kljub počasnejšemu odzivu in večjemu PV je delovanje regulatorja PID sprejemljivo. regulator PFC se Tabela 1. Prikaz kvalitete regulatorjev PID, PFC in mPFC za sistem prvega reda pri sledenju referenci Tabela 2. Prikaz kvalitete regulatorje PID, PFC in mPFC v za sistem prvega reda pri odzivu na motnjo PID PFC mPFC ITSE 1,50 1,93 1,69 ISE 8,46 14,08 12,68 IAE 27,11 31,17 29,12 t5% (s) 1,04 0,64 0,64 PV (%) 17,72 3,05 2,31 PID PFC mPFC ITSE 3,26 120,03 0,79 ISE 7,83 106,06 1,82 IAE 31,48 196,23 16,07 t5% (s) 1,46 5,60 0,58 PV (%) 44,55 90,88 31,37 Tabela 3. Prikaz kvalitete regulatorjev PID, PFC in mPFC za sistem drugega reda pri sledenju referenci Slika 5. Bodejev diagram sistema prvega reda med odzivom na motnjo, pri uporabi regulatorjev PID (zelena), PFC (modra) in mPFC (roza) pri odzivu na motnjo ni izkazal najbolje, kar potrjujejo tudi integralske cenilke. Naredili smo tudi frekvenčno analizo sistema z regulatorji PID, PFC in mPFC. Na sliki 5 je prikazan frekvenčni odziv sistema, ko motnja na vhodu procesa vpliva na njegov izhod. Ugotovimo lahko, da pri nizkih in srednjih frekvencah motnjo najbolj duši mPFC, PID pa malo manj. Pri visokih frekvencah ni večjih razlik med posameznimi regulatorji. 4.2 Sistem drugega reda V tem primeru smo morali zopet opraviti relejski poskus in identifikacijo sistema pred začetkom eksperimentov, saj gre za drugo napravo. Histerezo releja smo nastavili na HS = ± 0,15 V. Tokrat sta bila določena uu = 3,33 rad/s in Ku = 1,28 ter izračunani sledeči parametri PID: Kp = 0,765, T, = 0,943 s, Td = 0,236 s in Tf = 0,118 s. (27) Izhodni šum je tokrat dosegel 0,21 % glede na delovno točko Y00 = 4,24 V. Identificiran pa je bil tudi nov model drugega reda z mrtvim časom, ki smo ga uporabili za nastavljanje regulatorjev PFC in mPFC: Slika 6. Delovanje sistema drugega reda z uporabo regulatorjev PID (zelena), PFC (modra) in mPFC (roza) pri sledenju referenci v delovni točki Y00 = 4,24 V PID PFC mPFC ITSE 9,21 6,47 7,54 ISE 30,34 26,87 28,81 IAE 63,65 54,41 57,91 t5% (s) 2,14 1,26 1,47 PV (%) 24,32 2,01 2,47 G ( ) __8,85_ - imotor (S) _ (2,35s + 1)(0,31s +1)e (28) V tem primeru smo za oba poskusa izbrali PFC in mPFC predikcijski horizont H = 10 ter izračunali Kf2= 0,45, Tr = 0,24 s in Tdf= 0,01. Izbrali smo tudi Nf = 2. Slika 6 prikazuje omenjene regulatorje pri sledenju referenci. Delovna točka v tem primeru je Y00 = 4,24 V, sprememba reference pa zopet Ar = 1 V. Kot opazimo, so odzivi zelo podobni tistim na sliki 3. Tabela 3 kaže, da Slika 7. Delovanje sistema drugega reda z uporabo regulatorjev PID (zelena), PFC (modra) in mPFC (roza) pri odzivu na motnjo v delovni točki Y00 = 4,24 V Tabela 4. Prikaz kvalitete regulatorjev PID, PFC in mPFC za sistem drugega reda pri odzivu na motnjo PID PFC mPFC ITSE 94,98 856,86 158,23 ISE 137,93 391,82 125,15 IAE 150,84 466,55 171,15 t5% (s) 3,39 9,97 4,17 PV (%) 138,79 134,85 104,64 regulatorja PFC in mPFC zopet delujeta bolje, saj imata hitrejši odziv (t5%) in manj prevzpona kot PID. Opazimo tudi, da ima v tem primeru regulator PID približno 7 % večji PV kot na sliki 3. Na sliki 7 je prikazano delovanje regulatorjev pri odzivu na motnjo, ki smo jo generirali kot stopnico na vhodu v sistem (23) z vrednostjo An = 1 V. V tabeli 4 opazi- sicer primerljiv s časom regulatorja mPFC, vendar ima večji prevzpon. Viri Slika 8. Bodejev diagram sistema drugega reda med odzivom na motnjo pri uporabi regulatorjev PID (zelena), PFC (modra) in mPFC (roza) mo, da ima regulator mPFC manj PV in nekoliko daljši umiritveni čas kot PID, vendar je slednji bolje ocenjen z integralskima cenilkama ITSE in IAE. Cenilka ISE pa boljše ocenjuje regulator mPFC. Tudi v tem eksperimentu sistem najslabše deluje ob uporabi regulatorja PFC. Tudi za model drugega reda smo naredili frekvenčno analizo sistema z regulatorji PID, PFC in mPFC. Na sliki 8 je prikazan frekvenčni odziv sistema, ko motnja na vhodu procesa vpliva na njegov izhod. Opazimo lahko, da regulatorja PID in mPFC dajeta podobne rezultate in oba boljše kot PFC. Tudi tukaj pri visokih frekvencah ni bistvenih razlik. 5 Zaključek Cilj tega članka je bil predstaviti vodenje električnega motorja s pomočjo samonastavljivih regulatorjev PID, PFC in mPFC. Dobili smo dobre rezultate, ki kažejo, da regulator mPFC deluje bolje kot PID in PFC, še posebej pri sledenju referenci. Modificirani PFC je tudi hitrejši pri odzivu na motnjo in ima manjši prevzpon. Umiritveni čas regulatorja PID je [1] Âstrôm, K., and Haglund, T.: PID controllers: Theory, Design, and Tuning, 2nd edition, Instrument Society of America, USA, 1995. [2] Ziegler, J. G., and Nichols, N. B.: Optimum settings for automatic controllers, Transactions ASME, vol. 64, str.: 759-768, 1942. [3] Vrancic, D., JuriCic, D., Strmcnik, S., and Hanus, R.: Closed-loop tuning of the PID controller by using MOMI method, American Control Conference, Proceedings, vol. 5, str.: 3352-3356, 1999. [4] Chien, I. L., Hrones, J. A., and Reswick, J. B.: On the automatic control of generalised passive systems, Transactions of the ASME, str.: 175-185, 1952. [5] Schultz, W. C., and Rideout V. C.: Control system performance measures: Past, present and future, IRE Transactions on Automatic Control, AC-6, str.: 22-35, 1961. [6] Kim, J. S., Kim, J. H., Park, J., Park, S., and Choe, W.: Auto Tuning PID Controller based on Improved Genetic Algorithm for Reverse Osmosis Plant, World Academy of Science, Engineering and Technology, str.: 384389, 2008. [7] Richalet, J., Rault, A., Testund, J. L., and Papon, J.: Model predic- tive heuristic control: Application to industrial processes, Automatica, vol. 14, str.: 413-428, 1978. [8] Yu, C.: Autotuning of PID Controllers, A Relay Feedback Approach, str.: 23-25, 2nd Edition, Springer, Germany, 2006. [9] O'Dwyer, A.: Handbook of PI and PID Controller Tuning Rules, pp. 235-240, 2nd Edition, Imperial College Press, London, 2006. [10] Cutler, C. R., and Ramaker, B. L.: Dynamic matrix control - A computer control algorithm, JACC Proceedings, Paper WP5-B, 1980. [11] Richalet, J., O'Donovan, D.: Predictive Functional Control: Principles and Industrial Applications, Springer, London, 2009. [12] Richalet, J.: Pratique de la commande prédictive, Paris, Hermes, 1993. Zahvala Zahvaljujemo se Kompetenčne-mu centru za sodobne tehnologije vodenja, ki ga delno financirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Evropska unija (EU), in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, da je omogočil raziskavo. DC motor control using auto-tuning PID, PFC and modified-PFC controllers Abstract: This paper presents a DC motor control using the auto-tuning of PID, PFC and modified-PFC controllers. Auto-tuning is a modern approach to tuning controllers, which helps us to tune controllers more quickly than standard tuning methods. The auto-tuning of PID, PFC and modified-PFC controllers is performed by using the relay-feedback method. After sustained oscillation of the process output, an identification of the process model can be made. The PFC and modified-PFC controllers are then tuned and the PID parameters are calculated. Experiments on DC motor-generator shows that the modified-PFC controller gives better results than the other two. Keywords: auto-tuning, PID, modified, PFC, mPFC, relay, feedback, controller, DC, motor, control Ali Slovenija lahko postane evropska Silicijeva dolina? Sašo SUKIČ, Franc GIDER, Borut LIKAR Izvleček: Prispevek opisuje pregled sistemskih dejavnikov na področju visoko tehnološkega podjetništva v Sloveniji v primerjavi s Silicijevo dolino (ZDA) in območjem Bangalore (Indija). V pregledu so izpostavljeni bistveni sistemski dejavniki, ki so omogočili razvoj Silicijeve doline in območja Bangalore ter predstavljajo ovire za razvoj in vzpodbujanje inovativnosti v slovenskem visoko tehnološkem podjetništvu. Pregled je pokazal, da je v Sloveniji visoko tehnološko podjetništvo, razen svetlih izjem, relativno slabo razvito. Strateški dokumenti države sicer nakazujejo razmišljanje v pravo smer, vendar pa je do dejanskega nastanka države z razvitim visoko tehnološkim podjetništvom še dolga pot. Ključne besede: inovativnost, Razvojna in inovacijska strategija Slovenije (RISS), podjetništvo, Silicijeva dolina, Bangalore 1 Uvod Silicijeva dolina predstavlja območje visoko tehnološkega podjetništva, ki je postala sinonim za inovativnost in razvoj. Zaznamujejo jo določeni ključni sistemski dejavniki za razvoj takšnega območja. Želja mnogih držav je, da bi jim uspelo uvesti pogoje poslovanja podjetij po vzoru Silicijeve doline, vendar je to uspelo le redkim. Ena od takšnih držav je Indija, v kateri območje Bangalore trenutno predstavlja eno od najhitreje podjetniško rastočih območij v svetu. Željo za prenos idej Silicije doline v lastno okolje ima tudi Slovenija, pri tem pa je bistveno izpolnjevanje ključnih sistemskih dejavnikov obeh območij. 2 Pogoji za razvoj visoko tehnološkega podjetništva v Silicijevi dolini, območju Bangalore in Sloveniji V razvoju visoko tehnološkega podjetništva v Silicijevi dolini in območja Sašo Sukič, dipl. ekon. (UN) dr. Franc Gider, GETAS d.o.o., Petanjci; Izr. prof. dr. Borut Likar, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper Bangalore se pojavljajo tako skupni kot različni ključni sistemski dejavniki. Ključen skupni sistemski dejavnik predstavljata znanje ter odlično razvito podporno okolje in infrastruktura, ki nadgrajuje visoko razvito vero v podjetništvo, kljub temu da območji ločuje raznolika kultura. 2.1 Ključni dejavniki razvoja visokotehnološkega podjetništva v Silicijevi dolini Silicijeva dolina je v zadnjih 30 letih postala model za razvoj visoko tehnoloških podjetij po celem svetu kljub njeni sorazmerno kratki 50 letni zgodovini. Ta model so v zadnjih letih skušale posnemati predvsem vlade jugovzhodne Azije in Avstralije s spodbujanjem izgradnje tehnoloških parkov. Ti parki bi naj prinesli predvsem nova delovna mesta, nova »start-up podjetja«, tvegani kapital in inovacije [1]. Tipične značilnosti modela Silicijeve doline so: - vera v podjetništvo, - ključna vloga tveganega kapitala, - kritična vloga raziskovalnih univerz, - velika ponudba visoko usposobljenih raziskovalcev, - koristi od lokacije podjetja, - velika vloga pri prostem trgu z omejenim vplivom države [1]. Visokotehnološka elektronska industrija ima v Silicijevi dolini edinstvene lastnosti glede na druge industrije. Tako so ključni naslednji elementi: - visok delež visoko usposobljenih inženirjev, znanstvenikov, strokovnjakov in vodilnih delavcev predvsem z elektrotehničnim in računalniškim znanjem, - dobro usposobljena in kvalificirana proizvodna delovna sila s celovitim elektrotehničnim znanjem, - izjemno visoka rast industrije v zgodnjih fazah inkubacije podjetij, - evolucije in revolucije ob organizacijski rasti, - industrije z visokim tveganjem pogosto ponavljajo napake drugih podjetij, KM^mWUWUmMUU.....I telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http/Mww.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si Silicijeva dolina je področje južno od mesta San Francisco. To področje ima največjo koncentracijo visoko tehnoloških podjetij na svetu [16] - visoki raziskovalni in razvojni stroški v razmerju do prihodkov, - razvoj izdelkov in stalne inovacije v življenjskih dobah izdelkov in velike naložbe v obrate in opremo, - svetovni trg za svoje izdelke, - zniževanje proizvodnih stroškov kar za 30% za vsako podvojitev kumulativnega obsega [2]. Največja napaka v posnemanju Silicijeve doline je v tem, da vlade vidijo v Silicijevi dolini predvsem tisto, kar hočejo in ne tisto, kar bi lahko videle. Pri tem predvsem prezrejo zapletene mreže informacijskih kanalov, ki omogočajo razvoj visoke tehnologije podjetij. Pomembno je opozoriti tudi na pomembnost zgodovinskih, socialnih, družbenih in kulturnih razlik med državami, pa tudi univerzami in podjetji. Vsa ta vprašanja so tako globoka in pomembna, da si zaslužijo pozornost [1]. 2.2 Ključni dejavniki razvoja visokotehnološkega podjetništva v območju Bangalore Edward Yourdan, analitik industrije programske opreme meni, da ima Tabela 1. IMD 2011 - Uvrstitev Slovenije po rangu globalne konkurenčnosti izboljšanje, l poslabšanje) [6] Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Število ocenjenih držav 60 61 55 55 57 58 Indeks svetovne konkurenčnosti 43 39 40 32 32 52 Uspešnost gospodarstva 35 33 24 25 21 42 Učinkovitost vlade 42 43 43 43 38T 53! Učinkovitost podjetij 43 44! 43T 32T 39! 57! Infrastruktura 32 32 33! 29T 27T 34! 2005-2009. Z zeleno je označeno izboljšanje glede na predhodno leto, z rdečo Vir: Global Competitiveness Reports, poslabšanje, bela ni sprememb. Indija priložnost, da postane pomemben dejavnik na svetovnem trgu programske opreme, ki pa ni največja dodana vrednost Banga-loreja. Največja dodana vrednost so ljudje. To so visoko izobraženi inženirji in programerji, ki pa so običajno nižje plačani kot enako usposobljeni strokovnjaki v najrazvitejših gospodarstvih. Indija predstavlja drugo največjo znanstveno skupnost v angleško govorečem svetu in se lahko pohvali z več kot 3 milijoni znanstvenikov in tehnikov, hkrati pa dela v tujini še približno 40.000 indijskih znanstvenikov v različnih panogah. Tako je Bangalore lahko znanilec nove svetovne delovne sile, ki deluje v kibernetskem prostoru in izven dosega vlade [3]. Kot glavne sistemske dejavnike, ki so omogočili razvoj in rast Bangaloreja bi lahko izpostavili predvsem: - visoko izobraženi inženirji in strokovnjaki, - sorazmerno poceni in angleško govoreči kadri, - velika vlaganja tujih multinacionalk v tehnološke panoge, - podpora raziskovalnih centrov, - tehnološki parki z ustrezno infrastrukturo, - privlačne davčne olajšave. Območji povezuje veliko ključnih dejavnikov, ki so nujni za rast in razvoj takšnega gospodarskega okolja, kljub temu pa je v njunem razvoju nekaj razlik. Medtem ko se je rast Silicijeve doline začela samostojno v sožitju z univerzo Stanford in podpo -ro inovativnih idej s tveganim kapitalom, je rast Bangaloreja povzročila liberalizacija Indije, ki je omogočila načrtno grajenje visokotehnološkega območja z neposrednimi tujimi naložbami in vlaganji domačih zaseb- nih bank. Njuno največjo razliko pa vsekakor predstavlja kultura, saj se je Silicijeva dolina razvila v duhu svobodne in enakopravne kulture ZDA, medtem ko Indija predstavlja kulturo različnih veroizpovedi in nesorazmerne razvitosti države, ki pa zaradi svoje velikosti in razvoja postaja vse pomembnejše svetovno območje. 