Po 40 letih * ene in iste podobe, ki jo je nudil ribniški muzej, nas zdaj le-ta preseneča z duhom starinskosti. Foto flP lil ÜS " \v v c : '^71; / f 1 K °ßVE?f\j/ /ZVC,) Ljudje, ki nimajo vizije, ginejo. Država, ki premore letos komaj 10 let, potrebuje vizionarje. Potrebuje jih tudi Ribnica. In v svojih srcih in glavah imajo vizije gotovo tudi mladi, ki so letos zaključili šolanje in so prepleteni krožili po ribniških ulicah. Z upanjem v nov dan! 25. Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel je bilo tokrat v Ribniški dolini. Mladost in igrivost sta prevevali 140 udeležencev in takim se lahko ponudi nov izziv: novo športno panogo. Izumili so jo člani A'D'B' Teatra. Navdih so dobili v ribniških gozdovih in tukajšnjem življenju, panogo pa poimenovali: metanje zobotrebcev v divjo svinjo. Foto AP \ f' D GLASILO OBČINE RIBNICA 29. JUNIJ 2001, letnik V RIBNIŠKI POLETNI FESTIVAL Julija se bomo ponovno navduševali nad glasbo in igro. O tem, kdaj, kje in kako se bodo posamezne prireditve vrstile, boste preko medijev obveščeni naknadno. SL K D Ribnica POVABILO Muzej Miklova hiša vabi k ogledu prenovljene razstave suhe rohe in lončarstva. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 12, ure in od 16. do 18. ure. arheološka razstava o najstarejši doline ter razstava o izseljevanju v Ameriko. Vljudno vabljeni! RAZSTAVA co o Izbrani avtorji, študenti “ drugega letnika specialis- tičnega študija Akademije za ^ likovno umetnost v Ljubljani. r-i m Razstava bo odprta do 22. d julija 2001 tlO GLASBENO POLETJE PRI NOVI ŠTIFTI 2001 7.7.2001, ob 21.uri Zbor Galine Višnevskaje (Moskva) 18.7.2001, ob 21.uri Mladinski pevski zbor iz Sheffielda (Velika Britanija) 24.7.2001, ob 21.uri Solisti iz St. Peterburga 2.8.2001, ob 21.uri Kitarski kvartet Aleph (Nemčija) IZLETNIŠKI NAMIGI Ribniška dolina: S kolesom v Slemena Iz Ribnice se peljemo do Ortneka, zavijemo levo proti Sv. Gregorju. Ustavimo se na Maršičih, kjer je majhna cerkev sv. Urha bogato okrašena s freskami (16.stoletje). Zanimivost cerkve je freska lisice romarice. Ključ dobite v hiši nasproti cerkve. Več o freskah lahko preberete v knjigi Jureta Mikuža, »Podobe Gallusovega časa«, Ribnica 1991. Izlet nadaljujemo proti Sv. Gregorju, od koder se nam ponuja čudovit razgled. Peljemo se nazaj v Ribnico po isti poti ali skozi Sodražico. Roška pešpot Peljemo se do Kočevja, nadaljujemo do Želj n in naprej po gozdni poti do Roške žage. Tam parkiramo in gremo po z medvedjo šapo označeni poti. Naš cilj je vrh Roga, kjer je razgledni stolp. Pot je opremljena z info tablami, ki s sliko in besedo predstavijo zgodovino kraja in življenje narave. Naš predlog za potepuhe, ki si bodo vzeli več časa: Idrija: Divje jezero - muzej v naravi Peljemo se iz Ribnice proti Cerknici in naprej skozi Logatec do Idrije. Pred Idrijo nas bodo table usmerile na levo proti Divjemu jezeru. Ta skrivnostni jezerski sifon se spušča v globino več kot 120 min občasno bruha velike kbličine vode. Okolica jezera je izjemno lepa in znana po bogati flori in favni. Divje jezero sodi v sklop krajinskega parka Zgornja Idrijca in če smo se že pripeljali tako daleč, se nam splača ogledati še ostale njegove znamenitosti. Veliko lepih doživetij na potepih vam želimo! Lejla Kratina TIC Ribnica BfMjJit®? UiM 2(ŠJ®Šb(£ M iMjjmiß® mi je nekoč namignil bralec. Tistega, recimo, ki ga dan za dnem videvamo po ribniških ulicah, ko nam čisti pot pred korakom. Tistega, ki marljivo in tiho že tri leta pometa prah, odnaša smeti in seje rožice. Tistega Staneta Skopca s Knafljevega trga, ki svoje delo opravi vestno in odgovorno. Drži, plačan je za to delo. In tudi drži, da vsakdo ne bi poprijel za taisto delo. Predvsem pa je res, da ti ljudje, s temi malimi, a pomembnimi dejanji, soustvarjajo naše bivanje. Naj se zato naš pogled, kdaj pa kdaj, zavestno in z naklonjenostjo, zadrži tudi na njih. AP Prijeten poletni mesec vsem skupaj! Novice iz doline Junija PIŠEMO: Prostorski plan pisan na roko mestom, ne pa podeželju 4 Ribničani, Sodražani in Potočani najbolj množično in v najvišjem odstotku volili PROTI 5 V središču »OSTAJAMO NA OSAMLJENEM OTOKU, IZVEN CESTNEGA KRIŽA IN V JV REGIJI, S KATERO NIMAMO NIKAKRŠNE POVEZAVE« 6 Dogodki meseca Položnice za skoraj 23 mio SIT drago obnovo kotlovnice 8 »Kartica dediščine« bo pocenila pot okrog izletniških točk 9 Kulturne drobtinice Zahodna Dolenjska se je zedinila v pesmi 11 Kulturni kolaž 12 In memoriam 13 BREZ BESED. V takšni žalosti, kot je v zadnjih treh tednih doletela družine treh mladih ribniških duš, ki so svoje življenje izgubite na motorju, je beseda včasih tako zelo odveč. Tudi domačine, ki večinoma poznamo obraze in družine, ki bivajo blizu nas, je presunil tako nenavaden in nepričakovan splet dogajanj. Po nenadnih, šokantnih in zaporednih smrtih mladeničev, ki svojega življenja niti polno živeti še niso začeli, se človeka res dotakne misel, da nam je bilo poslano znamenje. Razumeti bi morali, zakaj seje tragedija zgodiia...in srčno upali, da se ne bi nikoli več ponovila... Žalna tabla, kjer je zabeleženo ime vsakega na novo umrlega občana, je sedaj na Škrahčevem trgu 40 (nasproti Amadeusa). Zabavne strani ali: »Ojla, počitnice!« 14 Zadnja večerja tudi med ribniškimi »filmokusci« 16 Obveščamo vas Občina Ribnica razpisuje dve novi delovni mesti 21 Zbira se predloge za podelitev občinskih priznanj 22 Dodatna možnost zobozdravstvenih storitev za otroke 2 2 Turizem smo ljudje Na drugi strani izletniški namigi, na 24. pa strokovna ocena urejenosti naše doline Odmeeevi 25 Idealna podoba juga ali južna podoba ideala? Življenja v večstanovanjskih soseskah se ne sme ignorirati Športni utrinki Ribnica gostila jubilejne športne igre zamejskih Slovencev 29 Ribnica naj postane regijsko plavalno središče. 30 Triatlonci zdaj še vice prvaki v triatlonu! 31 Ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Naklada: 3.100 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica e V Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 Metka Tramte - članica E-pošta: reseto@ribnica.si i Zdenka Mihelič - članica FAKS:8361 091, 8369 765 p/ w\ Lektorica: Tanja Debeljak Izid naslednje številke: j/ Trženje oglasnega prostora: 30. julij 2001 1' Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Rok za oddajo gradiva za naslednjo 0 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. številko: 13. julij 2001 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. amuzneoci aiz>zyvoiNi PRIPOMBE NA PROSTORSKI PLAN LAHKO ODDAJATE DO 15. JULIJA 2001! Občani so povečini sila nezadovoljni z zdajšnjim osnutkom, ki nerealno odraža dejansko stanje. Pisan je na roko mestom, ne pa podeželju, kjer se praznijo vasi na račun strogih naravovarstvenih zakonov. Vse v imenu načela: »ZATO, DA BO VAS LEPA.« Rok za oddajo pripomb na najpomembnejši občinski dokument, kot je urejanje prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnice, je podaljšan do 15. julija. Občani so se namreč pritoževali, da so bili o možnosti podajanja pripomb in predlogov slabo obveščeni, čeprav je sprememba prostorskih planov program, ki poteka že skoraj 3 leta. Pri izvedbi programa pa je predvsem zaradi izdelovalcev strokovnih izhodišč prišlo do leta dni zamude, zato je bilo treba že prvotni rok za podajanje pripomb in predlogov ustrezno podaljšati, je dejal župan Jože Tanko. Toda kljub vsemu šele sedaj intenzivno sestankujejo posamezni vaški odbori, čeprav bi to morali storiti še med javno razgrnitvijo osnutka. Planski akti so bili sicer do 14 Junija obravnavani po vseh krajevnih skupnostih, v Dolenji vasi, kjer se je razvnela najbolj vroča razprava, pa je bilo tudi predlagano, naj se rok podaljša. V tem času naj bi zainteresirani k svojim vlogam priložili še veljavno gradbeno in lokacijsko dovoljenje, mnenje kmetijsko svetovalne službe in krajevne skupnosti, lahko pa tudi dopolnijo svoje vloge z novimi argumenti. Občinski svet, ki seje ravno zaradi te točke 19. junija sestal na svoji drugi izredni seji, se je s podaljšanjem strinjal, vendar je Andrej Mate poudaril, da naj bo to zadnje podaljšanje roka. Prostorski plan ribniške občine (Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana za obdobje 1986 do 1990) je tudi sicer pomanjkljiv, si je bilo enotnih tistih 23 občanov, ki seje v dvorani Ideal 5. junija udeležilo javne razgrnitve odloka. Prostorski planje bil zadnjič v celoti spremenjen leta 1991, ostale spremembe pa so se vnašale naknadno, vendar očitno tako pomanjkljivo, da ponekod niso vrisani niti objekti, ki stojijo na območju že 30 let, čeprav niso legalizirani. Spremembe narekuje prenovljena zakonodaja, ki še posebej omejuje območja poselitve v kmetijskih področjih. Tako je občan Slatnika, vasi, ki v celoti sodi v prvo cono kmetijskih zemljišč, opozoril, da se vaščani izseljujejo iz naselja, saj nimajo možnosti gradnje. Zemljišča ostajajo neobdelana in se na njih zarašča goščava, namesto da bi se domačinom omogočila pozidava le-teh in bi bila zemlja vsaj koristna. Tako pa ostajajo cone prvovrstnih neobdelanih kmetijskih zemljišč in prazna naselja. Predstavnica Geodetskega zavoda Marjeta Novšak je le povedala, da tako pač določa zakon. Neobdelane površine v takih conah bi morali nadzorovati kmetijski inšpektorji in tako zemljo dodeliti v obdelavo drugim, toda tega ne počnejo. Reševanje 154 individualnih ter 50 občinskih vlog, pripomb in predlogov sprememb prostorskega plana je za ribniško občino nasploh izjemno kompleksna zadeva, saj večina občine leži ravno v prvem kmetijskem območju, kjer naj bi veljali najbolj rigorozni zakoni. V praksi pa se dogajajo najbolj absurdni primeri: razvpita je črna gradnja Roma v Glavicah, ob železniški progi. Inšpekcijske službe opravijo delo le na papirju in kopičijo predloge za rušitev črnih gradenj, izvršiti pa sijih nihče ne upa. Še bolj vroča razprava o prostorskem planu je bila dan kasneje v Dolenji vasi. O tej sila težavni in kompleksni zadevi načrtnega urejanja prostora pa so razprave potekale tudi na Velikih Poljanah in pri Svetem Gregorju. Pri tem velja zapisati opozorilo Novšakove, da se novih vlog med javno razgrnitvijo ne sprejema, marveč le pripombe na že obstoječe. Alenka Pahulje Direktorica Miklove hiše ostaja Vesna Horžen. Svetniki so jo ponovno potrdili na čelo tega uveljavljenega kulturnega hrama. 