ZVONČEK List s podobami za mladino Cežo 35 Februar 1934 Štev. 6 Gustav Strniša Kurent se je izgubil :, Pripetila se je nesreča, Kurent se sreča, kdor pove, kje ga je dobiti, je izgubil. Ljudje so imeli skrbi in mu plačamo nagrado, kar celega »jw težave, a vsako leto so se poveselili, rija«, da bo tudi sam lahko vesel m ko jih je obiskal šaljivi Kurent in jih zadovoljen!« potolažil s svojimi norčijami. Potem Nekateri so zmajevali z glavami: i se je nenadomaizgubil in nihče ga »Kurehta so izgubili, pa ga ne mo* mmogel najh. Povsod soshkahza o 7|7 m - ga iščemo? DeIo njim in izprasevah zanj. Ta ,e trdil imamo in skrbi> & ga ne najdemo> da ga je videl, oni, da ga je srecal bo §e Usto zamujenOj kar zaslužimo i VeUuf r/5 f3 m bl/? mkjer> kak°r hl ^ak dan! Ne, ne pojdemo ga iskatU se bd udrl v zemljo. , .,. . , . . , . In Ijudje so bili žalostni. »Zalost !.n mhce m sel Poizvedovat za ga je pregnala, morda ga je še celo n}lJJ}' ,. . . , ,. ,. ,. , umorila!« so trdili tisti, ki so bili uJ"d\otroci So bIah *!?*' °gIa? m najbolj črnogledi. hlteh domov Pravit sv°Jlm s^em: »Kaj pa naj počnemo brez njega? »Važna novica je razglašena! Kw Težko je življenje, a vsako leto nam rent se J'e iz&ubil, tisti veseljak, ki je zasijalo veselje, Kurent je prišel >e /Judi ^baval, da so pozabili na ves vesel in večno mlad. Pred njim zal<>st in bolečine ter bih radostni j je vse pelo in vriskalo, smeh je sejal kakor otrod!« okoli sebe, povsod so bile samo ra= In tudi oeca je premišljevala, kje dostne misli in človek je pozabil na bi izteknila Kurenia, pa ni nič pa* vso žalost in tegobo teh dni!« metnega uganila. Tako nekako so vsi govorili, a ža- * * lovanje ni pomagalo, Kurenta rii , bilo nikjer. Stari Kurent je ležal tedaj na sla- Potem se je nekdo spomnil: mi v neki beraški koči in trpel hude »Razpišimo nagrado! Kdor ga nap bolečine. Njegove noge so bile ra; de, naj dobi večjo vsoto denarja!« nJene °d večne hoje, njegov obraz »Razpišimo jo!« so se razveselili ie bil ves skremžen od večnega sme^ Ijudje in se oprijeli te misli kakor ha< mesto veselja na obrazu so mit poslednje rešilne bilke. polzele po licih debele sohe. In razpisali so nagrado. Ljudje so ln v fisti koči je prebivala revna čitali povsod: ženica s sinčkom Martinčkom. »Izgubil se je naš šegavi, vedno ln pritekel je sinček iz šole in po? norčavi Kurent. Kdor ga najde, ali vedal: 113 »Kurenta iščejo. Da, nagrado so pokrij moj klobuk in zapiskaj na razpisali za tistega, ki ga najde. Vi mojo piščal! Kamor boš prišel, bodo ste rekli, da ste Kurent. Takoj poj- poskakovali in te objemali. Ostani dem in povem ter dobim denar!« pa samo en dan med Ijudmi! Tisti Kurent je zajadil: edini dan boš dobil vsega dovolj. »Ne stori tega greha, kajti vse= Vrni se in prinesi materi! Dobro se eno boš zaslužil denar! Jaz ne mo= vama bo poslej godilo. A ne pozabi, rem več uganjati norčij, ne veselo samo en dan vsako leto postani Kw poskakovati, kajti žalost me je unU rent in nič več! Kajti, če je preveč čila, tista žalost, ki danes tare Ijudi veselja v Ijudeh in če predolgo tra* in jih muči, in tista skrb, ki jim ne ja, ga ne znajo več ceniti!« . In deček je vzel piščalko in pre; ; j -m . / luknjani klobuk ter si ga pokril. -*v * Inko ga je pogledala njegova ma= ''¦ ¦ %C^\# '*'¦ se Je Pfičela smejati do solz. ' ' - s^Šf m^^^ »Zasviraj za poskušnjo!« je uka* (P^^sdoi jv^ls^r 1 za^ s^arec- ln zasviral je. Njegova ;.*•'' (ajLSjJSF^ ' maii, stara pametna ženica se je uje; \\ ^L *?r /J zila, zakaj morala je dvigniii noge in /p^^ /Ž&Sk ^—-^V zaplesati kakor šestnajstletno dekle. * objemali Mar- jns^^f ^^ 3$. -—s^^S*^. tinčka in mu dajali svoje darove. On V^Mk -^-—*^O^j=^^^7 pa Je ^itel in hitel, kajti dolga je ^-^aJ^^S^ \s&J*Lž bila pot in treba je bilo vse opraviti .^^E~ *<*?r v enem dnevu. Šam ni vedel, kako so ga noge nesle, a šel je kakor mU da spati vse noči. Tegoba mi je legla sel iz kraja v kraj. ¦, na ramena, da niso več prožne moje Ljudje so bili srečni. Nekateri so ' roke in ne morem več piskati na od veselja jokali, ga silili, naj ostane, piščalko. In to je bridko, deček moj in mu ponujali vse, kar so imeli. A mali! On je hitel dalje in dalje ... * ?a',°c?e PŽVeJ ?''L°Tr> dVCm Povsod je šla vesela pesem. pov; lukaj! Stan Kmentbo danes ah ju* sod je u[ zadovoijne in radostne tn umrl in pokopah ga bodo kakor oL,raze vsakega drueega človeka, nihče ne T ' .,..., bo vedel, da je to tisti veseli mož, 71 k,° s.e Je "*'' dan Poznoponoci ki je vsemu svetu mešal glave. vracal> Je, sJetcal starko' kl & 'e Kurent mova biti mlad in vesel! }ezno POftedala. Radost je samo v otrocih, le deca »Zakaj me tako mrko gledaš, ma; pozna veselje! In če ne bosie otroci mica?« jo je veselo vprašal veseli, bodo starsi večno žalostni. »Jaz sem Pepelnica, resno življe- Slušaj me, deček moj mali, in pop nje oznanjam. Pa si prišel ti in di ti med Ijudi! Evo ti moje piščali, Ijudje so ponoreli.« 114 I »Zelim samo, da bi bili nedolžno ln deček je zapiskal. Zaplesala je veseli, zato jih obiščem samo en njegova siva mamica, kimal je stari dan! Če sami preveč nore, nisem Kurent in mahal z rokama. Pesem je kriv!« je odvrnil deček in šel dalje. bila vedno lepša in poskočnejša. In ko je prišel Martinek domov, Lo je Mariinček nehal, je ležat je ležal stari Kurent v poslednjih starec na ležišču miren in tih, sme: vzdihih. Ko je zagledal dečka, se je jaj se je fcafcor na veselem svatova* vendar veselo zasmejal: »Vesel sem, nju dasem te našel. Lerazveseljuj Ijudi! Jn ko mu . deček pogledal v obi Zdaj pa zaigraj se meni eno, da . .^ / da je mrfev... bom laze umrl!«