2.3. Pogoji za razvoj visoko tehnološkega podjetništva v Sloveniji V primeru Silicijeve doline in območja Bangalore lahko opazimo, da so za uspeh območja visoko tehnološkega podjetništva ključni sistemski dejavniki, ki povezujejo oba primera. Cilj Slovenije pri prenosu idej Silicijeve doline v slovensko okolje mora biti postavitev ključnih sistemskih dejavnikov po vzoru obeh primerov in obenem v povezanosti s slovensko kulturo in okoljem zgraditi odprto in spodbudno podjetniško okolje za rast najbolj inovativnih in visoko tehnoloških podjetij, ki bodo ustvarjala visoko dodano vrednost. Biti podjetnik v Sloveniji še vedno ni vrednota [4]. Ob tem analize kažejo, da je Slovenija podjetniško bolj »zaspana« kot v povprečju katera koli druga skupina držav, s katerimi so jo primerjali: ima manj »rojevanja« podjetij, manj delujočih podjetij pa tudi manj ljudi se odloča, da prenehajo s poslovanjem svojega podjetja [5]. IMD-ovo poročilo o konkurenčnosti držav v tabeli 1 prikazuje velik padec Slovenije v letu 2010, z 32. mesta na 52. mesto med 58 ocenjenimi državami [6]. Za Slovenijo je tako pomemben razvoj gospodarstva, ki omogoča gene-riranje nove tehnologije in inovativ- nih panog, ki temeljijo na znanosti in znanju ter omogočajo razvoj novih tehnologij [5]. To dopolnjuje Likar-jevo razmišljanje: »Dolgoročno le znanje, ustvarjalnost in inovativnost v povezavi s sistemskim razmišljanjem, družbeno odgovornostjo ter poštenjem vodita do ekonomskega, socialnega, družbenega in osebnega napredka. Omenjene spremembe se morajo zgoditi tako na nivoju družbe kot celote; predvsem pa intimno, pri vsakem od nas. Največja inovacija prihodnosti bo sprememba nas samih!« [7]. V tabeli 2 je prikazana primerjava razvitosti osmih ključnih sistemskih dejavnikov v Silicijevi dolini (ZDA), območju Bangalore (Indija) in v Sloveniji. Kvalitativna primerjava je narejena na osnovi podatkov iz literature [8], [9], [10]. V slovenskem okolju je opaziti velik vpliv sistemskih dejavnikov na oviranje razvoja inovativnosti, ki se kaže v večini sistemskih dejavnikov. Sistemski dejavniki, ki še posebej ovirajo razvoj ino-vativnosti, so: dostop do finančnih virov, razvitost podjetniškega duha in kulture, konkurenčnost, razvoj in inovacije ter državna administracija. Rezultati teh dejavnikov se kažejo v premajhnem številu inovativnih idej za ustanavljanje visoko tehnoloških in inovativnih podjetij, premajhni povezanosti raziskovalne sfere s podjetji za povečanje razvoja in inovacij v podjetjih, slabo razvitem finančnem trgu s težkim pridobivanjem sredstev in dolgotrajnih administrativnih postopkih neučinkovite državne birokracije. 3 Diskusija Visoko postavljeni cilji v razvojnih in strateških dokumentih države kaže- Tabela 2. Primerjava sistemskih dejavnikov za razvoj visokotehnološkega podjetništva v Silicijevi dolini, območju Bangalore in v Sloveniji (* Podatki so za ZDA, ** Podatki so za Indijo) [8, 9,10] Sistemski dejavnik Silicijeva dolina* Bangalore** Slovenija Podjetniški duh in kultura visoka srednja srednja Konkurenčnost visoka srednja srednja Znanje visoko srednje srednje Razvoj in inovacije visoko srednje srednje Finance visoko visoko nizko Davki visoki visoki srednji Administracija srednja srednja srednja Infrastruktura visoka slaba srednja jo na pravilno usmeritev, vendar je potrebno razmisliti glede njihove realnosti. Za razvoj in vzpodbujanje podjetniškega okolja v Sloveniji so potrebna dejanja in spremembe v praksi, ki bodo temeljila na povezanosti vseh ključnih sistemskih dejavnih in jih bodo podjetniški subjekti sprejemali. 3.1 Podjetniški duh in kultura Razvoj Silicijeve doline od zemljišča do doline uspeha se je oblikoval skozi celotno zgodovino delovanja Silicije doline. Silicijeva dolina ni le območje, kjer delujejo visokotehno-loška podjetja, ampak tudi območje svobode, ustvarjalnosti in inovativ-nosti z visoko vero v podjetništvo, ki je eden izmed nujnih dejavnikov za razvoj inovativnega podjetništva. Za uspešen prenos idej Silicijeve doline bo morala takšno okolje razviti tudi Slovenija, saj se srečuje s problemom nizkega zaupanja v podjetništvo, ki se kaže v podjetniškem duhu in kulturi, saj podjetniki označujejo, da biti podjetnik ni vrednota [11]. V omenjenih dokumentih slovenske države tako Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) v Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 predlaga popularizacijo znanosti, promocijo kulture ustvarjalnosti, ino-vativnosti in podjetništva in prenovo študijskih programov na tercialni ravni. Za takšen ukrep so se odločili, ker ocenjujejo pomanjkanje cenje-nosti in nepoznavanje raziskovanja in znanosti v družbi. Ob tem izpostavljajo problem premajhne komer-cializacije rezultatov dela raziskovalcev. Področje bi uredili z različnimi ukrepi, ki se nanašajo na povečanje programov za spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti že v osnovnih in srednjih šolah, povečanjem sredstev za promocijo in prenovo študijskih programov [12]. S takšnimi ukrepi MVZT le delno rešuje ključni problem inovacijske in podjetniške miselnosti. Korak v pravo smer je zavedanje, da je potrebno začeti oblikovati omenjeno miselnost in s tem povezane kompetence že pri mladih. Vendar za to ni dovolj en predmet iz omenjenega področja, pač pa bi bilo potrebno korenito spremeniti kurikulum šol; tako vsebine kot način podajanja snovi. Kar pa je še pomembnejše, vsak učitelj bi moral poleg vsebin graditi tudi osebnostne kompetence mladih, ki so nujne za uspešno realizacijo idej, npr. ustvarjalnost, samozavest, odgovornost, navdušenje in gorečnost, pogum, obvladovanje tveganja, tim-sko delo, vztrajnost, domišljija. Brez korenitih sprememb dela učiteljev pa tega ni možno kakovostno izvesti. Ob tem bo potrebno ustvarjanje pogojev za spremembo izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, ki bodo temeljile na pozitivnih družbenih vrednotah in inovacijah nas samih [13]. 3.2 Konkurenčnost Rast in veljavo Silicijevi dolini dajejo visokotehnološka podjetja, ki z inovacijami novih tehnologij ustvarjajo in narekujejo svetovne trende. S tem gre velik del sredstev v razvoj in raziskave, ki omogočajo ustvarjanje kakovostnih in naprednih izdelkov ali storitev. Prav visokotehnološka podjetja ustvarjajo tisto dodano vrednost, ki manjka slovenskim podjetjem. Slovenija se srečuje s proble- mom pomanjkanja produktivnosti in tehnološko zahtevnih dejavnosti, ki opozarja na nujnost prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, ki temelji na predelovalni industriji z nizko dodano vrednostjo [4]. MVZT predlaga spodbude za krepitev inovacijske sposobnosti podjetij in vzpodbude za razvoj in uvajanje novih produktov, storitev in trgov. Ukrepi temeljijo na različnih državnih subvencijah v okviru javnih razpisov, davčnih spodbudah (davčne počitnice) in spremembah poslovnih modelov podjetij. Za takšne ukrepe so se odločili zaradi neprimerne strukture slovenskega gospodarstva, v katerem ima najpomembnejši delež predelovalna dejavnost, ki pa je najšibkejši segment slovenskega gospodarstva zaradi nizke dodane vrednosti. Tako večina slovenskih podjetij deluje po principu ekonomije obsega in ne glede na kriterij dodane vrednost. Tako se kaže kot smiselna usmeritev intenzivno spodbujanje inoviranja tudi v nizko tehnoloških in storitvenih panogah, saj bi izboljšanje inovativnosti v teh bistveno doprineslo k višjemu BDP [13]. Najbolj inovativna storitvena podjetja iz vsakega evra, vloženega v spodbujanje inovativnosti ustvarijo 50 evrov inovacijskih prihodkov; nizko in srednje tehnološki predelovalci 14,3 evrov; visokotehnološki pa, presenetljivo, le 7,7 evrov. To ne pomeni, da v visoko tehnološke panoge ni smiselno vlagati - absolutno so pomembne za razvoj družbe, vendar je potrebno za to bistveno boljše obvladovanje raziskovalnih, inovacijskih in poslovnih procesov [13]. Ukrepi MVZT, ki temeljijo na različnih vzpodbudah v okviru javnih razpisov in spremembah poslovnih modelov podjetij, so premajhni in premalo učinkoviti ukrepi za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Državne subvencije in vzpodbude (davčne počitnice) morajo biti usmerjene v zdrav del slovenskega gospodarstva, ki ustvarja večjo dodano vrednost in ne v podjetja, ki se jih rešuje zaradi potencialnih socialnih bomb. Neino-vativni del slovenskega gospodarstva mora biti podprt s strokovnimi kriznimi teami za prestrukturiranje podjetij in večjim finančnim ter kadrovskim sodelovanjem bank v procesu prenove podjetij. 3.3 Znanje Znanje je dejavnik, ki je spremljal rast Silicijeve doline skozi njeno celotno zgodovino. Podporna infrastruktura in povezanost z inštitucijami znanja so prinesle dolini tisto prednost, ki je druga območja niso imela. K rasti doline so veliko prispevali visoko usposobljeni kadri, predvsem raziskovalci, ki so razvijali napredne in inovativne ideje. Še bolj pomembno pa je bilo dejstvo, da te ideje niso ostale v inštitucijah znanj, ampak so se prenesla v podjetja. Prav ta prenos znanja iz raziskovalne sfere v podjetja in sodelovanje univerz s podjetji je velik problem slovenskega gospodarstva. Podjetja kot razloge za takšno stanje predvsem navajajo nezainteresiranost raziskovalne sfere za sodelovanje in neustreznost idej in prenos le-teh [11]. MVZT ocenjuje, da prenos znanja ni v celoti urejen, zato predvideva vzpostavitev okolja, ki bo omogočilo učinkovit prenos znanja, varstvo intelektualnih pravic in vzpodbujanje patentiranja. Ukrepi se bodo nanašali na vzpostavitev pisarne za prenos znanja iz javnih raziskovalnih organizacij (JRO) v gospodarstvo, spodbujanjem podjetništva mladih doktorjev, mobilnostjo med JRO in gospodarstvom in financiranjem najema raziskovalcev v podjetjih [12]. Dosedanji pozitiven ukrep države je bil vzpodbujanje priliva mladih raziskovalcev v podjetja, ki pa ni rešil problema sodelovanja med uni- verzami in podjetji. Kljub nekaterim dobrim zgornjim predlogom države bo področje potrebno urediti v sožitju raziskovalne sfere in podjetij, ki bo temeljilo ne le na konceptu enostranskega prenosa znanja v gospodarstvo, pač pa bistveno bolj na sodelovanju in reševanju konkretnih težav in izzivov v podjetjih, ki bodo prinašala dodano vrednost. Pri tem bi moral biti večji poudarek na vključenosti univerz v delovanje podjetij in obratno s programom izmenjave študentov, raziskovalcev in profesorjev s podjetji neodvisno od države. 3.4 Razvoj in inovacije Pri razvoju in rasti Silicije doline je imela pomembno vlogo tudi Univerza Stanford, ki predstavlja vrelec in-vencij (obetavnih novih idej) oziroma potencialnih inovacij (do uporabnosti dognanih invencij), ki omogočajo napredek na področju raziskav in spodbujajo nastanek novih podjetij. Takšna visoko tehnološka nova podjetja so Silicijevo dolino naredila za eno izmed najbolj inovativnih in produktivnih visokotehnoloških območij v svetu [14]. MVZT ocenjuje, da je področje upravljanja raziskav in inovacij državnih služb preveč razbrobljeno in neučinkovito. V ta namen se prevideva ustanovitev Ministrskega sveta za raziskave in inovacije, ki bo pokrival celotno raziskovalno in inovacijsko področje ter razvoj avtonomnih JRO s poudarkom na večjem sodelovanju z gospodarstvom [12]. Slovenija se na področju razvoja in inovacij srečuje s težavo ločenega delovanja javnih raziskovalnih ustanov in zasebnih raziskovnih enot v podjetjih. Cilj MVZT je poenostavitev delovanja JRO in s tem tudi večjo povezanost z gospodarstvom [12], vendar se bo Ministrstvo moralo zavedati, da administrativni ukrepi in želje po vzpostavitvi takšnega sodelovanja niso dovolj. Začetek povezovanj med raziskovalno sfero in podjetji izhaja iz dveh dejavnikov - podjetniški duh in kultura ter znanje, ki predstavljata jedro težave premajhne inovativnosti in razvoja v Sloveniji. 3.5 Finance Za uspeh visoko tehnoloških podjetij in uresničitev inovativnih idej z visoko dodano vrednostjo je potreben kapital, ki ga v Silicijevi dolini predstavlja tvegani kapital iz zasebnih virov ter želja po rasti in finančni podpori [2]. Ključno vlogo tveganega kapitala pri razvoju modela Silicijeve doline navajata tudi Cook in Joseph [1], medtem ko Heitzman kot pomemben dejavnik za razvoj območja Bangalore navaja velika vlaganja tujih multinacionalk in dobro razvite državne banke [15]. MVZT ocenjuje napredek pri oblikovanju skladov tveganega kapitala v Sloveniji, dolžniškem financiranju v obliki mikrogarancij in garancij neposrednih kreditov. Kot glavni cilj MVZT navaja hitrejšo rast inovativnih podjetij s pomočjo naslednjih ukrepov: povezovanje slovenskih skladov tveganega kapitala z mednarodnimi skladi, razvoj trga inovativnih javnih naročil in vzpodbudno zakonodajno okolje [12]. Predvideni ukrepi MVZT, ki temeljijo na krepitvi skladov tveganega kapitala so korak v pravo smer v primeru že dobro razvitega bančnega sistema. Več kot polovica slovenskih inovativnih podjetij se financira z lastnimi viri financiranja, kar je posledica slabe razvitosti finančnega sektorja v Sloveniji glede na dostopnost do sredstev financiranja [11]. Še bolj pomemben dejavnik razvoja tveganega kapitala pa je neomejena dostopnost do njega, saj je podjetjem potrebno ponuditi podporo v rasti in tudi v primeru neuspešnih inovativnih idej. 3.6 Davki Vpliv davkov na uspešnost in inova-tivnost visoko tehnoloških podjetij predstavlja dejavnik, ki bi ga bilo potrebno preučevati glede na davčno politiko vsake države posebej. Medtem ko davki ne spadajo med ključne dejavnike uspeha Silicijeve doline, je zgodba drugačna pri območju Bangalore, kjer spadajo privlačne davčne olajšave med pomembne sistemske dejavnike, ki so omogočili razvoj in rast območja Bangalore [15]. V Sloveniji je obremenitev stroškov dela nadpovprečna glede na povprečje EU [9] in to potrjuje tudi večina podjetij v raziskavi, ki meni, da nadpovprečna obremenitev stroškov dela vpliva negativno na njihovo poslovanje. Prav tako je delež davkov na kapital ali dobiček v Sloveniji nižji kot je povprečje EU [9]. Polovica podjetij, ki so sodelovala v raziskavi v okviru diplomske naloge, bi pristala na povišanje deleža davkov na kapital ali dobiček do povprečja EU [11]. Področje davčnih spodbud omenja tudi MVZT z ukrepom davčnih počitnic, kateri je bil obravnavan pri dejavniku konkurenčnosti [12]. Urejenost davčnega področja v Sloveniji nakazuje na neskladje z urejenostjo davčnega področja evropskih držav, saj je v Sloveniji prisotna večja obremenitev stroškov dela, medtem ko je obdačitev kapitala ali dobička nižja kot je povprečje EU. Tako bi se država morala lotiti predvsem zniževanja obremenitve stroškov dela, ki podjetjem predstavljajo velike probleme pri poslovanju, pri tem pa ne sme spregledati, da je najbolj problematična obdačitev stroškov dela pri plači, ki dosega 67 % povprečne plače in je relativno večja kot v EU [6]. 