11. julija ji poteče 4-letni mandat, zato je Svet javnega zavoda že aprila razpisal prosto delovno mesto in kot edino kandidatko izbral Horženovo. Rešeto ponovno v popolni sestavi Rešeto je dobilo novega člana uredniškega odbora, in tako sedaj ponovno lahko deluje v tričlanski sestavi, kot je to določeno v veljavnem odloku. Za članico je izbrana in potrjena 26-letna absolventka matematike in fizike Zdenka Mihelič. Prav tako je OS na letošnji 2. izredni seji potrdil nadomestnega člana programskega sveta. Namesto Lucije Ruparčič, ki odhaja v pokoj, bo to funkcijo odslej opravljala direktorica Centra za socialno delo Majda Vrh. Poleg nje so v programskem svetu še: Vesna Horžen, Darja But, Janez Debeljak, Pavel Hočevar, Benjamin Henigman in Jože Tanko. Slatnik v celoti sodi v /. cono kmetijskih zemljišč Foto A P DILEMA: Je mar razgrnjeni osnutek plana najbolj optimalna rešitev za Ribnico? Težava se je pojavila tudi zato, ker ni vrisane vrste objektov, če le-ti niso legalizirani. Povrh vsega je v času, za katerega se odlok sprejema, zraslo kup novogradenj. S planom naj bi se zagotovil vsaj koridor, ki bi določal meje pozidavam, je dejal župan, toda videza Ribnice čez 20 let se ne da natančno opredeliti. Omejitve pa znajo biti zelo striktne in tako se prebivalci iz vasi selijo na rob mestnega naselja in iz mestnega naselja v Ljubljano, ker otroci ne smejo graditi na zemlji svojih staršev, če le-ta ni predvidena za gradnjo. Smernice pa predpisuje država in načrtovane investicije je treba uskladiti z novimi strokovni- mi podlagami ministrstev. Bo Ribnica kratko malo v tem podlegla v marsičem povsem neživljenjskim državnim zakonom ali pa je mogoče sprejem tako nerealnega načrta vsaj upočasniti in ga prilagoditi potrebam našega okolja? »V spremembah in dopolnitvah prostorskih planov so zajete vse predlagane pripombe občine ter pravnih in fizičnih oseb. Individualne vloge so se pretežno nanašale na spremembo območij zazidljivosti, ključni predlogi občine pa na prometne oziroma infrastrukturne koridorje. Res pa je, da v postopku presoje vsi predlogi niso biti pozitivno ocenjeni. Glede na to, da je za spremembe prostorskih planov potrebno pridobivati soglasja ministrstev, nam kaj drugega kot upoštevanje zakonodaje niti ne preostane. Pa tudi sicer je najprimerneje upoštevati pravne podlage in izhodišča, sajje znano, da prav izjeme povzročajo največ težav, problemov in sporov.« (Župan) KRATKO IN JEDRNATO USTNIKI All NAJEMNIKI OBČINSKIH STANOVANJ? Cel kup sedanjih najemnikov neprofitnih stanovanj pravi, da stanovanja ne bodo odkupili, ker nimajo denarja. Občina namreč ne ponuja možnosti obročnega odplačila, vedo pa tudi, da se jih iz stanovanj ne bo metalo. Po drugi strani pa so mnogi (nenajemniki) zainteresirani za odkup. Čemu potem sploh prodaja stanovanj? Občina bi se rada rešila stroškov vzdrževanja, a ne ponuja kreditov in ne terja 6-milijonskega dolga, ki so ji ga dolžni najemniki. Župan: »Občina je najemnikom neprofitnih in profitnih stanovanj ponudila možnost odkupa stanovanj, v katerih prebivajo, pod določenimi pogoji. Zavedali smo se, da se bodo pojavili pri odkupu nekateri problemi, zato smo te pogoje objavili tudi v Rešetu. Najemniki se bodo torej sami odločili, ah bodo ponujeno priložnost izrabili in postali lastniki ali pa bodo ostali najemniki. Vprimeru, da se odločijo za nakup, lahko stanovanje plačajo z gotovino ali pa si uredijo plačilo s stanovanjskim kreditom, ki ga pod ustreznimi pogoji najamejo pri bankah in zanj tudi ustrezno jamčijo. Seveda pa občina stanovanj, kijih ne bodo odkupili najemniki, ne bo prodala drugim interesentom.« Koliko je takšnih najemnikov, ki so občini dolžni najemnino (in za koliko let)? Župan: »Občina Ribnica ima s SPL sklenjeno pogodbo o upravljanju stanovanj. To podjetje v sklopu pogodbe pobira najemnino, opravlja izterjavo ter skrbi za vzdrževanje stanovanj. Število dolžnikov je v posameznih obdobjih različno, je pa ca. 25 stalnih dolžnikov. Višina dolga se giblje med 3-6 mio SIT, odvisno od uspešnosti izterjave.« Kolikšno najemnino sedaj v poprečju plačujejo najemniki neprofitnih stanovanj? Župan: »Najemnina je odvisna od velikosti in starosti stanovanja in se v večini primerov giblje med 15-25.000 SIT« Koliko je praznih stanovanj? Ah bodo prodana na dražbi? Župan: »Trenutno občina Ribnica poseduje še 15 stanovanj, ki so v postopku denacionalizacije, od teh je 5 praznih. V ta stanovanja ni možno (zaradi zakona o denacionalizaciji) vseliti novih najemnikov do zaključka postopka.« AP RIBNIŠKI VOLILNI OKRAJ VOLIL PROTI Ribničani, Sodražani in Potočani so se referenduma o umetni oploditvi udeležili v največjem številu v deželi. Prav tako so med tremi občinami v Sloveniji, ki so glasovali z najvišjim odstotkom proti Dopoldne 17. junija še ni kazalo na to, da se bo 9925 volilnih upravičencev ribniškega volilnega okraja v največjem številu odpravilo na referendum. Do 11. ure jih je volilo 14,81 %, popoldne ob 16. uri pa seje delež v primerjavi s Slovenijo (25, 23%) precej povečal: na 37,2%. Člani ribniške volilne komisije so pričakovali, da se bo do konca dne odstotek tistih, ki se bodo odpravili na eno izmed 46 volišč, zaustavil tam nekje okrog 40%. Toda ne! Volila je več kot polovica vseh volilnih upravičencev, 53,29%, kar nas je umestilo v sam slovenski vrh. Najmanj volivcev v vseh treh občinah seje, kot se to najpogosteje dogaja, na referendum odpravilo na volišče v Gozdarskem domu na Šeško vi ulici (33,3%). Proti so volivci v ribniškem volilnem okraju volili kar v 86, 84 odstotka (Slovenija v 72, 36%). Najbolj poenoteni so bili v Lipovcu, kjer je vseh 58, kolikor jih je prišlo na volišče, volilo proti, v visokem deležu proti pa so volili tudi na volišču Pri Izlatyju v Prigorici, kjer jih je svoj glas PROTI izmed 178 volivcev oddalo kar 175. V najmanjšem deležu, a še vedno v 60 odstotkih, so proti glasovali volivci, ki so imeli svoje volišče v sejni sobi Občine Ribnica. Svoj glas Za jih je med 5289 volivci, ki so volili v ribniškem okraju, oddalo le 12, 18 odstotka. Izkazalo se je, da so ZA v največjem, 30-odstot-nem deležu, glasovali ravno na predčasnem volišču, kije bilo nekaj dni pred samim referendumom; tedaj je glasovalo 69 ljudi. PROTI v ribniškem volilnem okraju je bil povsem pričakovan. Domnevalo seje, da bo izrazito visok tudi njegov odstotek, saj v okraju, ki ga večinoma sestavljajo vasi, prevladuje krščanski moralni etos. V cerkvah so tako na primer še pri nedeljskem bogoslužju na sam dan referenduma duhovniki pozivali, da naj se kristjani odločajo po svoji vesti, pri čemer so tedne poprej opozarjali, da to pomeni PROTI noveli zakona. Tudi volilna baza je očitno zelo stabilna, saj ribniški volivci niso popustili pod pritiskom negativne propagande in se ravnali po pavšalnih rezultatih javnomnenjskih raziskav, ki so kazali na nizko volilno udeležbo. Prav tako je bilo v mestnem ribniškem naselju opazno, da so se referenduma v precej večjem številu kot običajno udeležili mladi ljudje. Zdaj, ko je 522-milijonski referendum za nami, ga lahko mirne vesti označimo za "erotičnega". Toliko sočnih dovtipov, ki so prihajali na plan v gostilniških debatah in v medsebojni komunikaciji moških ali moških in žensk, Slovenci verjetno še nekaj časa ne bomo deležni. Med volivci je prevladovalo mnenje, da do zakona sploh ne bi smelo priti, niti se o tako intimni in delikatni zadevi ne bi smeli odločati na referendumu, ker se je vprašanje spravilo na absurdno raven nedopustnega vtikanja v osebno življenje, o katerem smo bili dobesedno prisiljeni odločati se nepoklicani posamezniki. A. Pahulje LIONS KLUB RIBNICA OBVESTILO ZA JAVNOST POMOČ ZA MNOGE! V Zdravstvenem domu dr. Janeza Oražma v Ribnici pričenjajo v tem času uporabljati sodobno ultrazvočno diagnostično napravo, kupljeno z namensko darovanimi dobrodelnimi sredstvi. Zbiranje denarja sta koordinirano vodila Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma in Lions klub Ribnica. Lions klub Ribnica je za nakup ultrazvoka zbral in na račun zdravstvenega doma nakazal 2,700.000 SIT. Preostanek denarja so organizacije in posamezni donatorji nakazali neposredno ribniškemu zdravstvenemu domu. Nova pridobitev Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma bo pravočasno preprečila marsikateri zdravstveni zaplet in pripomogla k ohranjanju zdravja Ribničanov in prebivalcev sosednjih občin. Krajanom namreč omogoča, da hitreje in v domačem kraju opravijo preglede, na katere so morali prej po dolgotrajnem čakanju hoditi v Novo mesto in Ljubljano. Lions klub Ribnica, kije bil ustanovljen leta 1999, je do sedaj zbral in daroval za preko 5,400.000 SIT dobrodelne pomoči. Poleg omenjenih 2,700.000 SIT, namenjenih za nakup ultrazvoka, je posredoval še: • 500.000 SIT finančne pomoči za šolanje otrok iz socialno ogrožene družine, katere člani so tudi slabovidni, • 131.976 SIT Športni zvezi Ribnica za uporabo bazena za invalide, • 224.508 SIT za nakup posebnega računalnika za slabovidnega študenta, • 200.000 SIT dobrodelne pomoči Lions klubu Log pod Mangartom, • 100.000 SIT za pomoč duševno prizadetim, • 1,554.000 SIT za nakup refraktometra (naprave za določanje dioptrije) za Zdravstveni dom Ribnica. Člani Lions kluba Ribnica smo si tudi za letošnje leto zastavili številne dobrodelne aktivnosti, ki jih bomo izpeljali s podporo humanih posameznikov in za pomoč pripravljenih organizacij: • Slabovidnima sestrama, dijakinji zadnjega letnika gimnazije in študentki - absolventki, bomo pomagali z nakupom tehničnih pripomočkov za branje (posebna računalniška oprema, prilagojena slabovidnim). • Socialno ogroženi družini bomo prispevali sredstva za nakup šolskih potrebščin. • Pomagali bomo varovancem Varstvenega delovnega centra Ribnica pri nakupu športne opreme, ki jo potrebujejo za udeležbo na Specialni olimpiadi -športnem tekmovanju na nivoju Republike Slovenije. Sredstva, kijih želi LC Ribnica zbrati za omenjene aktivnosti, znašajo 1,450.000 SIT. Z namenom zbiranja sredstev bomo člani LK Ribnica pismeno zaprosili možne darovalce, ki so pripravljeni pomagati bodisi denarno bodisi s svojimi izdelki ali storitvami. V jesenskem času bomo izvedli dobrodelni ples, na katerem bomo zbrali dobrodelne prispevke z vstopnino,s prodajo vina, z avkcijo umetniških del in s srečelovom. Olga Tanko, ir. predsednica LK Ribnica arvnocz 'jzm aiz^i^voiNi oi z»« m « ara* ss Ribnici manjka dolgoročna razvojna strategija. je bila sklepna ugotovitev članov projektnih skupin, ki so se 28. maja na pobudo Področnega centra za razvoj gospodarstva zbrali v sejni sobi občine, da bi podali pripombe na regionalni razvojni program jugovzhodne Slovenije, v katerega ustvarjanje seje vključila tudi ribniška občina. Nujno bi morala namreč najprej sama vedeti, kam gre, katere so njene prioritete in kaj bi navsezadnje rada, da bi tako lahko ustrezno zastopala interese lokalne skupnosti pri pripravi širšega regionalnega programa. Sestanek je bil sicer pred delavnico, kije dva dni kasneje potekala v Šmarjeških Toplicah, smotrn, čeprav so člani, ki pokrivajo temeljna ribniška družbena in gospodarska področja, pripomnili, daje bil rok za predelavo 50 strani dolgega gradiva prekratek. Na tak način neke učinkovite strategije pač ni mogoče izdelati, je pripomnil Janez Lesar, kije tudi član programskega odbora za pripravo Regionalnega razvojnega programa. Gospodarsko področje naj bi bilo po njegovem sicer dobro razčlenjeno, medtem ko so drugi člani projektne skupine opazili neprofesionalno pripravo programov na področju upravljanja s človeškimi viri. Šlo naj bi le za povzetek strokovne literature, nikjer pa niso zapisani konkretni cilji in njihova izvedba, je opomnila Nevenka Lesar iz Invalidskega podjetja Ribnica. Pripombe so tako kot ostali udeleženci 16 občin, ki so vključene v področje jugovzhodne regije, podali na delavnici, na osnovi katere se je dokončno izoblikovala razvojna strategija do leta 2006, kije že poslana v potrditev državi. Le-ta zajema področje gospodarstva (program pripravila mag. Ana Murn), okolja in prostora (mag. Jelka Hudoklin) ter družbene dejavnosti (Meta Kamšek), sloni pa na že izdelani strategiji trajnostnega razvoja Dolenjske in Bele krajine. Regijsko področje, ki bo združevalo 137. 000 prebivalcev, je sicer ozemlje, na katerem se razvojni problemi le še poglabljajo, ugotavljajo snovalci strategije. Analiza trenutnega stanja je namreč pokazala, da med vsemi občinami izstopata le Novo mesto in Ribnica. Obe občini imata »močno nadpovprečno stopnjo razvitosti«, prav tako pa težita k temu, da bi ekonomsko moč kopičili v osrednjem regionalnem središču. Novo mesto naj bi uveljavili kot regionalno središče nacionalnega pomena, saj ima že sedaj vrsto prednosti pred ostalimi, bolj ruralnimi občinami regije. Ima največje število prebivalcev, razgibano gospodarstvo ter že določene značilnosti regijske metropole. Poleg tega naj bi postalo še visokošolsko središče ter sedež pomembnejših državnih institucij. Kočevje in Črnomelj naj bi postala nekakšni subregijski središči, Ribnica, Trebnje in Metlika pa bolj lokalna središča oz. razvojno močna naselja mestnega značaja. Sicer pa je, v grobem gledano, JV regija razdeljena na 3 podregije: ožja Dolenjska z NM, belokranjska ter kočevsko-rib-niška. Čeprav naj bi Novo mesto postalo močan razvojni center, tako v tehnološkem kot v izobraževalnem smislu, pa bo ta poteza smiselna le, če bodo tudi subregije prosperirale na račun tega dejstva, pravi Janez Mate s Področnega centra za razvoj gospodarstva. To pomeni, da bi v primeru visokošolske ustanove same pridobile vsaj kakšno podružnico, v primeru gospodarskega središča pa, recimo, tehnološke parke. V jugovzhodni regiji je sicer število podjetij v malem gospodarstvu še vedno manjše kot v večini ostalih slovenskih regij, ugotavlja magistra Ana Murn, kije pripravila gospodarski del razvojne strategije za omenjeno regijo. Državno povprečje je namreč 568 podjetij malega gospodarstva na 10.000 prebivalcev, JV Slovenija pa jih premore le 485. V regiji je opazno več podjetništva v občinah Kočevje, Ribnica in Trebnje; slednja je najmočnejša na področju obrtništva. Zato bo treba do leta 2006 bistveno povečati zanimanje za podjetništvo, zagotoviti svetovanje in ustrezno infrastrukturo, meni avtorica. Da bi se podjetniški duh lahko razvil, bo potrebno v prvi vrsti pospeševati izobraževanje ter dograjevati pospeševalne mreže za razvoj podjetništva in oblikovanja različnih iniciativ ter delovanje institucij civilne družbe. Ravno nezadosten izobraževalni sistem je po mnenju Janeza Lesarja »strahotna pomanjkljivost ribniško- kočevskega področja in onemogoča dvig intelektualnega nivoja skupnosti.« Po mnenju J. Mateta bi občini Ribnica in Kočevje lahko izkoristili naravne danosti, s tem da bi se začeli ukvarjati z eko kmetijstvom. Lesar ga je poimenoval kar »alpsko«. Značilnosti le-tega bi po njegovem namreč morale biti nadstandardna proizvodnja, saj ustvari skoraj 80% vseh prihodkov, v njej pa je zaposlenih okoli 70% vseh zaposlenih v gospodarskih družbah. Neprimerno manj in pod slovenskim poprečjem pa je število tistih, ki so zaposleni v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, kot so poslovne storitve, izobraževanje, trgovina in turizem. Industriji po V Ali razumete, kakšno je načelo regionalizma? Regiji ne more nihče pomagati, če si sama ne more! (J. Lesar) kakovost izdelkov, ki se prodajajo neposrednemu končnemu uporabniku - najpogosteje na tržnici, vsekakor pa ne preko megalomaskih trgovskih sistemov kot sta npr. Mercator in Ljubljanske mlekarne. V turizmu so temelji že postavljeni s projektom Po poteh dediščine oz. Od Idrijce do Kolpe, je menil Mate. Območna obrtna zbornica bi lahko še naprej vodila projekte na področju domače in umetnostne obrti, kjer je že sedaj nosilna v deželi, Bela krajina in ostali vinorodni okoliš Dolenjske pa bi se lahko ponašal s pridelovanjem in prodajo te rujne kapljice. Sicer pa v JV Sloveniji prevladuje industrijska Brez razvojne vizije! Ribnica naj pove, kaj bi želela imeti v nadaljnjih 10 letih. Vsak pri sebi sicer ima dolgoročne vizije, nimamo pa skupnih. Tako se rojeva občutek, da vsak govori svoj jezik. Ribnica nima zastavljenega dolgoročnega razvoja, zato je težko pisati regionalnega. Torej: kje so strateške prednosti Ribnice? (J. Mate) pomembnosti sledijo trgovina, popravila motornih vozil ter izdelki široke potrošnje in gradbeništvo, gospodarske aktivnosti pa so močno koncentrirane v gospodarskih družbah mestne občine Novo mesto, saj ustvarijo preko tri četrtine vseh prihodkov regije, ugotavlja Ana Murn. Kljub vsemu pa bi si moralo to in širše slovensko gospodarsko okolje za čimprejšnjo rešitev iz slabe situacije najprej priznati, da infrastrukturna podpora podjetništvu ne funkcionira pravilno, prav tako je slabo povezovanje med malimi, srednjimi in velikimi podjetji, je na srečanju ribniške projektne skupine povedal Lesar. Prav tako takšne priložnosti, kot je priprava regionalnega programa, Ribnica vsekakor ne sme zamuditi, zato seje deset udeležencev lokalnega srečanja: Darja But, Janez Lesar, Pavel Hočevar, Nevenka Lesar, Majda Vrh, Vesna Horžen, Danica Polovič, Vladka Turk, Metka Tramte in Janez Mate dogovorilo, da bodo v prvi polovici junija, bržkone pod pokroviteljstvom ribniškega župana, pripravili posvet z domačimi strokovnjaki, ki bi lahko sooblikovali strategijo razvoja ribniške občine. Obravnava konkretnih predlogov občin in izvedbenih aktov bo namreč del regionalnih razprav postala šele septembra, čeprav so predlogi ribniških razvojnih projektov v strategiji že upoštevani, je dejal Janez Mate. Alenka Pa halje »OSTAJAMO NA OSAMUENEM OTOKU, IZVEN CESTNEGA KRIŽA IN V JV REGIJI, S KATERO NIMAMO NIKAKRŠNE POVEZAVE.