3.7 Administracija Tuje raziskave in slovenski podjetniki opozarjajo, da predstavlja birokracija in administacija veliko oviro v poslovanju slovenskih podjetij. Kljub izboljšanju situacije z uvedbo sistema e-VEM in skrajšanju časa ustanavljanja podjetja, ostaja največji problem neučinkovita državna birokracija. Problemi neučinkovite državne birokracije se najbolj kažejo v zapletenih birokratskih postopkih, zlasti z dolgotrajnimi pridobivanji dovoljenj in dokumentov. To potrjuje tudi dokument Konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kjer izpostavlja probleme na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj, vpisa v zemljiško knjigo, zapleteno plačevanje davkov, neučinkovito delovanje sodišč v gospodarskih primerih in prepočasno črpanje evropskih sredstev [6]. Delovanje podjetij delno izboljšuje e-uprava, vendarjo podjetja ocenju- jejo kot premalo kakovostno. Tako država predvideva ukrepe optimizacije in informatizacije procesov, vzpostavitev centralnega davčnega knjigovodstva in odpravo nepotrebnih administrativnih ukrepov [6]. Ukrepi države so korak v pravo smer, vendar premalo gradijo na temeljiti in nujni prenovi celotne neučinkovite državne birokracije, ki predstavlja največjo oviro v poslovanju podjetij. Tako bi morali biti ukrepi na področju prenove celotne neučinkovite državne birokracije bolj povezani in usmerjeni v začetek reforme v državni birokraciji. 3.8 Infrastruktura Uspeh Silicijeve doline zaznamujejo tudi start-up podjetja, ki razvijajo inovativne ideje in prinašajo visoko dodano vrednost ter se razvijajo v svetovne multinacionalke. Z razvojem podporne infrastrukture, še posebej z izgradnjo mreže tehnoloških parkov, ki so namenjeni razvoju visokotehnoloških podjetij, so tudi slovenska podjetja dobila ustrezne pogoje za razvoj takšnih podjetij. Tehnološki parki niso le parki posameznih visokotehnoloških podjetij, ampak tudi sinergično okolje, kjer delujejo istomisleči podjetniki s ciljem, uspeti z idejo. Kljub temu, da tehnološki parki nudijo podjetjem dobre osnovne pogoje za razvoj inovativnih idej, se podjetja srečujejo z omejenim dostopom do skladov tveganega kapitala, ki je osnovi pogoj za uspeh start-up podjetij. MVZT ocenjuje, da ima Slovenija razvito široko podjetniško-inovacijsko infrastrukturo, ki pa se srečuje s preveliko razdrobljenostjo in premajhno povezanostjo. Tako mora Slovenija graditi na odprti infrastrukturi, ki bo omogočala krepitev inovativnosti in podjetništva. V sklopu tega država predvideva posodobitev in povezovanje mrež podpornih subjektov. Kot pomemben dejavnik uspeha inova-tivnih podjetij ocenjuje tudi dostop do kapitala za inovativna podjetja in s tem razvoj skladov tveganega kapitala [12]. Pozitiven ukrep države je zavedanje, da bo potrebno začeti z razvo- jem skladov tveganega kapitala, ki je eden osnovnih pogojev za uspeh start-up podjetij, saj trenutno uspeva večino najuspešnejših slovenskih start-up podjetij s tujim tveganim kapitalom. S tem se bo izboljšalo tudi delovanje tehnoloških parkov, ki predstavljajo pomembno podporno okolje za takšna podjetja. S posodobitvijo in povezovanjem mrež podpornih subjektov se predvideva tudi večje povezovanje raziskovalnih inštitucij z majhnimi podjetji. Takšno sodelovanje bi se moralo nadgraditi z vključitvijo raziskovalnih inštitucij v delovanje tehnoloških parkov, saj bi se tako vzpostavilo sodelovanje med podjetji in raziskovalno sfero že v začetku delovanja podjetij in bi se s tem zmanjšal tudi problem pomanjkanja sodelovanje med podjetji in akademsko sfero. 4 Zaključek Pot od ideje do dejanskega razvoja območij kot sta Silicijeva dolina in Bangalore ni enostavna, saj je pri tem potrebno upoštevati tako ključne sistemske dejavnike kot tudi gospodarske, družbene, socialne in kulturne razlike med državami. To prikazuje Bangalore, ki ga odlikujejo zelo podobni sistemski dejavniki kot Silicijevo dolino kljub drugačni zgodovini razvoja. Med ključne sistemske dejavnike lahko uvrstimo zaupanje v podjetništvo, inovacije novih tehnologij, visoko usposobljene kadre, podporno infrastrukturo in inštitucije, bližino izobraževalnih in raziskovalnih ustanov in razpoložljivost kapitala iz zasebnih virov tveganega kapitala. Ustvarjanje pogojev za uspešen prenos modela Silicijeve doline in razvoj ključnih sistemskih dejavnikov postavlja Slovenijo pred veliko odločitev, tesno povezano z njeno zmožnostjo, ali bo začela spreminjati sistemske dejavnike, ki so nujni za prestrukturiranje dela gospodarstva in nastajanje visoko-tehnoloških in inovativnih podjetij, ali pa bomo le nemo spremljali na eni strani propadanje podjetij, na drugi strani pa uspehe slovenskih podjetij, ki razmišljajo o umiku iz Slovenije. Pomembno vlogo pri tem nedvomno ima država, ki bo morala poskrbeti za ureditev delovnoprav- ne in davčne zakonodaje, ustvariti razmere za odprt bančni sistem, ki bo v podporo podjetjem, odpraviti neučinkovitost državne birokracije, spodbuditi izgradnjo podporne infrastrukture in s tem podjetjem ponuditi prijazno, svobodno in odprto podjetniško okolje, kjer lahko vsakdo uspe z dobro in inovativno idejo. Slovenija sicer ima nekatere potenciale, potrebne za vzpostavitev slovenske Silicijeve doline, vendar je od vizionarskih želja posameznikov do realnosti še dolga pot. Viri [1] Cook, I., Joseph, R.: Rethinking Silicon Valley: New Perspectives on Regional Development, Prometheus, 2001, letn. 19, št. 4, str. 377-393. [2] Khanna, D. M.: The rise, decline, and renewal of Silicon Valley's high technology industry, Garland Publishing, New York and London, 1997. [3] Stremlau, J.: Dateline Bangalore: Third World Technopolis, Foreign Policy, 1996, letn. 102, str. 152-168. [4] Stres, Š., Trobec, M., Podobnik, F.: Raziskava o stanju inovacijske dejavnosti v Sloveniji s predlogom aktivnih ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v slovenskem gospodarstvu, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije, Ljubljana, 2009. [5] Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K.: Slovensko podjetništvo v letu krize: GEM Slovenija 2009, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, 2010. [6] Konkurenčnost slovenskega gospodarstva - pregled stanja in ukrepi za izboljšanje, (http://data.si/userfiles/data. si/dokumenti/Pdf%20do-kumenti%20za%20objavo %20%28listine,%20zako-ni,%20uredbe%20ipd%29/ Konkuren%C4%8Dnost%20 slovenskega%20gospodar-stva%20-%20pregled%20sta-nja%20in%20ukrepi%20za%20 izbolj%C5%A1anje.pdf). [7] Dragoš, S., Ignjatovic, M., Jaklič, M., Hribernik, A., Likar, B., Stanojevic, M., Vehovar, U.: Neo-socialna Slovenija. Smo lahko socialna, obenem pa gospodarsko uspešna družba?, Univerzitetna založba Annales, Koper, 2010. [8] Innovation Union Scoreboard 2010, Pro Inno Europe (http:// ec.europa.eu/research/inno-vation-union/pdf/iu-scorebo-ard-2010_en.pdf ). [9] The Global Competitiveness Report 2010-2011, World Eco- nomic Forum (http://www3. weforum.org/docs/WEF_Glo-balCompetitivenessRe-port_2010-11.pdf). [10] Doing Business 2011, World Bank (http://www.doingbusi-ness.org/reports/global-re-ports/doing-business-2011).). [11] Sukič, S.: Možnosti za nastanek Silicijeve doline v Sloveniji, Fakulteta za management Koper, Koper, 2011. [12] Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020, (http://www.uradni-list.si/1/content?id=103975). [13] Referenčni model inoviranja - zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta, (http://sicris.izum.si/search/prj. aspx?lang=slv&id=5725). [14] The Rise of Silicon Valley, (http:// www.stanford.edu/about/hi-story/history_ch3.html). [15] Heitzman, J.: Corporate Strategy and Planning in the Science City: Bangalore as 'Silicon Valley'. Economic and Political Weekly, 1999, letn. 34, št. 5, str. PE2-PE11. [16] Silicon Valley map (http://bcc. hitsz.edu.cn/wordpress/ jasonleakey/2011/07/%E7%A1 %85%E8%B0%B7%E7%9A%84i t%E4%BC%81%E4%B8%9Asilic on-valley-map/). Can Slovenia become Silicon Valley of Europe? Abstract: The article describes the review of key factors in the area of high technological entrepreneurship development in Slovenia in comparison with Silicon Valley (USA) and Bangalore region (India). This review focuses especially on the key factors accountable for the development of Silicon Valley and Bangalore region. The factors also represent obstacles for the development and stimulation of innovativeness in Slovene high technological entrepreneurship at the same time. The review indicated relatively poorly developed high technological entrepreneurship in Slovenia, with an exception of some enterprises. Strategic documents of Slovenia show thinking in the right direction. However, it is still long way for Slovenia to become a high technology entrepreneurship friendly country. Keywords: Innovativeness, Slovenian development and innovativeness strategy (RISS), entrepreneurship, Silicon Valley, Bangalore lRTo°° inovadjerazvO|lehnoloçjïje www.irt3000,si t v m DNEV* mm INDUSTRIJSKE V ROBOTIKE MOTOMAN A YASKAWA COMPANY 26.-30.MAREC WWW.DNEVIROBOTIKE.SI Od 26. do BO. marca 2012 študentje robotike s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani organiziramo tradicionalni dogodek »DIR2012 - Dnevi industrijske robotike 2012«. Dogodek je namenjen predvsem študentom, dobrodošli pa so tudi ostali obiskovalci vseh generacij. V ponedeljek, 26. marca 2012, bodo predavali fakultetni in vabljeni strokovnjaki s področja robotike. Tematika predavanj bo zajemala tako osnove robotike (prof. dr. Tadej Bajd), kot tudi napredek v industrijskih aplikacijah (g. Marjan Brezarič, Hella Saturnus in g. Marjan Adamič, Unior). V naslednjih treh dneh bodo dopoldneve zaznamovale ekskurzije fakultet in srednjih šol iz različnih delov Slovenije, v popoldanskih urah pa se bodo lahko študentje od bliže spoznali s posameznimi roboti in rešili v naprej zastavljeno nalogo. Na voljo bo 9 različnih aplikacij, med katerimi bodo zagotovo najbolj zanimive peka palačink, vodenje robota s pomočjo Kinecta, robotski hokej, sestavljanje sestavljanke in seveda maskota lanskega DIR-a humanoidni robot NAO, ki bo letos ločeval odpadke. V petek se bomo odpravili na strokovno ekskurzijo. Najprej se bomo odpeljali v Zreče v podjetje Unior, ki v svojih aplikacijah uporablja več kot 50 robotov. Nato nam bodo v bolnišnici v Celju predstavili kirurški robotski sistem da Vinci, s katerim s pomočjo haptike opravljajo operacije. Novost letošnjega DIR-a bo tekmovanje Robot Challenge, ki bo potekalo med omejenim številom ekip. Prvi dan bomo prijavljenim ekipam predstavili programski simulacijski paket podjetja ABB RobotStudio, v katerem lahko uporabnik načrta celotno robotsko aplikacijo in jo nato prenese na robota. Zastavili bomo nalogo, ki jo bodo s pomočjo pridobljenega znanja s predhodnega predavanja ekipe tekmovalcev doma skušale rešiti v enem tednu. Najboljše ekipe bomo na koncu nagradili z bogatimi nagradami. Program in informacije so na voljo na spletnem naslovu. Na vse delavnice seje potrebno prijaviti. Udeležba je brezplačna. Ekipa DIR2012 26. 03. Predstavitve in predavanja 27. 03. Aplikacije 28. 03. 29. 03. 30. 03. Ekskurzija Ionske tekočine -hidravlične tekočine prihodnosti Milan KAMBIČ, Darko LOVREC Razvojni inženirji si zelo prizadevajo, porabljajo veliko časa in sredstev, da bi našli hidravlično tekočino, ki bi bila blizu idealni hidravlični tekočini. Med drugim bi tako morala biti negorljiva, netoksična, imeti odlične mazalne lastnosti, temperaturno neodvisne fizikalno-kemijske lastnosti itd. V prispevku bo predstavljena povsem nova vrsta hidravlične tekočine, ki je glede na odlične lastnosti najprimernejši kandidat za idealno tekočino bodočnosti. To je tekočina iz skupine ionskih tekočin. Ionske tekočine so staljene soli, ki vzbujajo posebno pozornost med drugim zaradi zanemarljivega parnega tlaka, širokega tekočega območja, termične stabilnosti tudi pri visokih temperaturah, visoke topnosti polarnih in nepolarnih organskih in anorganskih substanc, zanimivih od narave kationov in/ali anionov odvisnih lastnosti solvacije in koordinacije. Te edinstvene lastnosti jih delajo zelo privlačne še zlasti za aplikacije na področju zelene kemije. Med številnimi možnimi uporabami ionskih tekočin, ki so omenjene v literaturi, so: medij za čiste procese ekstrakcije vrste tekočina-tekočina, topila za elektrokemične aplikacije, katalitični kreking polietilenov, polimerizacija radikalov, tehnologije nanomaterialov in hidravlična tekočina. 1 Uvod Že od začetka uporabe hidravličnih tekočin človek stremi k izboljšanju njihovih lastnosti. Zaradi tega je v dobrih dveh stoletjih njihove uporabe število različnih tekočin, ki jih dandanes uporabljamo v hidravličnih napravah, precej naraslo. Vsaka od njih ima prednosti na določenem področju uporabe. Voda je na primer negorljiva, mineralno olje najbolj univerzalno uporabno, biološko hitreje razgradljiva olja manj ogrožajo okolje, hidravlična olja za uporabo v prehrambeni industriji lahko pridejo v stik z živili in podobno. Nobena tekočina pa ni tako univerzalna, da bi lahko izpolnila včasih zelo različne ali celo protislovne zahteve na posameznih področjih uporabe. Razvojni inženirji si zelo prizadevamo, porab- Mag. Milan Kambič, univ. dipl. inž., Olma, d. d., Ljubljana Doc. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo ljamo veliko časa in sredstev, da bi našli hidravlično tekočino, ki bi bila blizu idealni hidravlični tekočini. Med drugim bi tako morala biti negorljiva, netoksična, imeti odlične mazalne lastnosti, temperaturno neodvisne fizikalno-kemijske lastnosti itd. V nadaljevanju bo sledila predstavitev povsem novih vrst tekočin, katerih delež uporabe bi se zaradi opisanih prednosti v prihodnosti lahko zelo povečal in jih zaradi tega lahko na podlagi dosedanjih posamičnih odličnih lastnosti označimo kot hidravlične tekočine prihodnosti. 2 Ionske tekočine Danes težko z gotovostjo trdimo, katere tekočine bodo imele v prihodnosti pomembno vlogo. To je odvisno od rezultatov sedanjih in prihodnjih raziskav in testiranj, smeri razvoja fluidne tehnike, gibanja cen surovin na svetovnih trgih ter še marsičesa. Z veliko večjo verjetnostjo lahko rečemo, da tudi v bližnji prihodnosti še ne bomo uporabljali univerzalne tekočine, ki bi bila tako superiorna in blizu idealni, da bi izpodrinila vse ostale. Vsekakor pa lahko opozorimo na ionske tekočine, ki jim bo kot popolnoma novim potencialnim hidravličnim tekočinam v nadaljevanju dan največji poudarek. 