« Ribnica bo začela pripravljati uradni dokument, v katerem bodo zbrani tekoči razvojni projekti in podane zamisli ter usmeritve za vnaprej, je bil sklep sestanka, ki ga je na temo Ribnica in regionalni razvoj 18. junija pripravil Področni center za razvoj gospodarstva. S takim pisnim dokumentom se bo Ribnica lahko tudi bolj enakopravno vključevala v razvojni program jugovzhodne regije, ki je svoj strateški teoretični del že oddala v potrditev državi. Septembra sledijo izvedbeni projekti in nanje se mora pripraviti tudi ribniška občina, zato je direktor Področnega centra Janez Mate sklical sestanek, na katerega je povabil tako gospodarstvenike kot predstavnike ostalih institucij družbenega življenja. Vabljenih je bilo 60 ljudi, odzvalo sejih je le 15, večina z gospodarskega in kmetijskega področja, vendar je bil korak k osnovnemu namenu dosežen: da se začne zbirati vizije projektov, ki v okolju verjetno že obstajajo, ter sejih opredeli kot smernice dolgoročnega ribniškega razvoja. Oblikovana bo tudi projektna skupina 5 ljudi, tako občinskih predstavnikov kot z občinskimi pogledi neobremenjenimi ljudmi, ki bodo okrog sebe zbrali projektne ekipe ter posamezna interesna področja temeljito in strokovno obdelali. Sicer pa so bili nekateri udeleženci, kot na primer Anton Andoljšek in Mirko Pirc, razočarani nad tem, da je Ribnico država brez vsakršne obrazložitve dodelila novomeškemu razvojnemu centru, saj menijo, da bi bilo bolj perspektivno, če bi se združili z občinami, s katerimi je Ribnica že od nekdaj v navezi. »Ostajamo na osamljenem otoku, izven cestnega križa in v JV regiji, s katero nimamo nikakršne ne prometne ne industrijske povezave,« je pripomnil Andoljšek, ki odobrava ustanovitev samostojne regije ali pa vsaj priključitev k delu, ki bi segal od Osilnice do Cerknice. Župan Jože Tanko je pojasnil, da je imela Ribnica majhno možnost izbire, občini pa se je zdela bolj primerna varianta, da se priključi Novemu mestu, saj ne gre za tako razvojno dominantno območje, kot je ljubljansko, v katerem bi bila Ribnica s svojimi specifičnimi razvojnimi problemi povsem nepomembna. Tudi po mnenju Janeza Mateta je bila priključitev k Novemu mestu, čeprav je bila Ribnica k JV statistični regiji preprosto dodeljena, »trenutno optimalna varianta«. Pravi učinki se bodo pokazali šele čez nekaj let, prav tako pa tudi regije še niso dokončno oblikovane. Že sedaj pa se navzoči na srečanju o regionalnem programu niso strinjali, da imajo Ribnico (poleg NM) v tej regiji za »uspešno«. To naj bi namreč potrjevali lanskoletni podatki Urada za makroekonomske analize, po katerih ravno Ribnica in Novo mesto nimata strukturnih problemov. »O lokalni uspešnosti ne moremo govoriti, le svetle izjeme so,« je dejal Pirc, »medtem ko je znak slabega stanja izrazit padec kupne moči v zadnjih letih.« Po drugi strani pa je na periferiji malokje tak avtomobilski standard, kot je na tem koncu, je pripomnil župan. »Da, ampak na račun kreditov,« je bilo slišati komentar z druge strani mize. ElUCEOrOOCl Stanovalci Prijateljevega trga 6 nezadovoljni z načinom obnove kotlovnice POLOŽNICE ZA SKORAJ 23 MIO SIT DRAGO OBNOVO KOTLOVNICE, A LASTNIŠTVO LE TE NEJASNO Težave stanovalcev v večstanovanjskih soseskah so vse bolj izrazite. Minilo je več kot 20 let slabega vzdrževanja blokov in le-to prihaja na dan v obliki potrebe po dragi obnovi, prav tako seje začel kazati negativen učinek lastništva v takih soseskah. Prebivalci enote št. 6 na Prijateljevem trgu so se morali tako nenadoma soočiti z dejstvom, da morajo začeti mesečno poračunavati svoj del obveznosti za 22,5 milijona tolarjev vredno investicijo - obnovo kotlovnice. Na dom so začele prihajati položnice s poprečnim zneskom 11.000 tolarjev na mesec, upravnik SPL d.d., Ljubljana pa jih je o tem seznanil preko pisne informacije v mesecu maju, saj se večina stanovalcev Prijateljevega trga ni udeležila zborov po hišah, kjer je bil potek investicije pojasnjen. V obvestilu tako Ivan Pere, ki je zadolžen za ogrevanje, pojasnjuje, da bo treba v prvi fazi, ki bo stala 12,5 mio SIT, zamenjati kotle, gorice, črpalke ter avtomatiko. V drugem, 10 mio SIT dragem delu, pa bo treba obnoviti razvodno omrežje od kotlovnice do posameznih objektov ter sanirati dimnik. Izvajalci zahtevajo predujem za svoje delo, zato je potrebno še pred začetkom obnove zbrati polovico potrebnega denarja, je zapisano, stanovalci pa morajo zaradi tega, ker bi bilo plačilo za obnovo kot- premoženja," je trditev občine argumentiral župan. Pereta so stanovalci soočili tudi z dejstvom, da so stanovalci tegablokašele od oktobra 1995 priklopljeni nakotlovni-co in da zato niso dolžni plačevati enako visokega stroška obnove kot tisti, ki so od tega ogrevanja odvisni že 20 let. Predstavnik podjetja SPL, d.d., tega ni vedel, zato jim je obljubil, da, dokler se zadeva ne uredi, stanovalci ne bodo plačevali obnove, marveč le stroške tekočega vzdrževanja. Le nekaj dni zatem pa so stanovalci ponovno dobili položnice, a tokrat so bili dodani še stroški opominjanja (1520 SIT) zaradi neplačanega računa. Zato je 20 stanovalcev SPL, d.d., poslalo dopis, v katerem zahtevajo, da podjetje stornira položnice in opomine za izterjavo zneskov za obnovo kotlovnice za april, maj in junij 2001. Prav tako se čudijo tudi temu, da nekateri stanovalci drugih blokov sploh ne dobijo obračuna vzdrževanja kotlovnice in jih hkrati moti, da tudi sicer nikdar ni razvidna specifikacija računa, ki bi zagotavljala "pošten obračun". Menijo tudi, da bi bilo potrebno izterjati dolg od tistih, ki svoje obveznosti že leta zanemarjajo. Trenutno so na sodišču obravnavani šele tisti stanovalci, ki imajo svoj dolg neporavnan od leta 1994. Darku Tokiču se je tistega četrtega junija porodila še ena zamisel, ta namreč, da bi se blok v ogrevanju priključil Komunali, tako kot Knafljev trg, ne pa svojemu novemu upravniku SPL, d.d.. Ali pa bi uredil ogrevanje na olje. Ali pa počakal na ogre-vanjezbiomaso. Toda ideja, da bi se Rib niča ogrevala z biomaso, je stara že več kot 20 let. "Ideja je še posebej oživela po letu 1995, ko so se sprostile kapacitete Rika in ko je kotlovnica za In- POLICUSKA KRONIKA Od 14. maja do 14. junija je PR Ribnica obravnavala 38 kriminalnih in 8 prometno-vamosfnih pojavov. Za primerjavo: od 15. aprila do 15. maja je bito 21 kriminalnih in LJ 24 prometnovamostnih pojavov. Odkriti sto-tfj rilci se bodo zagovarjali pri sodniku za prekrške. fi KRIMINALNA DEJANJA: V Sodražici je znanec z izvijačem napadel in večkrat zabodel znanca zaradi neporavnanih računov in ga telesno poškodoval. V Ribnici je neznanec vlomil v podjetje ITPP, od koder je odnesel 20.000,00 SIT in dva paketa cigaret. Storilca smo izsledili. Obravnavali smo vlom v Komunalno podjetje Rib niča, kjer je neznanec iz blagajne odtuji! približno 12.000. 00 SIT. Storilec je bil izsleden. Iz Varnostne agencije Sintal smo bili obveščeni, da je bila na UE Ribnica sprožena alarmna naprava. Pri pregledu samega objekta je bil na strehi dobljen storilec; odvzeta mu je bila prostost in je bil s kazensko ovadbo izročen preiskovalnemu sodniku. Taje zanj odredil pripor. V bližini vasi Pungert je bila najdena poginula medvedka. Obstaja možnost, daje bila obstreljena. Po vseh zbranih podatkih bo napisan ustrezni izdelek. PROMETNOVARNOSTNI POJAVI Naglavni cesti 11. reda 106 pred križiščem za Dolenje Laze je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja do čelnega trčenja dveh osebnih avtomobilov. V prometni nesreči sta se dve osebi lažje poškodovali, ena oseba pa je bila hudo telesno poškodovana. Na vozilih je nastala večja materialna škoda. V semaforiziranem križišču v Ribnici je prišlo do prometne nesreče zaradi neupoštevanja rdeče luči na semaforu; pri tem so trčila tri vozila, na katerih je nastala večja materialna škoda. V Dolenjih Lazih smo opravili ogled na kraju prometne nesreče, kjer je voznica osebnega avtomobila pri prečkanju železniške proge prepozno opazila vlak in svoje vozilo zaustavila preblizu proge, tako daje vlak trčil v sprednji del vozila. Na lokalni cesti v naselju Zamostec smo obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi vožnje voznika kom. vozila po sredini vozišča. Na vozilih je nastala materialna škoda za približno 800.000. 00 SIT, povzročitelju pa je bil izdan plačilni nalog. lovnice v enkratnem znesku previsoko, plačevati akontacijo. Obrokov je 6, saj naj bi bila dela zaključena do oktobra oz. začetka nove kurilne sezone, stroški pa so razdeljeni po neto ogrevanih površinah vsakega bloka. Toda kje, za božjo voljo, piše, da smo stanovalci Prijateljevega trgab lastniki kotlovnice, so le-ti vprašanje naslovili na Pereta 4. junija, ko je k njim osebno prišel pojasnjevat sporno zadevo. Želijo, da se končno ugotovi, ali so oni sploh solastniki kotlovnice. Prej jebila kotlovnica last bivše stanovanjske skupnosti, po izvršenih nakupih pa naj bi se delali cenilni zapisniki za vsako stanovanje posebej, kjer naj bi bila točkovana tudi kotlovnica. To pomeni, da so lastniki stanovanj tudi solastniki kotlovnice, toda v tistih stanovanjskih pogodbah ni nič zapisano. Občina in SPL Ldita, daje naša, a nam tegaz ničimer ne dokažejo, je dejal Danko Tokič. Predstavnik SPL, d.do, Niko Bracovič, je pojasnil, da v pogodbi res ni navedena, bo pa, ko bo funkcionalno zemljišče vpisano v Zemljiško knjigo. "Skupne kotlovnice, ki so v posebni stavbi ali pa so del druge stavbe, je stanovanjska zakonodaja opredelila kot skupne prostore, kisov solastnini vseh etažnih lastnikov, pri čemer je solastniški delež vsakega etažnega lastnika sorazmeren vrednosti njegovega stanovanja. Ko so leta 1991 odkupili stanovanja po novem stanovanjskem zakonu, so s tem prevzeli celotno breme lastništva skupnega les postala prevelika. Med letoma 1995 in 2000 sta bili opravljeni dve študiji, vendar dela nismo nadaljevali, ker ni bilo možno pridobiti nepovratnih državnih in tujih sredstev, brez katerih te zelo velike investicije ni možno racionalno izpeljati. Tako Občina Ribnica kot tudi Inles se trudita, da bi prišla do ustreznih povezav in finančnih virov, vendar dosedanji napori niso bili uspešni. So pa vzpostavljeni novi kontakti in u-pam, da bomo prišli do konkretnejših rezultatov,” je dejal župan. Meni, da so kotlovniški sistemi večinoma v ustreznem stanju; v šoli je celo popolnoma prenovljen- in zagotavljajo varno obratovanje. Je pa potrebno delovanje omrežij stalno preverjati, ustrezno prilagajati nastavitve grelnih virov in grelnih teles in zagotoviti primeren odjem.” Pere je pojasnil, da pravno-lastniška razmerja ne omogočajonjihovegaodklopa,ker kotlovnicapripada obstoječim objektom, obljuba za ogrevanje z biomaso pa se mu zdi zavajajoča, saj naj bi bila predraga Pogovori med stanovalci in SPL, d.d., naj bi se nadaljevali tudi pri županu, spregovoriti pa bi bržkone morali tudi o takih nesmislih, ko nekateri stanovalci v kopalnicah nimajo niti radiatorja, čeprav ga plačujejo, medtem ko imajo nekateri bloki radiator celo v kleti - zato, da jim suši perilo. AlenkaPahulje TURISTI BODO LAHKO POPOTOVALI OD IDRIJCE DO KOLPE »Kartica dediščine« bo pocenila pot okrog izletniških točk, vključenih v projekt Turistični projekt Po poteh dediščine, ki že od septembra 1998 poteka na območju od Idrije do Osilnice in zajema 14 občin, naj bi bil odslej na regionalni ravni prepoznaven pod imenom »Od Idrijce do Kolpe«, njegov slogan pa bo Čipke časa, vitre krasa. Izbor imena projekta je bila tudi ena od točk, o katerih so 28. maja na Ministrstvu za kmetijstvo razpravljali župani vseh občin udeleženk. Poleg tega je podjetje Hosting, d.o.o, ki je prevzelo trženje projekta, predstavilo dosedanje aktivnosti, pa tudi predlog za ustanovitev področne turistične organizacije. Predlog je bil sprejet, ustanovitvene akte za novo krovno organizacijo pa bo pripravila Ribnica, kjer je še vedno sedež začasnega upravljavskega združenja. Med ponudbo, ki jo je izoblikoval Hosting, so na primer dnevi dediščine, ki bodo v okviru samostojnih prireditev predstavljali tako maske kot suho robo in lončarstvo pa čipkarstvo, glas- bo, smučarsko kulturo, polšji lov, tehniko, romanja, navade božičnega časa, grajsko dediščino, domačo in umetnostno obrt ter dediščino NOB. Načrtuje se tudi uvedba kartice dediščine, s katero bodo lahko njeni imetniki uveljavljali komercialne popuste pri vseh ponudnikih, ki so vključeni v projekt. Stala naj bi 2.800 tolarjev. Prav tako Hosting, d.o.o., načrtuje vrsto turističnih programov, ki obsegajo eno - do tridnevne izlete po projektnem območju. Del projektne ekipe seje dva dni zatem odpravil tudi na strokovno ekskurzijo po Dolenjski in Beli krajini, kjer podoben projekt Po poteh dediščine poteka že dlje časa in je nudil tudi osnovo za združevanje občin od Idrije do Osilnice. Oba projekta naj bi se namreč v prihodnje bolj povezovala. A. Pahulje Na Vahtnici je voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v obcestno ograjo. Vozil je pod vplivom alkohola. Na vozilu je nastala materialna škoda za približno 600.000,00 SIT. Na glavni cesti II. reda 106 v naselju Goriča vas smo obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje voznika osebnega avtomobila. Na vozilih je nastala večja materialna škoda, ena oseba pa se je hudo telesno poškodovala. Policisti so pri rednem delu dobili državljana ZRJ, kije vozil pod vplivom alkohola. Bilje pridržan na tukajšnji PP do izročitve SP Ribnica v nadaljnji postopek. Prav tako mu je bil izdan plačilni nalog, ker na znak policista ni ustavil. KRŠITVE JRM Pred OŠ v Ribnici je občan s plinsko pištolo dvakrat ustrelil v zid. Pištola in naboji so mu bili zaseženi, zoper njega pa je bil napisan predlog SP Ribnica. Pred lokalom in v lokalu v Nemški vasi je občan večkrat udaril druga dva občana in ju pri tem lahko telesno poškodoval. Enega od njiju je pri tem porinil v osebni avtomobil, na katerem je nastala materialna škoda za približno 20.000,00 S IT. Občan nas je obvestil daje njegovega sina na srednji šoli v Kočevju udaril sošolec z glavo v predel čela in nosu. Sinje bil telesno poškodovan, zoper sošolca je bila napisana kazenska ovadba na ODT Ljubljana, ZO Kočevje. DRUGI DOGODKI IN POJAVI V bližino romskega naselja v Goriči vasi je prišla medvedka z dvema mladičema. Raztrgala je kozo, kije bila privezana za drevo. V preteklem mesecu smo bili od občanov večkrat obveščeni o pojavu medveda, in sicer v vasi Dane, ob cesti med Danami in Bukovico ter pri naselju Jurjeviča. Na obvestilo občana sta bila v Loškem Potoku dobljena dva iranska državljana, ki sta ilegalno prestopila državno mejo na območju Krškega. Odpeljana sta bila v takojšen postopek pri SP Ribnica, nato pa nastanjena v COT Ljubljana. NASVETI PRED ODHODOM NA DOPUST Nakit večje vrednosti, gotovino in vrednostne papirje shranite v bančnem sefu. Naredite seznam tehničnih in drugih dragocenih predmetov ter opišite njihove razpoznavne značilnosti in serijske številke. Zaklenite stanovanje in stanovanjsko hišo ter ne puščajte odprtih oken. Ne puščajte ključev stanovanja oz. stanovanjske hiše na skritem mestu (pod predpražnikom, v poštnem nabiralniku...). Dogovorite se s sosedi ali prijatelji, da iz poštnega nabiralnika pobirajo pošto. Zaklepajte vozila in v njih na vidnem mestu ne puščajte vrednejših predmetov. Mirko Ješelnik, komandir PP Ribnica Ribničani po ribniških poteh Ribničani pa so se svojih korenin začeli spominjati tudi na druge izvirne načine, in tako se je Klub prijateljev Miklove hiše domislil, da svoje člane vodi ne samo po tujini, marveč tudi po domačem okolju in k svojim rojakom. Tisti dan, ko sta se srečala Bush in Putin, je tako gručica 33 zanesenjakov pod strokovnim vodstvom izjemnega poznavalca in dobrega pripovedovalca Janeza Debeljaka vandrala od starih naselbin v Žlebiču do Ilijevega kozolca v Retjah in jamske votline v Podpeči na dobrepoljski strani, se navduševala nad starinsko kaščo na Stritarjevi domačiji (na fotografiji) in se čudila komaj pred dvema letoma odkritim freskam v cerkvi Marije, kraljice angelov na Veliki Slevici. Strokovnjaki, ki so freske pregledali, jih umeščajo v zgodnje 14. stoletje in so delo beneških slikarjev ali njihovih učencev, je tolmačil Anton Polzelnik. Pravzaprav je prava škoda, da seje cerkev dograjevalo, saj je bila nekdaj v celoti poslikana s freskami, a so ostale le še sledi nedavno odkritih, je povedal. Pravo bogastvo pa se skriva v več kot 300 let starih oltarjih, saj so menda eni najbogatejše okrašenih v Evropi. Pred dvema letoma so država, občina ter vaška skupnost začeli pomagati pri njihovi obnovi. Tekst in foto AP i>eo■ [nji i/5e<»ekoixje tudi njegovo bolest, se lupina začne odpirati in naredi o prosto pot srcu. Pokaže se resnični značaj srca - odprtost, N silna rahločutnost, v kateri čutimo svet znotraj sebe in ne - ločenega od nas. Življenje s strto - odprtim srcem je 1*1 «St doživljanje polne življenjske moči. S John Welwood, Ljubezen in prebujenje ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega Aleša Kluna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu nesebično nudili pomoč na kraju nesreče in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše in nam izrekli tolažilne besede. Hvala patru Niku Žvoklju, gospodu župniku Maksu Ipavcu in gospodu kaplanu Janezu Bernotu za lepo opravljen obred in sveto mašo ter za besede tolažbe. Zahvaljujemo se tudi gospodu Hočevarju za poslovilne besede ter vsem motoristom, gasilcem, pevcem in Aleše-vim prijateljem, ki so se s spoštovanjem poslovili od njega. Vsi njegovi Rojstvo je spanje in pozaba, zato je Gospod obljubil: "Dnevi na zemlji so kratki. Ne boš dolgo tam in vrnil se boš k nam. ” Betty J. Eadie ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata ALOJZA ZAKRAJŠKA Težka j e ločitev, srca krvave, v verije rešitev, to nam