2.1 Kaj so ionske tekočine? Najprej pojasnimo izraz »ionske tekočine«. Poenostavljeno bi lahko de -jali, da so ionske tekočine tekoče oziroma staljene soli. V širšem pomenu ta pojem pomeni vse staljene soli, na primer natrijev klorid pri temperaturah višjih od 800 °C. Vendar se danes izraz »ionska tekočina« uporablja za soli z relativno nizkim tališčem. Uveden je bil z namenom, da bi z njim pokrili soli s tališči pri temperaturah pod 100 °C. Eden od razlogov je bil, da bi se izognili besedam »staljena sol« v izrazih, kot je »temperatura okolice staljenih soli«, drugi ustvariti vtis hladnosti, tretji pa morda namera po patentiranju [1]. Ionska tekočina »je sestavljena v celoti iz ionov (staljen natrijev klorid; medtem ko je NaCl v vodi zgolj vodna raztopina ionov). Prej so to imenovali talina soli, prva hidravlična tekočina: voda danes navadno v uporabi: olja na mineralni osnovi nova priložnost: ionske tekočine - IL Slika 1. Tekočine v fluidni tehniki - nekoč, danes in jutri kar daje predstavo o delu pri visokih temperaturah, z visoko viskoznim in korozivnim medijem« [2]. Ionske tekočine s tališčem pri temperaturi okolice so sestavljene iz obsežnih in asimetričnih organskih kationov, kot so 1-alkil-3-metilimidazolij, 1-alkilpiridinij, 1-metil-1-alkilpirolidinij ali amonijevi ioni. Uporabljamo številne anione, od enostavnih halidov, ki znižujejo visoke temperature tališča, do anorganskih anionov, kot so tetrafluorborati in heksafluorofosfati, ter do obsežnih organskih anionov, kot so bis(trifluorosulfonil)amidi, triflati ali tosilati [3]. Primer prikazuje slika 2. Kationi (običajno organski) in anioni (običajno anorganski) v ionskih tekočinah so formulirani tako, da nastale soli težko kristalizirajo. Ionska tekočina je zato tekoča v širokem temperaturnem območju [3]. Pomembna značilnost ionskih tekočin je možnost prilagajanja njihovih fizikalnih in kemijskih lastnosti s spreminjanjem narave aniona in kationa. Število možnih kombinacij je ekstre-mno visoko in zaradi tega naj bi bilo možno »prikrojiti« najboljšo ionsko tekočino za vsak primer uporabe. 2.2 Prednosti ionskih tekočin Osnovne prednosti ionskih tekočin so naslednje: • praktično nimajo parnega tlaka, • niso vnetljive, • visoka termična in mehanska stabilnost, • široko območje tekočega stanja, • električna prevodnost, • visoka elektrokemična stabilnost. 2.3 Lastnosti ionskih tekočin V nadaljevanju bodo pobliže predstavljene tiste najpomembnejše lastnosti tekočine, ki so pomembne z vidika njene uporabe kot hidravlične tekočine. 2.3.1 Tališče Kaj razlikuje »ionsko tekočino« od staljene soli? V točki 2.1 je bilo že omenjeno, da se izraz ionska tekočina danes uporablja za soli z nizkim tališčem, običajno pod 100 °C ali celo pod temperaturo okolice. Vendar pa je bistvena razlika med ionskimi tekočinami in konvencio-nalnimi staljenimi solmi ta, da ionske tekočine najpogosteje vsebujejo organske katione. To omogoča ustrezno razlikovanje brez skrbi, da bi nekatere staljene soli lahko imele nižja tališča kot nekatere ionske tekočine [4]. Tekoče območje je pri ionskih tekočinah lahko veliko širše kot pri običajnih molekularnih topilih. Voda je na primer tekoča v območju 100 °C (0 do 100 °C), diklormetan pa v ob- močju 135 °C (-95 do 40 °C). Na spodnjo temperaturno mejo zgostitve (bodisi kristalizacijo ali osteklenitev) vplivata struktura in interakcija med ioni. Ionske tekočine, v celoti sestavljene iz ionov in z relativno šibkimi pari ion-ion (v primerjavi s staljenimi solmi), nimajo parnega tlaka oziroma je ta pod mejo detekcije. Za razliko od molekularnih topil je zgornja meja tečenja ionskih tekočin običajno določena s temperaturo termične razgradnje, ne pa s temperaturo izparevanja. Temperature prehoda trdno-tekoče so pri ionskih tekočinah lahko (idealno) pod temperaturo okolice in celo do -100 °C. Najbolj učinkovita metoda za določanje temperature prehoda je diferenčna dinamična kalori-metrija (DSC = Differential Scanning Calorimetry). Na tališče ionskih tekočin vpliva velikost ionov, in sicer tako anionov kot tudi kationov (v splošnem večji ioni znižujejo tališče), poleg tega pa tudi simetrija kationov (naraščajoča simetrija viša tališče in obratno) in stopnja razvejenosti verig (pri bolj razvejenih verigah so tališča višja). Kationi N ] R /= N fV\ R' /TV O N i Vi R' R2 R' 1_ I Anioni cie Br © TsO0 BF© oP N® TÍO® Tf;N© (CN)jN® AcO® CF3CO® NOp CIO® FeCI4© AICU0 AI2CI7e TiClg20 (AIKylF)3PF,° J. \ AlkyrBF3 N^N© Slika 2. Različni kationi in anioni, prisotni v ionskih tekočinah [3] 2.3.2 Viskoznost Glede viskoznosti poznamo dve široki skupini tekočin, in sicer new-tonske in nenewtonske. Newtonske tekočine imajo konstantno viskoznost ne glede na to, kakšna je stri-žna napetost, pri nenewtonskih pa se s spremembo strižne napetosti viskoznost poviša ali pa zniža. Čiste tekočine z nizko molekulsko težo so primeri newtonskih tekočin, polimeri, koloidne suspenzije in emulzije pa nenewtonskih tekočin [7]. Doslej so raziskovalci ionske tekočine obravnavali kot newtonske tekočine. Objav, ki bi obravnavale ionske tekočine kot nenewtonske, zaenkrat ni. Res pa je, da v smeri iskanja nenewtonskih ionskih tekočin doslej tudi ni bilo veliko vloženega truda. Viskoznost ionskih tekočin lahko merimo z enim od treh viskozime-trov: s padajočo kroglico, kapilarnim ali rotacijskim. Najpogosteje uporabljamo kapilarne, in sicer zaradi nižje cene in relativne enostavnosti uporabe, medtem ko nam rotacijski viskozimetri potencialno lahko omogočajo sklepanje o newtonskem obnašanju ionskih tekočin. Tako kot je izredno veliko število možnih ionskih tekočin, tako se tudi njihove viskoznosti lahko zelo razlikujejo. Podobno kot pri mineralnih oljih ima temperatura tudi pri številnih ionskih tekočinah močan vpliv na viskoznost. V dosedanjih raziskavah se je pokazalo, da imajo kontami-nanti, predvsem voda (tudi majhna količina iz okoliškega zraka), zelo velik vpliv na izmerjene viskoznosti. Primerjave viskoznosti različnih ionskih tekočin, ki jih lahko najdemo v literaturi, so zato tvegane in nezanesljive. 2.3.3 Gostota Gostota je za merjenje verjetno najbolj nezahtevna in nedvoumna fizikalna lastnost ionskih tekočin. V primeru, da razpolagamo s kvalitetno analitično tehtnico in volumetrično stekleno posodo, gostoto ionske tekočine lahko merimo gravimetrično (torej s tehtanjem vzorca). Navajane gostote ionskih tekočin so v razponu med 1,12 in 2,4 g/cm3. Vpliv temperature na gostoto je bistveno manjši kot na primer na viskoznost. Podobno velja tudi za vpliv kontaminantov. Zadnje raziskave kažejo, da je vpliv kontaminantov na gostoto linearno odvisen od njihove vsebnosti. Sicer pa na gostoto ionskih tekočin najbolj vpliva njihova kemijska sestava. 2.3.4 Stisljivost Stisljivost ima pomembno vlogo pri hidravličnih aplikacijah. Nizka stisljivost hidravlične tekočine omogoča visoke izkoristke strojev, ki obratujejo pri visokih tlakih. Iz preglednice 1 je razvidno, da je stisljivost ionskih tekočin v splošnem nižja kot pri mineralnih hidravličnih oljih in lahko celo nižja kot pri vodi [5]. Nizka stisljivost ionskih tekočin je izredno zanimiva na primer pri membranskih črpalkah in hidravličnih preizkuševalnih napravah z visoko frekvenco obremenjevanja, kjer s pulzirajočimi obremenitvami povzročamo utrujanje materiala. Zaradi nizke stisljivosti so možne višje frekvence obremenjevanja. Razen tega nizka stisljivost povzroča v delovanju hidravlične naprave še celo vrsto drugih pojavov. 2.3.5 Termična stabilnost in vnetljivost ionskih tekočin Termična stabilnost je ključna zahteva za obratovalno tekočino v procesnih strojih. Ionske tekočine imajo velik potencial, saj so termogravime-trične analize in dolgi trajnostni testi pri visokih temperaturah in tlakih pokazali, da ima veliko tekočin viso- ko termično stabilnost do temperatur med 250 in 400 °C. Zato jih že uporabljamo kot tekočine za prenos toplote v toplotnih izmenjevalnikih. Tako kot pri ostalih lastnostih ima tudi na termično stabilnost velik vpliv kemijska sestava ionov, medtem ko tlak praktično nima vpliva na to lastnost. Tudi testi vnetljivosti so potrdili visoko termično stabilnost ionskih tekočin, saj v splošnem niso nagnjene k vžigu [5]. Glede na to termična stabilnost ionskih tekočin ni omejujoč dejavnik v strojegradnji. Potrebno pa je izbrati tekočino, ki ustreza namenu uporabe. 2.3.6 Kemijska stabilnost Kemijska stabilnost obratovalne tekočine je zelo pomembna z varnostnega vidika. Značilen primer je uporaba ionske tekočine za mazanje kisikovih kompresorjev, ki sicer zaradi nevarnosti eksplozije obratujejo brez maziva. Testiranje nekaterih ionskih tekočin pri tlačnih impulzih kisika v višini 300 bar in pri visokih temperaturah do 250° C je pokazalo, da je stabilnost ionskih tekočin zelo odvisna od kemijske strukture. Nekatere ionske tekočine so močno reagirale s kisikom, druge pa so bile popolnoma inertne in potemtakem varne. To je moč razložiti s kemijsko strukturo ionov in njihovo termično stabilnostjo. Daljše stranske verige ionov povečujejo nagnjenost k reakciji s kisikom [5]. 2.3.7 Sposobnost mazanja Mazalne lastnosti ionskih tekočin so doslej testirali že velikokrat na Preglednica 1. Stisljivost ionskih tekočin v primerjavi z vodo in klasičnim hidravličnim oljem Hidravlična tekočina K [Pa-1] Izguba volumna na 10 MPa [%] Ionska tekočina 1 3,4 • 10-10 0,34 Ionska tekočina 2 3,1 • 10-10 0,31 Ionska tekočina 3 4,0 • 10-10 0,40 Ionska tekočina 4 4,5 • 10-10 0,45 Ionska tekočina 5 5,0 • 10-10 0,50 Ionska tekočina 6 3,2 • 10-10 0,32 Hidravlično olje 1,0 • 10-9 1,00 Voda 5,0 • 10-10 0,50 različne načine. Pokazalo se je, da so v večini primerov boljše kot pri konvencionalnih mazivih. To lahko razložimo z dejstvom, da imajo ionske tekočine edinstveno dipolarno strukturo, ki jim omogoča lahko ad-sorpcijo na drsne površine strojnih delov v kontaktu. Posledično pride do tvorbe učinkovitega mejnega filma, ki zmanjšuje trenje in obrabo. To še posebno velja pri nižjih kontaktnih tlakih ali večjih površinah. 2.4 Uporaba ionskih tekočin v industriji Možnosti uporabe ionskih tekočin, ki jih prikazuje slika 3, so zelo raznolike. Vseh niti še ne poznamo. Predvsem v zadnjem desetletju so se začele številne raziskave in razvoj ionskih tekočin za posamezna področja uporabe, precej je pilotnih projektov, v nekaterih primerih pa je že prišlo do komercialne uporabe. Precej raziskav poteka tudi na področju uporabe ionskih tekočin kot maziva, manj pa trenutno na področju njihove uporabnosti kot hidravlične tekočine. 2.5 Ionske tekočine kot hidravlične tekočine Ionske tekočine so zaradi številnih dobrih lastnosti, naštetih v točki 2.2, idealni kandidati za nova maziva, primerna za uporabo v težkih pogojih, kjer konvencionalna olja in masti ali trdna maziva odpovejo. Nekaj študij s tega področja je bilo doslej že opravljenih. Da bi našli primerno ionsko tekočino za uporabo v pogojih, kot so na primer visok vakuum, ekstremne temperature in visoki tlaki, je potrebno testirati veliko število ionskih tekočin pri različnih pogojih. Doslej so pri testiranjih pogosteje uporabljali reaktivne ionske tekočine kot aditiv, same pa zaradi nevarnosti tribokorozije (predvsem v primeru ionskih tekočin z vsebnostjo fluorina) redkeje. Sinergijski učinek in dolgoročno stabilnost teh zmesi je potrebno še raziskati [7]. Za komercialno uporabo bodo morale ionske tekočine izpolniti dodatne zahteve, kot so sprejemljiva cena, stabilnost, netoksičnost in neškodljivost za okolje. 2.6 Prijaznost ionskih tekočin do zdravja ljudi in okolja Ionske tekočine so pogosto povezane z besedo »zelen«. Ena od napovedi privzema, da je teoretično možno do 1018 takšnih snovi. Skoraj nemogoče je, da bi vse snovi iz tako široke palete lahko šteli kot zelene [8]. Zato obstajajo ali bodo obstajale ionske tekočine, ki jih lahko zaužijemo, in druge, ki so toksične za okolje, biološko niso razgradljive ali so celo trajne. Med potencialnimi hidravličnimi tekočinami je torej potrebno izbrati takšne, ki pri namenski uporabi ne bodo predstavljale nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje. 3 Zaključek Zaradi težnje po poenotenju, izboljšavi posameznih fizikalno-kemijskih lastnosti, zmanjšanju nevarnosti za okolje in zdravje ljudi, je stalno prisotno iskanje boljše, perfektne hidravlične tekočine. V prispevku so bile opisane ionske tekočine, ki jih lahko označimo kot hidravlične tekočine prihodnosti. Ionske tekočine predstavljajo ogromno množico tekočin, ki se v zadnjih letih že uspešno uporabljajo na nekaterih področjih industrije, ne pa še v vlogi hidravličnih tekočin. Raziskave o primernosti ionskih tekočin za uporabo v hidravličnih sistemih še potekajo, na praktično uporabo in potrditev dobrih obetov z drugih področij industrije pa še čakamo. Literatura [1] Johnson, K.: What's an Ionic Liquid?; The electrochemical society interface (2007), Spring, str. 38-41. [2] Markovic, S.: Ionske tekočine : seminar, 2006, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Ljubljana. [3] Laus, G., Ben-tivoglio, G., Schotten-berger, H., Kahlenberg, V., Kopacka, Slika 3. Potencialna področja uporabe ionskih tekočin [6] H., Roder, T., Sixta, H.: Ionic liquids: Current developments, potential and d ra wbacks for industrial applications; Lenzinger Berichte, 84 (2005.), str. 771-85. [4] Wasserscheid, P., Welton, T.: Ionic liquids in synthesis; 2003, Wiley-VCH Veerlag GmbH & Co. KGaA, Weinheim. [5] Predel, T., Schlucker, E., Wasserscheid, P., G erhard, D., Arlt, W.: Iconic lic|uids as operating fluids in high pressure applications; Chem. Eng. Technol. 30 (2007), štev. 11; str. 1475-1480. [6] Reisinger, A.: Contract research & development at Iolitec, Ionic Liquids Today 3 (2007'), štev. 4, str. 2-4. [7] Bermúdez, M. D., Jiménez, A. E., Danes, J., Carrion, F. J:. Ionic liquids as advanced lubricant fluids, Molecules (2009), štev. 14, str. 2888-2908. [8] Schubert, T.: How »green« are io-nic liquids?, Ionic Liquids Today 1 (2005), štev. 1, str. 3-3. Mojstri učinkovitosti energije, opreme in trajnosti 16 ENERGETIKA Energetika, varčna izraba energije in energetski viri 15 TEROTECH-VZDRŽEVANJE Vzdrževanje, čiščenje in obnova zgradb Sejem za tiste, ki skrbijo za ponudbo in osveščanje industrije in posameznikov o pomenu učinkovitega vzdrževanja in uporabe objektov, strojev in resursov za konkurenčnost in dolgo življenjsko dobo. 9 EKO Ekologija in varovanje okolja za strokovnjake in domače mojstre, s za novosti in inovacije, ™ za energetsko varčnost in okoljsko odgovornost, za trajnostni razvoj! • več kot 800 razstavljavcev iz vseh celin • več kot 21.000 obiskovalcev iz držav JV Balkana in držav EU • več kot 50 aktualnih razprav, svetovanj in tekmovanj 5 VARJENJE IN REZANJE Tehnologija, oprema in materiali www.ce-sejem.si Très chic: Designerski agregat. Je lahko hidravlični agregat sploh lep? Mi mislimo, da celo mora biti. Zato smo naš novi kompaktni agregat KA oblikovali tako, da ugaja očem. Ampak to še ni vse. K popolnem agregatu spadajo tudi stevilne možnosti uporabe. V aplikacijah kot so obdelovalni stroji, dvižne platforme in hidravlina orodja razvije KA svojo polno moč in 700 bar delovnega tlaka. Mobilna ali stacionarna enota je lahko vgrajena stoje ali leže, ž eno ali tri faznim napajanjem -odločitev je vasa! Usklajeni motorji, ventili in dodatna oprema iž obsežnega modularnega sistema omogočajo, da agregat KA ižpolni vsa vasa pričakovanja. Za več informacij HAWE Hidravlika d.o.o., tel. 03 7134 880. Solutions for a World under Pressure HYDRAULIK PARKER HMIX - Elektrohidravlicni valji z integriranimi senzorji poti v Miha STEGER Čeprav je hidravlika že dokaj zrela tehnologija, pa se v zadnjem času kaže napredek v razvoju, konkretno na področju integracije elektronskega in digitalnega nadzora hidravličnih pogonov. Razlog za nadgradnjo tradicionalnih hidravličnih naprav v sodobne elektrohidravlične je predvsem v pridobitvi moči, hitrosti in Rezultat kombinacije lastnosti kon-vencionalne hidravlike z zmožnostmi natančnosti in nadzora sodobne elektronike je nova tehnologija, ki omogoča širok spekter možnosti izboljšanja funkcionalnosti in učinkovitosti proizvodnih linij, montažne opreme, mobilnih naprav in zagotovitev zahtev v prihodnosti. podlaga serija elektrohidravličnih valjev Parker HMIX. Prispevek vsebuje podrobnejšo predstavitev sestavnih delov hidravličnega valja s poudarkom na integriranem magnetostriktivnem senzorju poti, kar je tudi največja posebnost valjev Parker HMIX. Slika 1. Parker HMIX in magnetostriktivni senzor poti natančnosti linearnih ter rotacijskih hidravličnih pogonov. Elektrohidra-vlične naprave prinašajo prednosti tako z ekonomskega kot s tehničnega vidika. Ključni faktor na področju razvoja elektrohidravličnih naprav pa je vsekakor uporaba naprav za merjenje pozicije, kot so senzorji poti, ki so del samega elektrohidra-vličnega valja. Z novim elektrohidra-vličnim valjem HMIX dosežemo povečanje produktivnosti, zahvaljujoč boljšemu nadzoru, prilagodljivosti, hitri in enostavni nastavitvi naprave. 1 Uvod V zadnjem času je zaradi velikega povpraševanja po sodobnih rešitvah hidravličnih sistemov ena izmed posledic tudi napredek v razvoju elektrohidravličnih krmilnih naprav v zaprtem tokokrogu. Hidravlika je od nekdaj imela sloves neprimerljive gostote moči, medtem ko v današnjih časih lahko rečemo, da omogoča tudi natančen in pre-finjen nadzor gibanja. Rezultat tega je večja sofisticiranost prvovgradnih sistemov. Na področju novosti hidravličnih komponent je predstavljena nova 2 Specifikacije in sestavni deli Parker HMIX Elektrohidravlični valji Parker HMIX temeljijo na uveljavljeni predhodni seriji HMI in so primerni za delovne tlake do 210 barov. Na voljo so z 8 različnimi notranjimi premeri, in sicer od 40 mm do 2O0 mm. Za velikosti, večje od 63 mm, so na voljo trije različni premeri batnic. Največji možni gib je lahko tudi do 3 m, odvisno od načina vgradnje. Delovna temperatura se giblje od -20 °C do +85 °C. Tipični model HMIX obsega hidravlični valj z enostransko batnico, integriran senzor poti, priključni blok in je tako že pripravljen za vgradnjo primernega ventila. Miha Šteger, dipl. inž., Parker Hannifin Corporation, Podružnica v Novem mestu, Slovenija Slika 2. HMIX v kombinaciji s Parkerjevim ventilom in krmilnikom formacijo ukazne lege valja, pridobljene iz interakcije dveh magnetnih polj, ki sta pojav trajnega magneta, ki je pritrjen na bat elektrohidravlič-nega valja. Linearna natančnost senzorja v analognem načinu je ±50|jm, medtem ko je v digitalnem načinu ±30|jm. K nastanku magnetnih polj pa pripomorejo tudi magnetni impulzi, generirani s strani pretoka, ki tečejo skozi bakreno jedro znotraj cevi, ki poteka po celotni dolžini batnice. Slika 3. Sestavni deli HMIX v prerezu Slika 3 prikazuje HMIX v prerezu, sestavni deli pa so naslednji: tesnila nizkega trenja (poz. 1), ki zagotavljajo gladko in zmogljivo delovanje pri nižjih hitrostih in tlakih, batnica visoke natezne trdnosti iz ogljikovega jekla (poz. 2), z visoko odpornostjo proti udarcem, zamenljiva puša na batnici (poz. 3), tlačno tesnilo ohišja (poz. 4), jekleni bat iz enega kosa (poz. 5), notranji ali zunanji navoj na koncu batnice (poz. 6), fino obdelan jeklen priključni blok (poz. 7), cev in cevni priključki (poz. 8), magneto-striktivni senzor poti (poz. 9), trajni magneti (poz. 10) in zaščitni pokrov iz jekla (poz. 11). 3 Načini vgradnje Parker HMIX HMIX se po ISO 6020/2 lahko vgradi na 8 različnih načinov. 4 Senzor poti z visoko natančnostjo Največja posebnost HMIX je zagotovo vgrajen magnetostriktivni senzor poti, ki omogoča neprekinjeno analogno in digitalno povratno in- Slika 4. Načini vgradnje Parker HMIX Interakcija obeh magnetnih polj proizvede impulz z vzvojno impulzno preobremenitvijo, ki potuje po valovodni cevi, kjer ga na koncu naprave zazna tuljava. Trajni magnet, ki je na batu, ima vlogo merjenja pretečenega časa od začetka impulznega pretoka do pojava impulzne preobremenitve. Ta robustna in zanesljiva tehnologija se lahko uporablja tako v zaprtem kot odprtem tokokrogu. Magneto-striktivni senzor poti primarno zago- 5 Vgrajen priključni blok Fino obdelan jeklen priključni blok in cev s cevnimi priključki omogočata izjemno stopnjo zanesljivosti, in sicer v najtežjih obratovalnih pogojih. Zasnovanost je taka, da zagotavlja optimalno dinamiko pretoka in s tem izboljšanje učinka sistema in hitrosti odziva. Na priključni blok lahko namestimo širok spekter standardnih industrijskih krmilnih ventilov velikosti NG6, Slika 5. Magnetostriktivni senzor poti tavlja natančne informacije o poziciji, hitrosti oziroma gibalnem nadzoru skozi celoten gib hidravličnega valja, medtem ko je njegova sekundarna funkcija diagnostika naprave. Kompaktna oblika senzorja pravzaprav zanemarljivo vpliva na celotno dolžino elektrohidravličnega valja Parker HMIX. NG10 in NG16, odvisno od zahtev glede moči in hitrosti posamezne aplikacije. 6 Možnosti tesnjenja Elektrohidravlični valj HMIX je na voljo z dvema načinoma tesnjenja, in sicer s standardnim tesnilom z nizkim trenjem z oznako PF, na iz- Slika 6. Priključni blok in cev s cevnimi priključki 64 Slika 7. Tesnilo z ultranizkim trenjem LF biro pa je tudi tesnilo z ultranizkim trenjem z oznako LF. Bat je v obeh primerih opremljen s PTFE-tesnilom. Izbira tesnila poteka v kombinaciji z izbiro ventila in krmilnika ter zahtev natančnosti pozicije. 7 Zaključek Elektrohidravlični valji se uporabljajo v širokem spektru aplikacij. Še posebej so primerni v okolju, kjer se zahteva kompleksna kombinacija pritiska, sile in nadzora. Taka kombinacija je tudi pri obdelovalnih strojih, hidravličnih stiskalnicah, injekcijskem brizganju, v papirni industriji itd. Glavna prednost elektrohidravličnega valja Parker HMIX je v tem, da predstavlja skupek posameznih enot, ki so združene v eno enoto, kar pripomore k zmanjšanju nabavnih stroškov, poleg tega pa se zmanjšajo tudi čas in stroški montaže. Literatura [1] Parker Hannifin Corporation, Press release New Parker Electro-Hydraulic Cylinders deliver speed, power and precision, April 2011. [2] Parker Hannifin Corporation, White paper New Parker Electro-Hydraulic Cylinders deliver speed, power and precision, April 2011. [3] Parker Hannifin Corporation, Product Presentation New HMIX Tie Rod Cylinder Series, April 2011. NASVIDENJE na 22. TEHNIŠKEM POSVETOVANJU VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Otocec, 18. in 19. oktober 2012 www.tpvs.si Kdaj gibki cevovod namesto kovinske cevi? Vedenje o tem, kdaj in kje pri hidravlični napravi uporabiti kovinske cevi namesto gibkih cevovodov, vam lahko prihrani zastoje, stroške in nevarnosti. Kaj imajo dvižne verige, hidravlični akumulatorji in gibki cevovodi skupnega? Samo eno: v zvezi z njimi se pojavlja le ena oblika poškodb - navadno katastrofalnih. V določenem trenutku še normalno delujejo, v naslednjem pa gre lahko že vse narobe. Gibki cevovodi lahko puščajo ob priključkih in lahko kažejo znake zunanje abrazivne obrabljenosti. Oboje predstavlja opozorilo za pravočasno zamenjavo. Toda takšno stanje ne omogoča realnega ocenjevanja preostanka njihovega zanesljivega trajanja. Omejitve pri gibkih cevovodih Poleg dejstva, da imajo omejeno trajnost, ki je poleg tega še težko določljiva, so med gibkimi cevovodi in kovinskimi cevmi pomembne razlike: • gibke cevi se pod tlakom razširjajo in podaljšujejo. To povzroča porabo dodatne prostornine delovnega medija in podaljšuje časovne cikle delovanja strojev. • za gibke cevi so značilne omejene temperature delovanja. • zaradi zahtev po redni zamenjavi se povečuje količina odpadkov. • gibki cevovodi so dražji. Kljub tem slabostim se gibki cevovodi uporabljajo za mnoge hidravlične naprave, saj alternativni vodniki v obliki kovinski cevi v mnogih primerih ne omogočajo: • vgradnje na omejenem prostoru (posebno pri mobilnih strojih), • medsebojnega gibanja posameznih enot strojev ter • dušenja hrupa in vibracij. Poleg tega se gibki cevovodi pogosto uporabljajo tudi nekonvencio-nalno, ker se lahko vnaprej pripravijo in vgradijo hitreje kot kovinske cevi. Dodatna dela, povezana s pripravo kovinskih cevi, namreč lahko na prvi pogled pocenijo uporabo gibkih cevi, še posebno, če se zanemari, da se morajo v življenjski dobi stroja večkrat zamenjati. To je napačna ekonomija, podobna tisti, ki pri nakupu stroja upošteva le nabavne stroške in pozabi na dodatne stroške obratovanja in vzdrževanja v skupni dobi trajanja stroja. Kovinske cevi so hladnejše Hidravlične kovinske cevi imajo določene prednosti že same po sebi. Ena od teh je boljši prenos toplote, še posebno, če so ustrezno pobarvane. Skupno sevanje toplote objekta je namreč vsota refleksivnosti, emi-sivnosti in prevodnosti toplote skozi objekt. Z barvanjem hidravličnih kovinskih cevi se njihova refleksivnost zmanjša in poveča njihova emisiv-nost, kar omogoča boljšo odbojnost toplote (kot je podrobneje opisano v študiji, objavljeni v H & P 5/2000 -http://byt.ly/HP509Infrared). V določenem primeru se je pokazalo, da je naprava s pobarvanimi cevmi delovala celo pri okoli -6 °C nižji temperaturi. Zamenjava gibkih cevovodov Kljub zanesljivosti kovinskih cevi se pri večini strojev s hidravličnim pogonom in krmiljenjem zaradi razlogov, ki so bili že pojasnjeni, nujno uporabljajo tudi gibki cevovodi, ki pa jih je treba vzdrževati. Pri zamenjavi je potrebno upoštevati dva vidika: stroške prekinitve obratovanja strojev pri poškodbah / zamenjavi gibkih cevovodov ter možnosti različne obravnave posameznih gibkih cevovodov. Poglejmo konkretni primer: Pred leti je v nekem rudniku razpoložljivost njihovega odkopnega hidravličnega bagerja zaradi poškodb gibkih cevovodov padla na 65 %. Podobni problemi so se pojavljali tudi pri njihovi floti tovornjakov. Stroški vzdrževanja so dosegali milijone dolarjev. Odločili so se za uvedbo programsko načrtovane zamenjave vseh gibkih cevovodov vsakih 18 mesecev. Kmalu se je razpoložljivost odkopnih bagerjev povečala nazaj na 90 %. Kljub dragim gibkim cevovodom pa so bili stroški njihove zamenjave v primerjavi s stroški zastojev zanemarljivi. Toda pristop je imel veliko slabost: vse vgrajene gibke cevovode je obravnaval enako. Zato jim je ekspert za vzdrževanje priporočil statistično obravnavo zgodovine poškodb, ob pričakovanju, da bo le manjši odstotek gibkih cevovodov dejansko povzročal večino poškodb in zastojev. In res, razpoložljivi podatki so pokazali, da je bilo le 20 % kritičnih gibkih cevovodov vzrok za okoli 90 % vseh zastojev. Oboroženi s temi podatki so program zamenjave lahko optimirali, reducirali nepotrebne zamenjave in zmanjšali stroške zastojev na najmanjše možne vrednosti. Zaključek Hidravlični gibki cevovodi in kovinske cevi med seboj načeloma niso zamenljivi. Predstavljajo različna sredstva za različna opravila pri različnih hidravličnih strojih. Imajo omejeno trajnost in navadno ne opozarjajo na možnosti kvarov. So zahtevni za vzdrževanje. Zato naj se uporabljajo le tam, kjer kovinski cevovodi ne pridejo v poštev. Dodatne informacije dobite na naslovih: bcasey@hydraulicsupermar-ket.com ali www.hydraulicsupermar-ket.com■ Vir: Casy, B.: Hose or tubing - Hydrau-lics & Pneumatics 64(2011)11 - str.: 36. Mag. Anton Stušek, uredništvo revije Ventil Navor - merska veličina, ki je izredno pomembna za optimiranje Pogoni ladje so lahko učinkoviti in okolju prijazni, če je natančno poznana njihova moč. Pri tem je izredno pomembna precizna tehnika merjenja navora. Prvo obliko ladij - drevake - so poganjale človeške mišice. To je bilo okolju zelo prijazno. Naslednja stopnja pogona so bila jadra, ki jih je že v oceanskih razsežnostih poganjala moč vetra. In šele razvoj parnega stroja je omogočil plovbo brez upoštevanja volje vetra. Z druge strani pa spada danes ladijski promet med največje onesnaževalce okolja. 15 velikih tovornih ladij, po trditvah okoljskih strokovnjakov, letno onesnaži okolje z žveplovimi plini enako kot 800 milijonov avtomobilov. In tukaj je pomembna tehnika merjenja navora, ki je skupaj z vrtilno frekvenco odločujoča veličina pri stopnjevanju učinkovitosti vrtečih se strojev. To še posebej velja za motorje z notranjim zgorevanjem. In to ne samo pri povečevanju učinkovitosti, pri varstvu okolja, ampak tudi pri zmanjševanju pogonskih stroškov. V avtomobilski industriji je zmanjševanje izpustov CO2 odločujoča motiva -cija razvijalcem in konstruktorjem za mnoga njihova prizadevanja. Toda velja: nobenega zmanjševanja emisij ni brez ustrezne tehnike merjenja navora. In te izkušnje so povsem prenosljive v ladjedelništvo. Izhodna moč kot merilo Učinkovitost ladijskih pogonov zahteva majhno porabo goriva, majhne izpuste škodljivih plinov in plovbi prilagojeno izhodno moč pogonskega stroja. Zato je izhodno moč potrebno zajemati čim bolj natančno. To velja tudi za delitev moči na več pogonskih vej tudi pri spremenljivih obremenitvenih razmerah. Merilna prirobnica navora HBM T1O-FH - vrtljiva izvedba Za natančno ugotavljanje moči stroja je primeren merilnik navora, ki je integriran neposredno med gnani stroj in pogonski vod. Povezava med navorom, vrtilno frekvenco in močjo je fizikalno poznana. Moč rotirajočega telesa je zmnožek navora in kotne hitrosti. Z nadaljnjimi koraki dobimo razmerja za merjeni navor. Pri ladjah gre predvsem za velike ladijske vijake, močne gredi in počasi se vrteče pogone. To je posledica omejene vrtilne frekvence ladijskega vijaka. Zato je iz tega izhajajoči navor velik tudi v primeru, če se z gonilom pogonska vrtilna frekvenca poveča. Pri ladijskih pogonih imamo torej večinoma opravka z majhnimi vrtilnimi frekvencami in velikimi do zelo velikimi navori. Merjeni navori dosegajo vrednosti kilonewtonmetrov do meganewto-nmetrov. Takšnim namenom so pri specialistu merilne tehnike HBM kos z njihovo merilno prirobnico tipa T1OFH. Izdelujejo se za imenske vrednosti navora do 300 kNm. Po naročilu kupca pa izdelujejo merilne odjemnike tudi za vrednosti navorov do 1,5 MNm - v vrtljivi in nevrtljivi izvedbi. Za merjenje navora so na voljo različne izvedbe. Za natančne meritve pri izboljšanju izkoristka so se poleg standardnih merilnih odjemnikov