Bog pove ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, ata, starega ata, dedija in tasta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen mašni obred, osebju ZD Ribnica in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ob njegovem slovesu. Posebna zahvala: za lepo petje in poslovilne besede pevskemu zboru Lončar, motorističnemu klubu Rib’nčan hvala za nesebično pomoč in lep govor, podjetju Papirografika, družinam Gruden in Anžič iz Sajevca ter Henigman iz Rakitnice. ANTONA IZLATYJA bi se iz vsega srca radi zahvalili sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali cvetje in sveče. Hvala župnikoma Franciju Frantarju in Stanetu Zidarju za pogrebni obred. Posebna zahvala PZ Lončar, vsem zdravnikom in medicinskemu osebju ZD Ribnica ter govornikoma za poslovilne besede. Žalujoči: žena Anica, sin Damjan z ženo Moniko in vnukinja Tjaša, sin Aleš s Polono, družini Henigman iz Rakitnice in Lipovca Vsi njegovi IVANKE CIMPRIČ roj. ORAŽEM iz Ribnice, se iskreno zahvaljujemo za vso zdravstveno nego in pomoč med njeno boleznijo: osebju ZD Ribnica, osebju KC v Ljubljani, posebna zahvala MS Darinki Bojčevi za njeno nesebično pomoč, ge. Sonji Puželj za dosledno domačo oskrbo, sostanovalcem v bloku, sosedom, prijateljem, sorodnikom, pevcem iz Dolenje vasi, župnikoma: g. Maksu Ipavcu in g. Račkiju ter kaplanu, g. Janezu, za lepo opravljen pogrebni obred in izražene tolažilne besede. Hvala vsem darovalcem cvetja in sveč ter za vse izrečene sožalne besede. Žalujoči: sinova Albert in Marjan ter brat Mirko z družino »Moja človečnost je prepletena s tvojo, kajti le vsi skupaj smo lahko ljudje.« Nobelovec in škof Tutu ZAHVALA ob slovesu JOŽEFE MIHIČ rojene Kordiš 1914-2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v njeni bolezni nudili oporo. Hvala osebju ZD Ribnica, posebno sestri Darinki Bojc. Iskrena zahvala za duhovno oskrbo upokojenemu dekanu gospodu Alojziju Dobrovoljcu. Posebno pa se zahvaljujemo za nesebično oskrbo naše mame sestrični Danili Erjavec in svakinji Mariji Mihič. Enako se zahvaljujemo vsem, ki ste za pokojno molili, jo pokropili,darovali cvetje, sveče in za maše ter jo v nedeljo, 17.junija, pospremili na zadnji poti. Sinovi: France, Lojz, Berto in Janez z družinami. 5CAi*A^vixr e J FOTO SMEŠ1N1CE Odzivi so sedaj res vidnil Le tako naprej! bi vzkliknil eden od štirih Teleba-jskov. Seveda pa se počitnic ne razveselijo samo prikupna bitja iz pravljičnega sveta, temveč tudi naši najmlajši. In z njimi tudi starši. Nekoliko manj pa se naslednjih dveh mesecev veselijo tisti, ki jim v preteklih desetih ni šlo vse po načrtih in bodo morali na začetku ali pa na koncu počitnic popravljati napake. Toda, Berthold Brecht je nekoč zapisal: "Ni najhuje, če *3 imamo napake, niti to, da jih ne Ck premagujemo. Hudo je, če jih skri-W varno." Zato nikar ne skrivajte slabih izidov spričeval. Pokažite jih tistim, katerim zaupate, in pomagali vam bodo stanje popraviti, kajti velike reke potrebujejo majhne vodice in zaupanje je največje žrtvovanje. Vsakomur se pač včasih kaj zalomi, saj če se modrijani ne bi motili, bi morali norci obupati. Pa še pohvale in čestitke vam, ki ste končali to šolsko leto z odliko. Uspeh je vrhunec vsakega napora in skrivnost uspeha je stalnost cilja, a ne? Zapomnite si tudi citat, kije izpod peresa Josepha Jouberta: "Da v svetu dosežeš uspeh, moraš imeti kreposti, zaradi katerih si priljubljen, in napake, zaradi katerih se te boje." Tako, dovolj citatov in misli. Vsem učencem, dijakom, študentom želim vesele počitnice, izkoristite jih, kar se da doživeto, in napolnite se z novo energijo, ki jo boste jeseni še kako potrebovali. Vsem, ki v juliju odhajate na dopust pa: vsaj trenutek pozabite na vsakdanje skrbi in uživajte zasluženi dopust. "Naj vam samo namignem, (pa ni treba naprej govoriti), da uvajamo z naslednjim mesecem novo nagradno igro, ki bo poleg kviza dodatno poskrbela za trening vaših cenjenih in nenadomestljivih možganov", je pisalo v prejšnji številki Rešeta. No, in če niste okrog govorili, potem lahko poveste zdaj, da nova rubrika prihaja z julijem, kajti potrebovala je čas, daje dozorela, torej zadostno količino sonca. Pa pazite na soncu in se ga raje izogibajte, da vas UV žarki ne bodo presenetili. Sicer pa obstajajo tudi zaščite in ena izmed njih je naš kviz, s katerim si boste v senci krajšali čas. Sončen poletni pozdrav! Marko Modrej Pravilna rešitev 5. številke Rešeta je: DAN DRŽAVNOSTI - 10 LET Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: Nagrade poklanja sponzor, PIVOVARNA UNION. 1. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: LOVRO OPEKA, Kolodvorska 9, 1310 RIBNICA. 2. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: PETRA OBLAK, Velike Poljane 37,1316 ORTNEK. 3. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: GUSTIGRIVEC, Grčarice 28, 1331 DOLENJA VAS. 4. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: STANE LAVRIČ, Grčarice 31,1331 DOLENJA VAS. 5. nagrado, paket osvežilne pijače PIVOVARNE UNION, prejme: JERCA KOŠIR, Slatnik 7, 1310 RIBNICA. Izžrebanim nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po poiti. Klonirana mačka? Foto Anton Poljanec Dva lipicanca? Foto Anton Poljanec Komorne videosmeinice Kako se piše dirigent komornega zbora KUD Gallus, Marjan ? (muD) Foto Marko Čampa V kaj so se komorniki tako veselo zagledali? (ojsofoj jam A) Foto Marko Čampa Čigava nogica je vstala v novo piransko jutro? (nxdfiSoj[) ) Foto Marko Čampa Fotoaparat znamke BRAUN trend zoom 70 G-AF Ekskluzivni sponzor akcije FOTO TONI Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej «POČITNIŠKI KX> I 2, Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le ena je pravilna. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z mesecem julijem. 1. Kviz v prejšnji številki Rešeta se je imenoval... J - Poletni kviz A - Kviz kar tako C - Sanjski kviz 2. Znak, ki ga vidimo, ponazarja... B- restavracijo Riba U- grb eko šole Ribnica E- delavnico suhe robe 3. Komorni zbor Ribnica je svoj 3. letni koncert izvedel v soboto... L-9.6. pri Novi Štifti S-16.6. v Dolenji vasi V - 30.6. pri Sv. Ani [Pranim® ir®S3ihz@ pih ipošOjte v al ma <ü®(p>tak3 US» jjiyhl® M©■ , Robotizacija in avtomdfßa6ijn V industriji äk ijüüöiil i PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE V POVEZAVI Z RENOMIRANIMI EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE: 1.0 PODROČJE ROBOTIZACIJE JAPONSKI ROBOTI - MOTOMAN - YASKAWA NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CELOVITO PODROČJE UPORABE: • Obločno varjenje • Uporovno varjenje • St,-ega • Brušenje • Poliranje • Paletiranje jHijijwjiiuüüHStiboiäzdi M' . >' « v 1....... NAŠE REFERENCE DOMA IN V TUJINI TPV-AfiSEO, Novo mesto ZEUNA STAERKER, Italija CIMOS, Koper PERI, Nemčija REVOZ. Novo mesto BERTRAND FAURE, Nemčija, Poljska ISKHAEMECO, Kranj SITECH - VW, Nemčija, Poljska KIG Kovinska industrija Ig HENRICH GIU.ET, Nemčija GORENJE d.d. Ga EBERSPAECHER, Nemčija ECIA ČESA, Francija 2.0 PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OSNOVI TRANSFERNIH PALETNIH SISTEMOV • Montažne postaje • Postaje za CNC - 3 osno Orbitalno kovičenje • Merilne in testne postaje • Postaje za označevanje izdelkov mali OGLASI ODDAM ALI PRODAM GOSTINSKI LOKAL V CENTRU RIBNICE. TEL: 031/662 091. V Hrovači (k.o. Goriča vas) zelo ugodno v celoti prodam njivske, travniške in gozdne parcele, v skupni izmeri ca. 12,5 ha. Prednost imajo najboljši ponudniki. Informacije na tel.: 01 524 86 40. ODKLENEM VAŠ MOBITEL, TAKO DA DELUJE NA VSEH OMREŽJIH! Informacije na tel.: 041/402 779 (Jože). Odkupim originalne CD- plošče različnih izvajalcev. GSM: 041 /650 299. Prodamo zložljivo otroško posteljico, uporabno tudi kot stajica. Dimenzije: 120x80. Primernaje za potovanje oz. dopust. Prodamo enofazni dvotarifni števec Iskra. Tel.: 031 /378 041. Kupim raztegljive otroške rolerje št. 36 - 40, ROCCES. Tel.: 01 /836 23 22. Za simbolično ceno oddam rabljen štedilnik na drva - desni. Tel.: 01 /836 03 54. Prodam 2 leti staro kozo, za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel.: 01 / 836 33 07. Prodam Fiat Tipo, letnik ‘94, prevoženih 106.000 km, rdeče barve, odlično ohranjen, na novo servisiran (nov zavorni sistem), radio s CD. Vreden nakupa! Tel.: 041 / 268 928. V najem oddam skladiščni prostor ali delavnico v izmeri 330 m2, višina vrat 4,2 m, ob glavni cesti v Prigorici. Tel.: 041 / 695 000. Na podlagi 30. člena Statuta Občine Ribnica (Ur. 1. RS, št. 37/2000) župan Občine Ribnica razpisuje prosto delovno mesto SVETOVALEC I. ZA KOMUNALNE ZADEVE Pogoji: - univerzitetna izobrazba arhitekturne, gradbene, komunalne, pravne smeri - najmanj 6 let let delovnih izkušenj - strokovni izpit - preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku - vozniški izpit - organizacijske sposobnosti - sposobnost skupinskega dela - poznavanje dela z računalnikom SVETOVALEC ŽUPANA ZA PREMOŽENJSKOPRAVNE ZADEVE Pogoji: - univerzitetna izobrazba pravne smeri - najmanj 6 let let delovnih izkušenj - strokovni izpit - preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku - vozniški izpit - organizacijske sposobnosti - sposobnost skupinskega dela - poznavanje dela z računalnikom Delovno razmerje bomo z izbranima kandidatoma sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili, življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Nudim varstvo otrok. Ostalo po dogovoru. Tel.: 031/539 216. v_____________________________________________________y KINO IDEAL Kolodvorska 9/a JULIJA in AVGUSTA 2001 NI KIMOPRIDSTAV Zahvale in čestifke CENIK Za objavo zahval in čestitk, ki jih na časopis naslovijo fizične osebe. Rešeto zaračunava: 5.200.00 SIT za zakup 1/8 časopisnega prostora, 9.750.00 SIT za zakup 1/4 časopisnega prostora. V ceno ni vštet 19% DDV. Upravna enota Ribnica Matični urad sporoča: MAJA SO SE RODILI... V Rojstno matično knjigo so bili 3 vpisi, in vsi trije moški. Vsi vpisi so bili naknadni. O novorojenih prebivalcih, ki so rojeni drugje, v večini primerov v krajih, kjer so porodnišnice ( Ljubljana, Postojna, Novo mesto), matična služba ne dobiva podatkov, pač pa jih dobi Register prebivalcev Upravne enote s časovnim zamikom. UMRU... V Mrliško matično knjigo je bilo 9 vpisov. L Redni vpisi-krajsmrtije bil na matičnem območju Ribnice, so bili 4, vsi moški. 2. Vpis smrti po sklepu Okrajnega sodišča Kočevje zaradi razglasitve za mrtvega je bil 1, in sicer moški, 3. Vpisi smrti na podlagi odločbe - pogrešani med vojno, so bili 4, vsi moški. Matična služba dobi le obvestilo za sestavo smrtovnice po zadnjem stalnem prebivališču pokojne(ga). V mesecu maju smo izdelali smrtovnice za 11 pokojnih (8 moških in 3 ženske)- 4 umrli doma, 7 obvestil za sestavo smrtovnice je bilo poslanih z drugih matičnih uradov. Obvestila o drugje umrlih prebivalcih prihajajo s časovnim zamikom. SE POROČILI... V Poročno matično knjigo je bilo 8 vpisov. Za boljše razumevanje še: rojstva, smrti in poroke se vpisujejo po kraju dogodka. Matični urad Ribnica ima evidenco samo za primere območja matičnega urada Ribnice. Matičarka Marija Pa jk X * 58 Z ■ Z' t * n * r C IZ) Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 44/98) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja RAZPIS Nova brezplačna elektronska storitev NAROČANJE KONVENCIJSKIH POTRDIL ZA TUJINO PREKO SAMOPOSTREŽNIH TERMINALOV ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2001 Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: - naziv častni občan, - Urbanova nagrada, - Gallusovo priznanje, - Priznanje Občine Ribnica. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izo-braževalnem in humanitarnem področju ter s tem predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANJE Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije od 4. junija dalje omogoča zavarovanim osebam elektronsko naročanje konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem vtujinitudi preko 275 samopostrežnih terminalov širom po Sloveniji. To je prva elektronska storitev, zasnovana na tehnologijiti. informativnih in storitvenih kioskov (terminalov) v javnem sektoiju vR Sloveniji. Zavod je že lani zavarovanim osebam omogočil namesto neposrednega, fizičnega naročanja konvencijskih potrdil pri pristojnih referentih oddelkov za mednarodno zavarovanje tudi brezplačno elektronsko naročanje preko interneta, z letošnjim letom pa bo elektronsko naročanje omogočeno tudi vsem zavarovanim osebam, ki niso uporabniki interneta. Konvencijsko potrdilo omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, uveljavljati pravico do nujnih zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini (zasebno ali službeno potovanje), in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne državne zdravstvene mreže. Konvencijsko potrdilo je moč pridobiti za naštete države, s katerimi ima R Slovenija sklenjene meddržavne sporazume: Avstrija, Belgija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Madžarska, Makedonija, Nemčija, Nizozemska in Romunija. Postopek naročanja konvencijskih potrdil preko samopostrežnih terminalov se sproži z dotiki na ekranu terminala ter vnosom kartice zdravstvenega zavarovanja v režo terminala. Postopek je enostaven in avtomatiziran ter od zavarovane osebe ne zahteva neposrednega vnašanja podatkov, na voljo pa mu je tudi informativna pomoč. Konvencijska potrdila je mogoče hkrati izdati le za enega naročnika ter za največ 10 držav, s katerimi ima R Slovenija sklenjene meddržavne sporazume. Uspešno izvedenemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovane osebe, ki je naveden na kartici zdravstvenega zavarovanja, in sicer v roku treh delovnih dni. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila je 90 dni. Storitevje možno opraviti le s pomočjo kartice zdravstvenega zavarovanja in z veljavnostjo podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju, shranjenih na kartici. Zavarovane osebe bodo vsa dodatna pojasnila, tudi v zvezi z morebitnim neuspešnim naročanjem, dobile na območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer ima zavarovana oseba urejeno zdravstveno zavarovanje. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZA VAROVANJ E SLOVENIT E PRIZNANJE OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), - obrazložitev. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako »OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA« zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 31.08.2001. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 83720 03). Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Benjamin Henigman DODATNA MOŽNOST ZOBOZDRAVSTVENIH STORITEV ZA OTROKE Ker starši zelo povprašujejo po storitvah otroškega in mladinskega zobozdravstva, se je Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica v skladu z možnostjo in na osnovi pogodbe z zdravstveno zavarovalnico odločil, da organizira dodatno možnost ordinacije za otroke in mladino vsak torek dopoldne. Ordinacijo bo vodila zobozdravnica Aleksandra Miljenovič. Starši z otroki in mladostniki se lahko oglasite oz. naročite od 26.6.2001 dalje v zobni ordinaciji št. 14 (čakalnica št. 9), razen medletnim dopustom terapevta, predvidoma v mesecu avgustu. ZD Ribnica Meseca maja pri gasilcih V ZNAMENJU PRIPRAV ZA TEKMOVANJE zapisnik. Vozilo za reševanje v prometnih nesrečah je PGD Ribnica uspelo nabaviti leta 1998. Do sedaj ga, k sreči, še ni bilo potrebno uporabiti. Toliko bolj potrebne pa so vaje za reševanje v nesrečnih primerih. Pirnatovi z Velikih Poljan so še vedno brez vode. Dobijo jo samo, kadar "Bog da Preostali del morajo naročiti in plačevati, saj jim gasilci vsaj trikrat letno pripeljejo vodo. Za PGD Sv. Gregor smo napolnili jeklenke z zrakom. Te uporabljamo za dihalne aparate, potrebne za vstopanje v zadimljene prostore. Na železniški postaji v Ribnici in na Inlesu pri menzi smo očistili kanalizacijo, kije bila zamašena. Za vodovod v Žlebiču smo dvakrat posodili elektro agregat. Vaščani so urejali rezervoar za vodovod. Ker tam ni elektrike, so si pri delu pomagali z našim agregatom. BUKOVICA IMA DOBRO PRIPRAVUEN GASILSKI PODMLADEK Vsa gasilska društva v Gasilski zvezi Ribnica so se pripravljala za občinsko tekmovanje, ki je bilo izvedeno 26. maja. Tudi v PGD Ribnica smo že v začetku meseca začeli s pripravami. Na tekmovanje so se prijavili člani, mladinci in veterani. Za priprave smo skupaj porabili kar 860 ur. Na tekmovanju, ki je bilo na Rikovem parkirnem prostoru, smo dosegli naslednje uvrstitve: •člani: 1. mesto • mladinci: 3. mesto • veterani: 1. mesto Na koncu meseca, to je zadnjo nedeljo v maju, smo pripravili še vajo reševanja ponesrečenca iz vozila, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči. Uporabili smo vsa tehnična sredstva, ki jih imamo na razpolago za te namene. Poleg priprav na tekmovanje smo pomagali tudi prebivalcem občine Ribnica, in sicer: V enem primeru smo posredovali pri odpiranju stanovanja, ker je lastnik za seboj zaprl vrata, ključe pa pozabil v stanovanju. Poškodovano vozilo smo prepeljali iz Ribnice v Sodražico. V skladišču naftnih derivatov v Ortneku smo opravili letni preizkus hidrantov. Izdelan je bil V Prostovoljnem gasilskem društvu Bukovica izredno dobro deluje mladinska desetina, ki v zadnjih letih dosega odlične rezultate. Strokovni pristop izobraževanja te desetine je bil zaupan sedanjemu poveljniku društva inž. Robertu Levstku, ki je z desetino v 4 letih zapored osvojil naslov občinskih prvakov v mladinski konkurenci, 2 zaporedni zmagi na Memorialu Antona Šobarja, na 2 regijskih tekmovanjih 2 drugi mesti in pa na državnem mladinskem tekmovanju lansko leto v Kočevju izvrstno 16. mesto v izredno izenačeni konkurenci prvakov gasilskih zvez iz cele Slovenije in tujine. Za svoje delo in žrtvovani čas so letos nagrajeni z letovanjem na Debelem Rtiču, katerega se vsako leto udeleži ena mladinske desetine GZ Ribnica. V letu 2002 se bo ta enota, sicer zelo pomlajena (5 tekmovalcev bo potrebno zamenjati, saj bodo napolnili 17 let), pomerila na državnem tekmovanju za Memorial Matevža Haceta. V konkurenci bo predvidoma nastopilo 55 enot iz Slovenije in ekipe iz sosednjih držav: Italije, Na Velike Poljane smo enkrat pripeljali vodo za pitje. Zaradi majhnega rezervoarja jo pri Jožetu Pirnatu večkrat zmanjka. Zato je takrat odvisen od prevoza vode z gasilsko