navora uveljavile tudi neposredne meritve z merilnimi trakovi. Vsaka od izvedb ima svoje prednosti in slabosti. V splošnem pa velja, da so normalni merilni odjemniki navora enostavnejši in natančnejši in temeljijo na normalnih izkušnjah iz splošne mehanike. Pri tem ima kratka izvedba merilne prirobnice za merjenje navora velike prednosti prav za ladjedelništvo. Vgrajuje se lahko neposredno v pogonski vod (pogonsko gred), ima pa nekaj slabšo merilno natančnost in je zahtevnejša za ka-libriranje. Sklepne ugotovitve Globalno sprejeta Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (Marpol) predpisuje postopno znižanje mejnih vrednosti dušika in žveplovih izpustov do leta 2016. Za ta zmanjšanja in zagotovitev okolju primernih pogonov pa je potrebno natančno poznavanje pogonske moči. S tem postaja navor izredno pomembna merilna veličina za optimiranje ladijskih pogonov. Vir: Schicker, R.: Aufs Drehmoment kommt's an - Die Messgröße is enorm wicchtig für die Optimierung eines Schifsantriebs - Fluid 44 (2011) 10 - Spezial Schiffbau 2011 - str. S36 Mag. Anton Stušek, uredništvo revije Ventil Stiskalnica za natiskovanje ležaja s servopogonom IndraMotion MLD V Domelu so razvili in izdelali stiskalnico s servopogonom In-draMotion MLD za natiskovanje ležaja. Stiskalnica je del montažne linije za izdelavo novega EC-motorja. Montažna linija in vse montažne enote so morale izpolnjevati visoke zahteve kupca pri zagotavljanju kakovosti izdelka. podlaga Stiskalnica je samostojna in ergo-nomsko oblikovana montažna enota (slika 1). Za natiskovanje ležaja je uporabljen elektromehanski cilinder Bosch Rexroth EMC63, ki pri natisko-vanju omogoča tudi merjenje poti. EMC-cilinder je gnan s servomotor-jem MSK 060c in IndraDrive regulatorjem HCS02.1E s PLC-krmilnikom (IndraMotion MLD). Za merjenje sile je bil uporabljen Bursterjev senzor skupaj z ojačevalnikom. Nezaželen poseg v delovno območje v času Slika 1. Montažno mesto za natiskovanje ležaja delovanja stiskalnice preprečujejo varnostne zavese. Za izvajanje kakovostnega procesa in njegov nadzor morajo biti vključene naslednje kontrolne operacije: • zaznavanje ležaja, • pravilna orientiranost ležaja, • merjenje sile natiskovanja, • merjenje poti natiskovanja ležaja. Vsi našteti parametri morajo biti v zahtevanih mejah. Odstopanje pomeni slabo sestavljen izdelek. Enota za sestavljanje mora nepravilen sestav odložiti v izmetni kanal. Servopogon IndraMotion MLD ima številne prednosti, kot so neposreden in pregleden dostop do vseh funkcij in parametrov, programiranje logike gibanja na osnovi standardnih in dodatnih knjižnic ter fleksibilne možnosti komunikacij preko »on-board« vgrajenih vmesnikov. Vključena je zbirka funkcijskih blokov iz standardov IEC in PLCopen, zbirka funkcijskih blokov in knjižnic, ki so jih razvili uporabniki, procesno orientirani funkcijski bloki ter specifična kombinacija različnih funkcijskih blokov in tehnoloških paketov. IndraMotion MLD-S, ki je uporabljen za enoosni sistem, ima pomembne lastnosti, kot so inteligentna servoos ali samostojna enoosna logika gibanja, neposreden dostop do vseh parametrov pogona preko sistemskih spremenljivk PLC, funkcij, funkcijskih blokov ali nastavljivih sinhronih kanalov ter neposreden dostop do analognih vhodov in izhodov pogona. Za nastavitve parametrov je bil uporabljen program IndraWorksEn-gineering, v katerem se nastavijo komunikacijski protokoli, parametri servomotorja in prestavno razmerje za elektromehanski cilinder (slika 2). S tem programom se definirajo digitalni vhodi in izhodi za izmetni kanal, varnostno zaveso ter senzorji prisotnosti in pravilne orientiranosti ležajev. Z analognim vhodom pa je povezan ojačevalnik, na katerega je priključen senzor za merjenje sile. Za programiranje delovanja stiskalnice je uporabljen program Indra-Logic, ki vključuje programske jezike IL, LD, FBD, SFC, ST in CFC. Za opisani primer je uporabljen programski jezik FBD, s katerim se določijo funkcijski bloki za samo delovanje stiskalnice ter za meritve sile in poti natiskovanja. Za spremljanje delovanja stiskalnice pa so s programom VI_Composer dodani na ekran In-draControl VCP 25 teksti, gumbi in spremenljivke. S tem ekranom, ki je občutljiv na dotik, je mogoč popoln nadzor nad stiskalnico. Spremenljivke, ki vplivajo na delovanje stiskalnice, je mogoče spreminjati, nastavljati toleranco za merjenje dobrih in slabih kosov, spremljati njihovo število ter nastavljati vrednosti sile in poti natiskovanja. Opisana rešitev se je v proizvodnem procesu izkazala za optimalno, saj povsem izpolnjuje zahteve, ki so bile postavljene ob definiciji ciljev projekta. Vir: DOMEL, d. d, Otoki 21, 4228 Železniki, tel.:04 5117 100, fax: 04 5117106, www.domel.si, brane.cencic@domel.si, g. Brane Čenčič IndraWorks Engineering - Mechanical Gear - Axis_1 [32.1] Default File View Project Diagnostics Tools Window Help d ü ffl s m Project Explorer ML % ft ^ n a a i^j - jf. M 1 B..... Matiskovanje leiaja e........0s, 1 ¡i. ■ ^ Power Supply a- ftcsj.l [32.1] Default Lt:........F^j Master Communicaiicn - .^xjs B.........¡r^ Motor. Brake, Measuring Systems B.........F^j Scaling / Mechanical System Scaling / Units Scaling / Units E*iended Mechanical Gear Limit Values Drive Control 1^) Operation Modes / Drive riali ■ir^ Error Reaction V Probe ■ Optimization f Commissioning MLD Configuration Display Format Registers fix Display Format Registers Gx Technolog1.1 Functions /^sDaia ■ ■ 0 Configuration nj Logic □........H POUs ..........H PLC_PRG Tasks_ B: Q.........Ö B: Startup Mechanical Gear - Ans_1 [32.11 Defauli Axis_l [32,1] Default Maximum travel range i SfflJ.ÖWB Feed constant k 19:0000 Input revolutions of load gear nl 1 Output revolutions of load gear ii2 1 Load inertia. with reference to motor : & C SU Slika 2. Nastavitev parametrov v IndraWorksEngineering Positii i o mm mm/Rev kgiïi. DOMGL Ustvarjamo gibanje DOMEL d.o.o., Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija T: +386 (0)4 51 17 358; F: +386 (0)4 51 17 357; E: brane.ozebek@domel.si; I: http://ozi.domel.si/sl/pc_ozi Rexroth Bosch Group Zastopamo in prodajamo proizvode podjetja Bosch Rexroth s področja servo pogonov in krmilne tehnike. Nudimo: - servo pogone - krmilnike - SPS IndraLogic sisteme - avtomatizirane sisteme - varnostno tehniko - servis in pomoč pri zagonu Membranska puhala in difuzorji za male čistilne naprave Membranska puhala se najpogosteje uporabljajo za prezračevanje malih čistilnih naprav, akvarijev in manjših ribnikov. Prednost v primerjavi z drugimi kompresorji je med drugim tudi tiho in energetsko varčno obratovanje. Puhalo je zgrajeno iz dveh elektro-magnetov, ki sta napajana z izmenično napetostjo frekvence do 50 Hz. Med elektromagnetoma je jedro, ki nosi permanentni magnet in na vsaki strani še membrano. Puhalo z membranama, ki nihata z isto frekvenco, kot je napajalna, črpa zrak iz okolice in ga od sesalnega preko tlačnega ventila potiska k porabniku. Z zamenjavo priključkov deluje puhalo kot vakuumska črpalka. Zahvaljujoč takšnemu principu delovanja ni mehanskega trenja, ni vsebnosti olja, izstopajočega zraka pa ni treba posebej filtrirati. Bistvene prednosti membranskih puhal so: • delovanje brez olja, • dolga življenjska doba, • tiho delovanje, • energetska varčnost, • preprosto vzdrževanje. Delovni tlak se spreminja, odvisno od modela, ustvariti je mogoče 250 mbar nadtlaka oziroma 150 mbar podtlaka pri volumenskih tokih med 6 in 360 l/min. Zahvaljujoč serijskemu blažilniku vibracij in, odvisno od modela, dušilniku zvoka je nivo hrupa 30-50 dB (A). Serije SV / SLL / EL imajo vgrajeno termično stikalo kot varovalo pri preobremenitvah. Pri seriji EL lahko mikrostikalo prekine dovod električnega toka, če je membrana izrabljena ali pretrgana. Po izbiri se lahko stanje preko signalnega impulza posreduje krmi-Iju, ki lahko obvesti uporabnika ali tehnika. Tako se preprečijo neljube in drage posledice na čistilni napravi. Servisni seti rezervnih delov so univerzalno uporabni znotraj serije puhal in so zaradi življenjske dobe in skladiščenja vakuumsko pakirani. Vsi modeli imajo izolacijski razred »E« in so v skladu s CE-normo. Primeri uporabe - priprava vode: • čistilne naprave, • čiščenje odpadnih voda, • splakovanje filtrov. Laboratorijska in medicinska oprema: • zračne postelje, • zračna masaža. Prezračevanje manjših ribnikov: • prezračevanje akvarijev, • prezračevanje bazenov, • prezračevanje vrtnih ribnikov. Vodne kopeli: • masažni bazeni, • plavalni bazeni, • podvodne masaže. Difuzorji oziroma razpršilniki so namenjeni uporabi skupaj z membranskimi puhali. Primerni so za stalen in prekinjan dovod zraka. Materiali so EPDM in silikon, pri čemer se večinoma uporabljajo EPDM-membra-ne. Membrane so »naluknjane« in prepuščajo določeno količino zraka, tako da se zrak porazdeli praktično enakomerno. EPDM-membrana se pretežno uporablja za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, ki ne vsebujejo agresivnih snovi. Alternativno se uporablja silikonska membrana, vendar samo tam, kjer EDPM-membrane ni možno uporabiti. Po obliki so difuzorji okrogli (ploščati) in cevni. Najbolj pogosti so okrogli, ki se bistveno lažje pritrdijo kot cevni difuzorji. Pritrditev se izvede na priklopu dovoda zraka z objemko ali s priključkom, ki je pritrjen na podlago ali podkonstrukcijo. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: mk@inoteh.si, internet: www.inoteh.si Oblike difuzorjev Družina membranskih puhal 20 ZAGOTAVLJAMO POPOLNO GIBANJE |L P Naše poslanstvo je zagotavljati popolno in zanesljivo gibanje hidravličnih naprav. Podjetje MAPRO d. o. o., proizvaja in prodaja hidravlične cilindre, kromirane batnice/palice, cevi, tesnila in druge sestavne dele za proizvodnjo hidravličnih cilindrov. Paleta izdelkov obsega od preprostejših izvedb do najbolj zahtevnih visokotehnoloških cilindrov in hidravličnih komponent. Izdelke odlikuje vrhunski dizajn, visoka stopnja varnosti in 100 % testiranje. Po zaslugi najsodobnejše opreme lahko v najkrajšem možnem času izdelamo izdelke v skladu z najbolj zahtevnimi željami naročnikov. Kataloge izdelkov dobite na spletu www.mapro.si, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. ASA At\t\ s L/nr rv HYDRAULIC MOVEMENT Merilniki toka SFAM Festo tokrat predstavlja modularno grajena merilnika toka SFAM-62/ SFAM-90, ki se uporabljata kot samostojna enota ali pa kot del enote za pripravo zraka. Odlikuje ju visoka dinamika. Območje tokov je od 10 do 1000 l/min oziroma 150 do 15000 l/min. odločiti za izvedbo. Izbirati je mogoče standarde DIN 1343, ISO 2533 ali ISO 6358. Tako odpade računanje pretočne vrednosti. Merilniki SFAM lahko merijo v obe smeri, so enostavni in prilagodljivi pri vgradnji in se enostavno sestavljajo z enoto MS6/MS9 za pripravo zraka, inovativna prizmatična vpe-njalna tehnika pa prihrani dodatno delo pri instalaciji. vodoravna vgradnja: ± 5o, izhodi 2 x PNP ali 2 x NPN - izbirno, analogni izhod 0 ... 10 V, 4 ... 20 mA - izbirno, natančnost ±(3 % z. m. v. + 0,3 % FS), ponovljivost 0,8 % z. m. v., delovna napetost 15 ... 30 V, temperaturno območje delovanja 0 ... 50 °C, zaščita IP65, prikazovalnik invertiran LCD s 4 1/2-mestno 7 segmentni prikaz, Zanesljivost in udobnost sta značilnosti merilnikov toka SFAM. Absolutno vrednost toka pokaže vedno natančno in to v velikem območju merjenja. Prikazovalnik z močnim kontrastom olajša nastavitev preklopne vrednosti. PNP ali NPN? Vseeno, oboje je mogoče enostavno nastaviti. To zagotavlja manjše zaloge v skladišču, znižuje stroške, ni se treba vnaprej Tehnične značilnosti merilnikov toka SFAM-62 / SFAM-90: • delujeta na termičnem principu anemometrije, • namenjena sta za filtriran zrak (40|jm) brez agresivnih plinov, • priključek M12, • območje merjenja - SFAM-62: 10 ... 1.000, 30 ... 3.000, 50 ... 5.000 l/min - izbirno - in SFAM-90: 50 ... 5.000, 100 . 10.000, 150 . 15.000 l/min - izbirno, • dostopnost UL/CSA, C-Tick, Atex II 3GD, • standardni pogoji DIN 1343, ISO 2533, ISO 6358 - izbirno. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo. com, g. Bogdan Opaškar x L/nr HYDRAULIC MOVEMENT E ► info@mapro.si, I ►www.mapro.si MAPRO d.o.o.. Industrijska ulica 12,4226 Žiri, Slovenija /T: +386 (0)4 510 50 90, F: +386 (0)4 510 50 91 Podjetje MAPRO d.o.o., razpisuje prosta delovna mesta: KOVINOSTRUGAR (m/ž) - IV. ali V. stopnjo izobrazbe strojne smeri, - znanje struženja na klasični stružnici, - poznavanje merilne opreme in opravljanje meritev, - znanje branja tehničnih načrtov (risb) in poznavanje obdelave kovinskih materialov (struženje, rezkanje). CNC OPERATER (m/ž) - V./VI. stopnja izobrazbe strojne smeri, - znanje na področju CNC tehnologije, - poznavanje merilne opreme in opravljanje meritev, - znanje branja tehničnih načrtov (risb) in poznavanje obdelave kovinskih materialov (struženje, rezkanje). SERVISER HIDRAVLIČNIH CILINDROV (m/ž) - IV. ali V. stopnjo izobrazbe strojne smeri, - znanje servisiranja hidravličnih cilindrov, - poznavanje merilne opreme in opravljanje meritev, - znanje branja tehničnih načrtov (risb) in poznavanje obdelave kovinskih materialov (struženje, rezkanje). Več informacij o razpisnih delovnih mestih najdete na spletni strani: http://www.mapro.si Pisne ponudbe z življenjepisom pošljite na: MAPRO d.o.o., kadrovska služba - razpis, Industrijska ulica 12, 4226 Žiri, oziroma na elektronski naslov: jasna.plesec@mapro.si Zmanjšanje velikosti rezervoarja za dinamične hidravlične sisteme z OXiStop V dinamičnih hidravličnih sistemih je potrebno čim bolj zmanjšati količino zraka v olju, da se preprečijo nežele -ni učinki, kot so kavitacija, dizel efekt, nenatančnosti pri regulaciji in slabši izkoristek celotnega sistema. Sedanja rešitev, ki je bila edina na voljo, je bil dovolj velikodušno dimenzio-niran rezervoar z zadostno količino olja, kjer se je zrak lahko izločil. HYDAC OXiStop OXS sistem HYDAC OXiStop je svojevrstna rešitev tega problema, saj je olje »vakuumsko zapakirano« in tako omogoča manjše dimenzije rezervoarja. Kot pri vakuumsko zapakiranih živilih se tudi tu zraku prepreči dostop do olja, dodatno pa se olje neprestano razplinja. Ker je vsebnost zraka v olju zelo nizka, olje ves zrak, ki pride v kontakt z njim, zelo hitro raztopi. Razplinjevalno funkcijo standardnega velikega rezervoarja pri rezervoarju OxiStop zamenja hidravlično gnani agregat za razplinjevanje in odstranjevanje vode, dodatno pa je vgrajena membrana, ki ščiti olje pred nepo -srednim kontaktom z zrakom. Tako se lahko rezervoar dimenzionira po dejansko potrebnem volumnu olja. Prednosti za uporabnika so manjši stroški zaradi manjšega rezervoarja Primerjava: standardni rezerovar in HYDAC OxiStop OXS in manjše količine olja, za trikrat podaljšana življenjska doba olja, večje hitrosti in boljši skupni izkoristki. Primer: Preša s črpalko Q = 180 l/ min, hidravlični valj z 2 l olja, standardni rezervoar bi bil 3-5-kratnik pretoka črpalke, kar je okrog 800 litrov. Sistem OxiStop pa potrebuje le 75-litrski rezervoar. Vir: HYDAC, d. o. o., Zagrebška c. 20, 2000 Maribor, tel.: 02 46015 20, faks: 02 46015 22, e-mail: info@hydac.si, g. Dejan Glavač Induktivni senzorji majhnih dimenzij Ko postanejo stvari znotraj stroja utesnjene, pridejo na vrsto IQFlat induktivni SICK-ovi senzorji. Ploščata oblika, ki prepriča s preprosto vgradnjo, robustno konstrukcijo ter povečano razdaljo zaznavanja.Serijo IQFlat sestavljajo štiri različice z višinami okrovov od 4 mm do 10 mm. Modela IQ04 in IQ06 v plastičnem okrovu imata razdaljo zaznavanja od 1,5 mm do 3 mm, možna je pritrditev samo z enim vijakom. Tako ne potrebujeta nobenih dodatnih prilagoditev kakor tudi ne modela IQ20 in IQ25. Slednja imata kovinski okrov in sta še posebej robustna ter primerna za razdalje zaznavanja od 5 mm do 7 mm. Senzorje iz družine IQFlat odlikujejo enostavna montaža in zanesljivost, predvsem pa so zaradi ploščate in kompaktne oblike primerni za vgradnjo v ekstremno majhne prostore. Primerni so za preverjanje prisotnosti pri transportnih sistemih, ki postajajo vedno bolj utesnjeni, pozicioniranje transporterjev, komponent v proizvodnji elektronike ali ugotavljanje prisotnosti kovinskih obdelovancev na prešah in drugih strojih. Vir: SICK, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 69 990, fax.: 01 47 69 946, e-mail: office@sick.si, http://www.sick.si Legris Transair - vsestranska rešitev za prenos industrijskih fluidov Parker Hannifin je leta 2008 pridobil blagovno znamko Legris, katere del je tudi divizija Transair, ki je specializirana za sisteme s cevnimi razvodi za prenos vseh vrst fluidov. Prednost divizije Transair je v enostavnosti namestitve sistema, saj za razliko od tradicionalnih cevnih razvodov ne potrebujemo predhodne priprave z rezanjem navojev, varjenjem ali lepljenjem. Inovativna tehnologija tako Novi 168-milimetrski aluminijasti sistem omogoča hitro in enostavno montažo cevi in ostalih komponent, kljub temu pa zagotavlja zanesljivost in varnost celotnega sistema. Program Transair se deli na sisteme iz aluminija za stisnjeni zrak, vakuum ali iner-tne pline ter na sisteme iz nerjavne-ga jekla, ki se uporabljajo za prenos industrijske vode. Stisnjeni zrak - vakuum -inertni plini • 16 barov med -20 °C in +45 °C • 13 barov med -20 °C in +60 °C • 0 16,5, 25, 40, 63, 70, 100, 168 (NOVO) • Aluminijaste cevi Transair aluminijaste cevi in cevi iz nerjavnega jekla Industrijska voda • 10 barov med -20 °C in +60 °C • 0 22, 28, 42, 60, 76, 100 • Cevi iz nerjavnega jekla Vir: Parker Hannifin Corporation, Velika Bučna vas 7, 8000 Novo mesto, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51, e-mail: parker.slovenia@parker.com, g. Miha Šteger Najavljamo posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2012-ASM '12 v decembru 2012 v Ljubljani www.posvet-asm.si Tematski sklopi na posvetu Avtomatizacija strege in montaže 2012 bodo: - avtomatizacija, - cenovno ugodna oprema za avtomatizacijo, - pogoni za manipulatorje, - robotika v strežnih in montažnih procesih, - nadzor strežnih in montažnih procesov, - krmiljenje in senzorika, - računalniški vid, - povečanje učinkovitosti strežnih in montažnih sistemov ter procesov, - intiligentni nadzorni sistemi, - proizvodna logistika, - vitka proizvodnja, - transport pri stregi in montaži, - energijska varčnost avtomatiziranih naprav, - varnostni standardi, - podjetja predstavljajo - primeri iz prakse. Glavni organizator posveta Univerza v Miilldni^gFiitliv LAZIM UUhVUf (Mu ¿J, 5FKÍ BO UPNCTKATUiC Dodatne informacije: Laboratorij LASIM, UL, FS, Aškerčeva 6,1000 Ljubljana tel.: 01/47-71-726(725); fax.: 01/47-71-434 e-mail: asm.lasim@fs.uni-lj.si ali niko.herakovlc@fs.uni-lj.si Internetna stran: www.posvet-asm.sl Pokrovitelji in sponzorji www. irfÜCCO. corn SICK Sensor Intelligence. bf/f/ omrcon i ji Mfl ==i m un -.i ^ YA S KA WA MOTOMAl^ OPL Üíejcrcrth FANUC ROBOTICS EUROPE HALDER I hobm*technik T G H PI A AvlDITlitlliCiJ« inženiring ABB ©R,KO W ^^ www.4jlttt.il Pogovor s prof. dr. Tamaro Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani Janez ŠKRLEC Vsekakor smo se s tehtnim razlogom odločili, da za intervju izberemo direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani prof. dr. Tamaro Lah Turnšek, ki je vrhunska raziskovalka, saj je s svojim delom pridobila velik mednarodni ugled. Razen na raziskovalnem izkazuje odličnost tudi na drugih področjih. Zelo velik je njen prispevek k uveljavitvi naše znanosti v tujini s sodelovanjem s tujimi institucijami, vodenjem mednarodnih projektov, vabljenimi predavanji in odlično organizacijo mednarodnih konferenc. Zanjo so značilni velika raziskovalna vnema in osebna etičnost, predvsem pa topel odnos do ljudi in sodelavcev. Izjemno veliko je napravila tudi za popularizacijo znanosti v Sloveniji, usmerjala je znanstveno politiko v smislu povezovanja s tehnologijo in k razvoju ter uspešno sodelovala pri univerzitetnem študiju na Univerzi v Ljubljani in podiplomski šoli Jožefa Stefana. Prof. dr. Tamara Lah Turnšek 76 Ventil: Preden vas profesorica Tamara Lah Turnšek povprašam o vašem izjemno uspešnem vodenju Nacionalnega inštituta za biologijo, vas prosim za kratko predstavitev vaše osebne življenjske poti. Prof. Tamara Lah Turnšek: Sem rojena Ljubljančanka. Leta 1971 sem diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na smeri organska kemija, leta 1974 sem magistrirala iz biokemije in precej kasneje, leta 1983, tudi doktorirala iz bi- okemije na Univerzi v Ljubljani. Vmes sem delala v laboratoriju za klinično biokemijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer sem se navdušila za biomedicino. Od leta 1996 sem direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, na katerem sem ustanovila Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka. Od leta 2004 sem tudi habilitirana kot redna profesorica pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Poučujem Biokemijo raka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter na podiplomskem študiju Biomedicina na Univerzi v Ljubljani. Pred tem sem bila višja znanstvena sodelavka na Oddelku za biokemijo in molekularno biologijo na Institutu Jožef Stefan. Tam sem tudi začela in delovala z nekaj prekinitvami, ko sem se izpopolnjevala v tujini. Moja strokovna pot izven Slovenije obsega najprej delovni obisk na Institutu za fiziološko kemijo Univerze v Bonnu (kar je sponzoriral Mednarodni urad za jedrske raziskave v Julichu, ZRN) leta 1973. Nato sem kot gostujoča raziskovalka delala na svoji doktor- _ Prof. dr. Tamara Lah Turnšek na predavanju v državnem zboru ski disertaciji s področja proteinske biokemije na Oddelku za biokemijo Univerze Newcastle upon Tyne, UK, (kot štipendistka British Councila) med letoma 1982-84. Podoktorske izkušnje sem pridobila kot podokto-rantka in kmalu zatem kot docentka na Oddelku za farmakologijo Medicinske fakultete na Univerzi Wayne State, Detroit, Michigan, USA, 19841987. Med letoma 1991-1994 pa sem bila gostujoča profesorica in vodja Laboratorija za raziskave me-tastaziranja na Medicinskem centru Albert Einstein v Philadelphiji, Pennsylvania, ZDA. Ventil: Glede na vaše mnogoštevilne zadolžitve nas zanima, kako bi opisali svoje delo in na kaj ste kot direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo danes najbolj ponosni? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Zadolžitve! Teh res ne manjka, saj se tako administrativne zahteve vodenja kot tudi strokovne zahteve v raziskovalnem delu višajo! Seveda boste rekli, da je naš institut, čeprav tretji po velikosti na področju naravoslov -nih ved v Sloveniji, vendarle majhen, npr. v primerjavi z IJS. Kar je seveda res. A to ne pomeni manj dela, saj je administracija omejena in ne morem imeti vse podpore, ki bi jo želela. Tre -ba je prijeti za marsikatero delo. Kar me najbolj obremenjuje je to, da je preveč »papirologije«, uradniškega dela, ki je često produkt nesmiselnih zahtev javne uprave, kar krade čas pravemu upravljanju - menedž-mentu. Ta čas bi lahko in bi ga želela usmerjati v iskanje novih poslovnih povezav za NIB, tako doma kot tudi v svetu. Ta je poln priložnosti, ki jih zamujamo zaradi obremenjevanja s predpisi, anketami, revizijami, komisijami, preverjanji nekoruptivnosti (!) - sto in ena ideja, kako zaposliti upravitelje javnih zavodov - čeprav smo instituti z minimalnimi ustanoviteljskimi obveznostmi ARRS - tam dobimo med 15-20 % sredstev - resnično projektne organizacije! Tako se nam dobri projekti, posebno iz tujine, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost, večkrat izmuznejo izpred nosa, saj temu posvečam premalo časa. Vendar za to navdušujem sodelavce raziskovalce, med katerimi je nekaj odličnih menedžerjev! Odkar sem prevzela direktorovanje do danes se je institut podvojil in ponosna sem predvsem na to, da sem uspela zagotavljati materialne in infrastrukturne pogoje za tako hitro rast. Še najbolj sem vesela razširitve in posodobljenja Morske biološke postaje, ki je bila v 90 letih res v slabi koži. Za to in za nabavo sodobnega raziskovalnega plovila je bilo potrebno precej napora. Najbolj pa sem ponosna takrat, ko ti raziskovalci uspevajo in se uveljavljajo na raznih področjih doma in v svetu in tako promovirajo NIB, naše ideje ... Ventil: Kako vam uspeva zraven tako zahtevne vodstvene funkcije na Nacionalnem inštitutu izvajati tudi znanstvenorazvojno delo? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Res je, imam dve službi, saj se vseh 15 let direktorovanja še vedno intenzivno ukvarjam z raziskavami, mentorstvom študentom in predavanji. Morda bi raziskovanje lahko tudi opustila, a pri nas direktorji inštitutov morajo raziskovati in pridobivati projekte doma in v tujini - saj je vodenje vezano na mandat, po kate- Povsem desno, prof. dr. Tamara Lah Turnšek, nagrajenka in prejemnica Lapaj-netove nagrade rem se lahko vrneš v samo raziskovanje. Res pa je, da vse zgoraj našteto delam z užitkom - dokler seveda ne postane preveč stresno. Skrivnost oz. sposobnost, kako to početi, je v dobrem mrežnem načrtovanju aktivnosti, svojega dolgega delovnega dneva, tedna. Vsega tega pa ne morem sama, zato je pomembno, kako si izbiram sodelavce - kar je pri nas mogoče le v omejenem obsegu, na dolgi rok. Vendar se je okoli mene v upravi NIB-a zbrala dobra ekipa, ki danes obvladuje poslovanje, tako da se črnih scenarijev ne bojim, razen ob res zelo hudih finančnih omejitvah. Tudi raziskovalno delo je odvisno od ljudi. Komunikacija je bistvena -časa za to sicer vedno zmanjkuje, je pa pomembno, da ljudje vedo, kaj in zakaj delajo, raziskujejo, upravljajo, in to počno skupaj - slednjega ni vedno lahko doseči! Ventil: Kakšno je vaše delo in predvsem področje raziskav? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: S skupino delujem na področju biokemije in celične biologije, usmerjene v biomedicino, to so danes maligna, delno tudi vnetna obolenja. Oboje je do neke mere povezano in ima veliko skupnih procesov, ki jih raziskujemo. V zadnjih 10 letih sem s področja raziskav raka dojke in pljuč prešla skoraj izključno na raziskave možganskih tumorjev. Kot rdeča nit se skozi moje raziskave vleče področje proteoliznih encimov in njihova vloga v invaziji in metastaziranju malignih tumorjev s poudarkom na cisteinskih proteinazah. V tem segmentu nas seveda zanimajo predvsem proteaze kot biomarker-ji - prognostiki in terapevtske tarče, torej zelo uporabno usmerjeni cilji. Raziskujemo tudi uporabo inhibitorjev cisteinskih proteinaz ka-tepsinov in drugih antagonističnih molekul v preprečevanju celične invazije in metastaziranja tumorjev z eksperimentalnim uvajanjem različnih tehnik, vključujoč genski in celični vnos zdravil, kar je zanimivo za farmacevtsko industrijo. V zadnjem času pa se ukvarjamo s problemom, katere celice v tumorjih sploh ciljati, zato se osredotočamo na raziskave rakavih matičnih celic, ki naj bile ključne za njihovo rast in recidiv in ključna tarča zdravljenja raka. V tem kontekstu proučujemo mezenhimske matične celice. Moja širša skupina pa je zelo dejavna tudi na področju raziskav molekularnih mehanizmov nastanka raka - kar-cinogeneze, kot rezultat delovanja toksičnih učinkovin, posebno okolj-skih onesnaževalcev. Na drugi strani raziskujemo tudi aktivne biološke spojine naravnega izvora - od bakterijskega do rastlinskega, ki bi lahko bile učinkovite pri preprečevanju nastanka raka. Vse povedano je zelo uporabno, tudi »patentabilno«, ampak investitorja za visokotehnološke biotehnologije je pri nas zelo težko dobiti. Ventil: Kakšno je vaše družbeno udejstvovanje? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Moje družbeno udejstvovanje je zelo dinamično. Vedno so me zanimali aktualni problemi družbe in zakaj je v njej znanost tako slabo vidna in popularna. Zanimanja za znanost, ki se meni zdi najbolj fascinantna dejavnost, je med mladimi ljudmi malo! Vrednote družbe postajajo materialne in vse manj duhovne. Zaradi relativno skromnih zaslužkov v znanosti in akademskih ustanovah - pri nas seveda! - se tako mladi odločajo za hitro pridobitne posle. V poslovnem sektorju pri nas so znanstveniki le redki ptiči - moram pa reči, da se v zadnjih letih to hitro izboljšuje in bodo znanstveniki lahko tudi finančno prestižni poklic - kot v razvitem svetu! Kako (mladim) ljudem vzbuditi radovednost za znanost, me je v zgodnjih letih moje kariere že skoraj speljalo v novinarske vode. Kot urednica Glasila Instituta Jožef Stefan in kasneje revije Raziskovalec na MVZT, prve dvojezične brošure Znanost v Sloveniji in tudi sicer sem rada pisala o aktualnih temah s svojega področja. Od teh me je posebej pritegnila tema zapostavljene vloge žensk v znanosti. Nisem se niti zavedla, da je o tem istočasno začela razmišljat tudi Evropa in kmalu sem bila imenovana v EU Komisijo za to področje, tako imenovano Helsinško skupino, ki deluje še danes. Na evropsko pobudo sem - tudi ob podpori tedanje ministrice za znanost prof. Lucije Čok - ustanovila Nacionalno komisijo za enake možnosti spolov v znanosti, katere vodstvo sem pred tremi leti Prof. dr. Tamara Lah Turnšek in predsednik dr. Danilo Türk ob priložnosti obiska na NIB-u predala prof. Mirjani Ule. Medtem je gibanje med slovenskimi znanstvenicami dobilo dokaj široke razsežnosti, pridružile so se še družboslovke in že drugič bo letos v marcu širša konference na to temo. Drugo družbeno področje je etika v znanosti in družbi, ki ni na zavidljivi ravni. Razen etike v biomedicini in nekaterih biotehnoloških raziskavah tega vedenja naši mladi raziskovalci nimajo. Komisije za etiko v raziskovanju, kot jo imajo vse razvitejše države - pri nas še nimamo. Tako se dogajajo ponarejeni magisteriji - kdo ve, koliko jih še je (?) nezaznavnih in nepriznanih. Še več, človeka, ki mu je Univerza za dokazan plagiat odvzela magisterij, je nedavno Mestni svet postavil za ponovnega direktorja Ljubljanskih lekarn! Ne glede na njegove še ostale »zasluge« je za mene to nezaslišana zaušnica etiki -znanstveni in poslovni! Ventil: Kakšno je vaše osebno mnenje o naši slovenski znanosti? Ali menite, da je dovolj cenjena v naši družbi? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Kot direktorica NIB sem bila leta 1994 med ustanovitelji koordinacije direktorjev raziskovalnih institutov -KORIS, ki je nastala predvsem zato, da skupaj ustvarjamo znanstveno politiko v dialogu z Ministrstvom za znanost in tehnologijo (v tistem času). Združujemo se navadno v časih kriz. Taka kriza je za znanost nastopila kmalu po začetkih samostojne Slovenije. V splošni, še posebej politični evforiji in seveda ob številnih nalogah in opravilih, povezanih z »rojstvom« države - je politika pozabila na znanost in ji rezala tanek kruh, tako da smo ostro in glasno protestirali, šli skoraj »na cesto«. Bili smo delno uspešni in situacija se je nekoliko izboljšala, vendar se je stagnacija nadaljevala. Realno padanje sredstev za znanost in pomanjkanje pravih orodij in družbenih mehanizmov njenega prenosa v tehnologije sta omejevala razvojno politiko. Makro- in mikroekonomskega okolja, ki bi podpiralo razvoj v večjih podjetjih in ustanavljanje novih, odcepljenih podjetij s strani institutov, ni bilo dosti - bile so le kritike, da so za I m.......~ f Dr. Tamara Lah Turnšek v razgovoru z Ding Yi, nedavno prispelo doktorandko iz Univerze v Wuhanu, ki dela na področju ekotoksikologije v laboratoriju dr. Bojana Sedmaka vse, kar gre tu narobe, krivi znanost in znanstveniki, ki se ne menijo za težave družbe. Res pa je ravno obra -tno - družbe težave znanstvenikov in slovenske znanosti ne zanimajo! Zato, kdor ne sadi, sadu ne more pričakovat! Celo več, pogledi tedanje vladne elite so bili - najprej ekonomija, potem znanost - če ni domače, jo pa uvozimo, kolikor in kadar jo pač potrebujemo! Prevladovalo je abotno mnenje, da je denarja še preveč, a ga ne znamo prav obrniti. No, mislim, da je tudi politika spoznala, da tu denarja ni nikoli preveč! Je že tako, da več kot vlagaš, večja bo dodana vrednost lastne inovativ-ne proizvodnje. Več kot je sposobnih ljudi - inženirjev in vseh vrst drugih strokovnjakov (z doktorati ali brez!) - bolj bogata bo družba! Pozitivna povratna zanka, ki je preskušena in statistično dokazana v mnogih državah! To so pač družbene zakonitosti. Prvi minister, ki je te trende ustavil in po več kot 10 letih preusmeril na bolje, je bil Gregor Golobič, ki je to v hipu doumel in uspel kljub grozeči krizi celokupni denar tega sektorja povečati - še več, s pomočjo novega Sveta za znanost in tehnologijo (katerega članica sem) in vrste drugih strokovnjakov je bil izdelan dokument Razvojno-inovacijska strategija Slovenije do leta 2010 (!). To je prvi Nacionalni razvojni program, ki podaja tudi preverljive cilje in kazalce tega procesa. Korak v pravo smer - v pravem okolju seveda! Glede na krizo se danes zdi, da bo pot morda težja, kot smo to predvideli. Vendar sem tudi zato z optimizmom (čeprav ne brez pomislekov) sprejela ponujeno kandidaturo za ministrico za znanost in tehnologijo septembra lani s strani predsednika vlade Boruta Pahorja. Žal so sledili znani politični dogodki zadnjih mesecev, ki še danes zavijajo bodoči razvoj znanosti in tehnologije na Slovenskem v gosto meglo. Ventil: Ali nam lahko na kratko predstavite svoje videnje povezovanja gospodarstva in znanosti. Ali je po vašem mnenju tega v Sloveniji dovolj? Kaj mislite bi bilo ključnega pomena za uspešen razvoj našega gospodarstva? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Kot že rečeno, je pogoj za uspešno povezovanje ne le dobra, povprečna, ampak odlična znanost - kar pomeni nova odkritja. In ne ponavljanje in preverjanje starih oz. objavljenih hipotez - kar je seveda do neke mere tudi objavljivo, vendar v slabših revijah. To pri nas, žal, tudi zaradi evalvacijske politike počne povprečje slovenske znanosti! Ocenjujem, da je morda le tretjina slovenske temeljne znanosti tudi inovativne! Ampak le taka je lahko osnova inventivnih proizvodov visoke dodane vrednosti! Verjemite, da vsak dober znanstvenik pozna uporabo svojih zamisli, nekateri imajo ambicijo to tudi udejaniti - vprašanje pa je, ali jim okolje to omogoča. Kot primer iz svoje kariere naj navedem npr. razvoj testov za tumorske biomarkerje, za katere sem s podjetjem Oncogene v ZDA (Cambridge, Massachussets) takoj, ko so videli mojo predstavitev na Ameriškem kongresu za raziska- ve raka, sklenila večletno pogodbo, ki mi je omogočila nadaljnje delo v ZDA! To se mi tu težko zgodi, čeprav je bila KRKA kratek čas dovzetna za to problematiko. Žal ta ne more napajati vseh slovenskih biotehno-loških pobud! Ostalo farmacevtsko industrijo - paradnega konja LEK - smo razprodali za majhen denar. Danes je novo področje tehnologij za matične celice. S kolegi smo si v Sloveniji in okolici že obrusili pete za pridobitev financiranja in nastali sta dve majhni firmi - država pa je žal za naše vizije na tem področju biomedicine slepa! Matične celice so brez dvoma ena najbolj varnih in dolgoročnih naložb, ki bi jih npr. SID banka ali kak drug kapital v Sloveniji lahko naredil. Vendar pa tuji privatni kapital v naše okolje žal (upravičeno!) ne zaupa. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da se okolje in klima počasi spreminjata, počasi rastejo nove biotehnološke firme, a so še vedno ukleščene v finančne in birokratske primeže državne uprave, kar podaljšuje stagnacijo. Kaj bi bilo potrebno? Pogumni in odločni politiki z vizijo, znanjem in izkušnjami povezovanja javnega in privatnega denarja za razvoj in dobro države -ne za »instant« dobiček! Zato sama na NIB-u spodbujam povezovanje z našim gospodarstvom, predvsem z mladimi firmami, ki tu nastajajo. Pred dvema letoma smo ustanovili svoj prvi »spin-off« - odcepljeno firmico Biosistemika, ki ji pomagamo skozi otroštvo. Dobro poznam te probleme, a upam, da bodo kljub grozeči recesiji zvozile, saj vse le ni tako črno, kot nam želijo prikazati nekateri mediji. Ventil: Mogoče bi nam ob tej priliki tudi zaupali, kakšen je vaš hobi? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Če na kratko odgovorim, so moji hobiji povezani z gibanjem v naravi, rada igram tenis, smučam, rada imam po-hodništvo in plavanje. Ostali hobiji so povezani z lepoto, s kulturnimi užitki, kot je obiskovanje koncertov, gledališča, razstav in muzejev - in seveda knjige vseh vrst. Žal polnim police z neprebranimi novostmi, ki se jih često le bežno dotaknem - ča -kajo na mojo upokojitev ... Ventil: Ali nam lahko za zaključek, prof. Tamara Lah Turnšek, še zaupate, kakšni so vaši načrti za prihodnost? Prof. dr. Tamara Lah Turnšek: Načrti so usmerjeni v intenzivnejše povezovanje s tujino, predvsem z Brazilijo. Ne glede na poslovne izzive in priložnosti, ki se jih najbrž zavedajo tudi mnogi vaši bralci, saj je brazilsko gospodarstvo v vzponu in se v raziskave in razvoj veliko vlaga, je ta dežela željna novih znanj in želi izobraziti številno mlado populacijo. Ta željno išče znanja in izkušnenj v tujini, kjer koli je to možno, pri čemer se ne pusti kolonizirati velesilam. Zato so Slovenija in slovenski raziskovalci tam tradicionalno močno cenjeni. To čutimo v izredno pozitivnem odzivu in volji do bilateralnega sodelovanja. Tu naj spet poudarim močno vlaganje Brazilije v biotehnologijo, posebno v zgoraj omenjeno področje matičnih celic, ki je v Sloveniji v primerjavi skorajda ničelno ... Ventil: Hvala za vaše odgovore in nadvse zanimive informacje. Želimo vam še veliko uspehov pri vašem delu! Janez Škrlec Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije LITERATURA - STANDARDI - SPOROČILA Nove knjige [1] Carlomagno, G. M., Brebbia, C. A.: Computational Methods and Experimental Measur-ments XV - Zbornik 15. konference o računalniških metodah in eksperimentalnih meritvah obravnava medsebojne odvisnosti računalniških izračunov in rezultatov fizikalnih eksperimentov, ki postajajo vse bolj med seboj odvisni. Učinkovitost računalnikov in njihova vse večja cenenost pogojujeta tudi njihovo vse večjo uporabnost na vseh področjih znanstvenega in tehnološkega razvoja. Pri vse hitrejši rasti in kompleksnosti uporabe pa je pomembno, da se njihova zanesljivost tudi potrjuje z izvajanjem ustrezno natančnih eksperimentov. Ob tem pa tudi nji- hova kompleksnost in obsežnost nujno potrebujeta računalnike za vodenje in krmiljenje njihovega izvajanja ter analize in predstavitve njihovih rezultatov. - Zal.: WIT Press, Ashurst Lodge, Southampton S040 7AA, U. K.: 2011; ISBN: 978-1-18456-4540-3; obseg: 736 strani; cena: 632,00 USD. [2] Johnson, J.L.: Designers' Handbook for Electrohydraulic Servo and Proportional Systems - 4. izdaja - Nova izdaja uveljavljenega priročnika prinaša še več novih informacij kot predhodna 3. izdaja, ki ga je uveljavila kot 'biblijo' elektrohidravlike. Naučite se lahko še več o elektro-hidravličnih sistemih in njihovem projektiranju, saj priročnik obsega tudi vprašanja kot so: • Kako izračunati in nadzorovati padce tlaka v cevovodih, priključnih ploščah in razvodnih blokih, • Kako analizirati in krmiliti različne mehanske obremenitve vključno s transporterji, transportnimi trakovi, tritočkovnimi obremenitvami ipd., • Upoštevanje dinamičnih lastnosti krmilnikov in njihova povezava s sistemom, • Elektronika, posebni senzorji in kondicioniranje signalov, • Električni sistemi za mobilno tehniko, vključno z baterijami in sistemi za njihovo polnjenje. Merilna tehnika za profesionalce... ... od senzorja do programske opreme Zahtevate za vaše meritve in testiranja najvišje standarde, točnost in zanesljivost? Stavite na zanesljivost vodilnega na tem področju. HBM ponuja vse komponente merilne verige iz lastne proizvodnje, vse v popolnem skladu z vašimi zahtevami senzorji: sile, mase, momenta, tlaka, pomika, vibracij ojačevalniki: industrijski, laboratorijski, kalibrimi programska oprema za akvizicijo, vizualizacijo in obdelavo podatakov www.hbm.com Zastopnik za SLO: TRC, Vreckova 2, SI - 4000 Kranj, tel: + 386 4 2358310, fax: + 386 4 2358311, GSM: + 3 8 6 41 3 44071, ljudmila.licen@siol.net, www.trc-hbm.si PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI 0 "c/> 0 > 0 C 0 ne znate ELeRtroNiKa za zacetN¡Ke Cena: 7,00 EUR zDDV "co 0 I 0 Oglaševalci AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 82 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 59 DAX, d. o. o., Trbovlje 1 DIR 2012 55 DOMEL, d. d., Železniki 69 DVS, Ljubljana 64 FESTO, d. o. o., Trzin 1, 84 GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, d. o. o., Ljubljana 25 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 60 HYDAC, d. o. o., Maribor 1 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P. E.) NORGREN, Lesce 1 ISKRA AMESI, d. o. o., Kranj 35 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 11 KLADIVAR, d. d., Žiri 1, 2 KTS, Ljubljana 74 LOTRIČ, d. o. o., Selca 1, 19 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 1 MAPRO, d. o. o., Žiri 1, 71 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 4 OLMA, d. d., Ljubljana 1, 59 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 1, 23 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 1 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 22 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 21, 83 SICK, d. o. o., Ljubljana 1 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 54 TRC Ljudmila Ličen s. p., Kranj 1, 81 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 41, 75 Zanimivosti na spletnih straneh [1] Mesečni e-časopis o FT - http:// www.hydraulicspneumatics. com/ENewsletter/ - Revija Hydraulics & Pneumatics sedaj ponuja tudi elektronski mesečnik z najnovejšimi informacijami o flu-idni in pogonski tehniki, z nasveti in priporočili urednikov in specialistov. Namenjen je inženirjem, projektantom in vzdrževalcem, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, gradnjo, uporabo in vzdrževanjem hidravličnih in pnevmatičnih naprav. Naročite brezplačni izvod e-časopisa Fluid Power Monthly eNewsletter z obiskom zgornjega spletnega naslova. [2] Pnevmatični sistemi - www. vdma.org - VDMA je objavil nov informacijski list o pnevmatičnih sistemih (Servicefachkraft als befähigte Person für Druckluftsysteme), ki predstavlja praktično pomoč uporabniku pri odločanju o uporabi pnevmatike. [3] Prva izbira dobaviteljev - info@ firstindex.de - Založba Verlag Moderne Industrie ponuja možnost hitrega e-iskanja ponudnikov izdelave strojnih delov po konstrukcijskih načrtih ali dobave standardnih sestavin. Firstindex omogoča: neposredne nakupne kontakte, vedno aktualna povpraševanja, usmerjeno filtriranje z navigatorjem povpraševanja (Anfragen - Navigator) po območjih, materialih in procesih obdelave, vašemu portfelju primernih naročilih ter osebno obravnavo ob pomoči First-Index-eksper-tov. [4] Spletni naslov v FT - www.hy-draulicspneumatics.com - Revija Hydraulics & Pneumatics na svojih spletnih straneh ponuja različne možnosti spletnih komunikacij o fluidni tehniki: www.forum-irt.si Forum znanja in izkušenj Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Osrednje teme IFIRT Pokrovitelji dogodka: Power and productivity for a better world™ ABB □ BASF Ir» Qwncji CQfnpan* inoviranje razvoj izdelovalne tehnologije orodjarstvo in strojegradnja meroslovje in kakovost toplotna obdelava in spajanje napredni materiali umetne mase in njihova predelava organiziranje in vodenje proizvodnje menedžment kakovosti avtomatizacija robotizacija informatizacija mehatronika proizvodna logistika informacijske tehnologije napredne tehnologije ponudba znanja B'YASKAWA MOTOMAN Priznanje TARAS Portorož, 11. in 12. junij 2012 Dodatne informacije: Industrijski forum I RT, Motnica 7 A, 1236 Trzin tel.: 01/60010001 faks: 01/600 30011 e-pošta: infb@fbnjm-lrt.si | www.forum-irt.si Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI4,1291 Škofa | Partner dogodka: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Organizacijski vodja dogodka: Darko Sveta k, darko.svetak@forum-irt.si | Programski vodja dogodka: dr. Tomaž Perme, tomaz.perme@fonjm-irt.si Priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. Standard: Raznolikost Od standardnih do fleksibilnih in robustnih, vedno kompaktnih ter zmogljivih prijemal. Vse iz ene roke za prijemanje in poziciomranje. Novost: majhno standardno prijemalo DHxS - močno, natančno in robustno. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 info_si@festo.com www.festo.si