cisterno. Na koncu še praktičen nasvet: Večkrat se zgodi, da občani, kadar rabite gasilsko pomoč, pokličete poznanega gasilca na dom. Zaradi hitrega ukrepanja vam svetujem, da pokličete Center za obveščanje, na telefonsko številko 112. Ta potem preko pozivnikov pokliče vse gasilce hkrati. S tem je zagotovljen hiter prihod gasilcev na mesto, kjer jih potrebujete. Varno, vam želijo ribniški gasilci in predsednik PGD Ribnica Matjaž Virant Foto arhiv PGD Ribnica Avstrije, z Madžarske in s Hrvaške. Cilj enote je zadržati lansko uvrstitev. Glede na izvrstne rezultate sem prepričan, da bo enota PGD Bukovica s temi tekmovalci in s podporo morebitnih donatorjev tudi v članski konkurenci dosegala vidnejše mesto. Osebno pa me najbolj veseli, daje desetina izkušena, da pozna ali pa spoznava svoje poslanstvo, da jo veseli delo v gasilski organizaciji in ne nazadnje, daje pripravljena v nesreči priskočiti na pomoč drugemu. Za njihove rezultate članom iskreno čestitam, se zahvaljujem poveljniku PGD Bukovica Robertu Levstku za vzpodbudo, za nadaljnje delo pa le še: Samo tako naprej, fantje! Janez Puželj, VGČ -><»i/xi<>,i vrvi osxr« E^ja^z:z>ir'u. Oko regijske komisije se je ujelo na Bistrici, ki je nudila ravno v tistem času, roko na srce, eno najslabših podob SPLOŠEN VTIS 0 RIBNICI: DOBER. Ne pa najboljši... Ribnico je obiskala regijska komisija za ocenjevanje urejenosti krajev za akcijo Moja dežela-lepa in gostoljubna, kotje bilo napovedanovmajski številki Rešeta. In kako smo se Ribničani »odrezali«? Komisija, ki deluje v sestavi: dr. Stanko Nikolič, predsednik TŠD Kostel, vodja komisije, Ljuba Turk - Šega, dipl. inž. agn, Mateja Gavranič, predstavnica CPRT Kočevje, Arkan Al Navas, dipl. inž. krajinske arhitekture, bo izdelala obsežno poročilo o celotnem videzu in posameznih elementih, kot jih določa Turistična zveza Slovenije. Našo radovednost so potešili in nas seznanili z nekaj najbolj vročimi pripombami. Splošen vtis bi bil zelo dober, če ne bi bila Bistrica tisti dan (četrtek, 14.6.) v najslabšem možnem stanju. Alge kot alge ne motijo nikogar. Toda če so dodatno »okrašene« z raznimi plastenkami, pločevinkami, vrečkami in ostalimi odpadki, ki nikakor ne sodijo tja, zmotijo marsikaterega mimoidočega, kako ne bi članov komisije, ki so prišli ocenit urejenost našega kraja. Niti najmanj nam ni bilo prijetno poslušati, sicer v šali izrečenih pripomb, da samo za sejem »sfriziramo« svoj kraj. In kaj lahko naredimo, da v bodoče ne bi prihajalo do podobnih razmer? Najbolj preprosta rešitev je dati nalog Komunali, ki tudi sicer skrbi za čistočo našega kraja, da to opravlja še pogosteje. Delavci Ko- munale bodo za to poskrbeli in svoje storitve seveda zaračunali. Račun bo plačan iz proračuna. Denar v proračun prispevamo mi. Strinjali se boste, daje to zadnji način, ki si ga želimo za zapravljanje našega denaija. Zlasti zato, ker obstaja veliko cenejša varianta. Ta pa zahteva prizadevanje vseh nas, in sicer: vzgoja. Ne smemo pozabiti, da imamo v Ribnici EKO ŠOLO. Tisti, ki imamo šoloobvezne otroke, vemo, da se tam veliko pogovarjajo o okolju, o njegovem varstvu in urejanju, o ohranjanju čiste narave. Očitno to ne zadostuje. Neobvezen nasvet za starše: eno sobotno ali nedeljsko popoldne posvetimo tej temi, odpravimo sena sprehod ter otroke vprašajmo za njihovo mnenje o naravi in okolju, brez nepotrebnih »litanij«. Čeprav se nam včasih zdi, da imajo mladi izkrivljene pojme o lepoti, smeti in umazanija motijo tudi njih, vsaj veliko večino. Mogoče bodo oni najlažje vplivali na svoje sovrstnike, ki se na čudne načine poskušajo uveljaviti kot »frajeiji«. Sicer pa komisija ni izrekla samo kritike. Veliko pohval smo si zaslužili za ureditev gradu in glavnega trga, še posebej za nove luči, ki, ne samo da osvetljujejo Ribnico, jo tudi krasijo. Kaj več o tem boste izvedeli prihodnjič, ko bomo imeli v rokah izdelano poročilo regijske komisije. Lejla Kmtina TIC Ribnica V preteklih mesecih se je v naši KS dogodilo kar nekaj pomembnih dogodkov. Zeh lepo so uredili poljsko pot okoli Hriba, saj je primerna tudi za sprehode. Imamo pa tudi »cvetke«, kot je turistični kozolček, ki je že več let razkrit. To je zelo vzpodbudno za turiste, ki obiščejo našo deželo. Na tem ko-zolčku so napisani imena zanimivih krajev, ki so pomembni v naši KS. Zal pa ni napisana zanimivost o rakitniškem mostu, ki še po več kot četrt stoletja ni dograjen. Levi pločnik je zavarovan s količki, desni pa vodi naravnost v prepad. Sprašujem se, kaj gledajo vzdrževalci in odgovorni, ki se vozijo mimo, ne da bi kaj ukrenili. Verjetno bi bilo potrebno te nekaj tisočakov in zadeva bi bila urejena. Vedno pa čakajo, da pride do nesreče, potem pa ukrepajo. »Cvetke« opazil Janez Pogorelec ENKRAT NAJ BI SE ZGODILO: Med posegi, ki so opredeljeni v odloku o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega razvoja ribniške občine, so seveda tudi tisti, ki segajo na področje gostinstva in turizma, kjer obstaja kar nekaj predlogov za novogradnje. Tako naj bi uredili gostinski, prometni in poslovni »otok« v Žlebiču. Gradili naj bi objekt na področju Marofa pa tudi na razpadajočem starem ortneškem gradu obstaja možnost za razvoj turizma, rekreacije in kulture. Obora v Otavicah naj bi bila še naprej namenjena gojitvi divjadi, kije privlačna tako za turizem kot za kmetijsko dejavnost. Uredili naj bi tudi park z bajerjem v Zalužju v Prigorici. Bolj kot gostinska ponudba pa naj bi se turistična dejavnost razvijala v Ortneku, kjer se ob glavni cesti že pripravlja teren za dopolnitev konjeniškega športa, saj osnovne dejavnosti že izvaja konjeniški klub, ki ima svoj sedež pod obronkom Velike gore, na Ugarju. Občina naj bi se pri vsem navedenem vključila le v dodatno urejanje zelenih površin samega mestnega naselja ter pomagala pri urejanju kompleksa na Marofu. Vse ostale investicije v gostinsko ponudbo, kmečki turizem in ostalo profitno dejavnost pa bo prepustila podjetnikom, je zapisano v razvojnem načrtu. Iz kluba Prijateljev Miklove hiše V okolju, v katerem živimo, nastajajo različne situacije: nekatere so takšne, da ob njih zamahnemo z roko in gremo mimo, pa ni veliko škode, druge se nas sploh ne dotaknejo, nekatere pa so takšne, da je primerno in prav, da se ob njih ustavimo in imamo svoje mnenje. To mnenje lahko zamolčimo, ga povemo v ožjem krogu ali pa ga izrazimo javno. Odločitev je stvar osebne naravnanosti, poguma, odgovornosti in še česa. V ožjem krogu Kluba prijateljev Miklove hiše smo začutili, da je odziv našega okolja v zvezi z naselitvijo azilantov v naši soseščini, ki je bil dokumentiran v predzadnjem Rešetu, samo en pogled na to občutljivo problematiko, ki ima prav gotovo svoje argumente. Vendar obstajajo še drugi, tako vidiki kol argumenti, in enega od teh smo poskušali zapisati. IDEALNA PODOBA JUGA ALI JUŽNA PODOBA IDEALA? (Tudi azilanti so ljudje, mar ne?) Novodobna (new age-vska) krilatica pravi, da smo vsi to, kar sami hočemo, daje vse v naših rokah. To naj bi veljalo tako za posameznika kot za skupnost. Kaj pa Usoda, kaj pa vse tiste Sile, ki jih ni moč niti razumeti, kaj šele obvladati. Vladajo življenju posameznika, majhnmi skupnostim, velikim narodom.... Živimo na jugu države. Kot jug se počutimo, z nami ravnajo, kot se ravna z jugom. Vemo, kaj to pomeni. To je naša danost, naša usoda. Z naše perspektive so nas za jug določili drugi, mi ne želimo biti jug. Trudimo se in dokazujemo, da smo vredni najboljšega. Prav je tako. Usodo jemljemo v svoje roke, jo poskušamo po svoje oblikovati, jo preseči. Dokler je samo usoda tista, ki določa, je dobro. Da le ni sil, ki jih ni mogoče razumeti, kaj šele obvladati. Tedaj ni kaj vzeti v roke. Usoda ali Neobvladljivo požene vsak trenutek na tisoče ljudi z njihovih domov. Pot je dolga, polna zaprek, cilj nejasen, negotov. Usoda teh ljudi je v rokah vseh drugih, samo ne v njihovih. Tudi v naših. Ali je naša stiska tako velika, da zaradi nje ne vidimo tuje? Kako pričakovati najboljše, če drugim ne privoščimo najnujnejšega? Zakaj je za nas nesprejemljiv tisti, ki se, enako kot mi, trudi vzeti usodo v svoje roke? Pomagati je človeško. Bodimo ljudje. Lojze Marolt, Janez Debeljak, Matjaž Nosan, Vesna Horžen, Stane Kljun, Stane Škrabec, Jagoda Erčulj, Peter Levstek, Nuša Orel, Viktor Pogorelc, Vesna Lavrič, Dušan Lavrič, Majda Slabe, Darinka Suljevič, Nada Blatnik, Štefka Mlinko, Simona Ruparčič, Karmen Oraiem, Vladimir Oraiem, Maja, Lilijana in Gorazd Weinberger. Življenja v večstanovanjskih soseskah se ne sme ignorirati V novembru 2000 smo stanovalci Prijateljevega trga 2 opozorili na sprejete Odloke o odstranjevanju odpadkov (iz leta 1995 in zapisi v PUP-u iz leta 1996) in s tem v zvezi z urejenostjo prostorov za postavitev smetnjakov kontejnerjev. Ker so besedila v posameznih zapisanih členih neživljenjska, pa tudi skoraj neuresničljiva, smo predlagali spremembo teh Odlokov in navedli člene. V posmeh je bil odgovor Občine Ribnica, da je potreben za spremembo odloka o obveznem odstranjevanju odpadkov na območju Ribnice izvesti referendum. Zamisliti bi se bilo bolje nad naslednjimi določili: »...uporabniki so dolžni na izvoru zbirati odpadke in jih sortirane odlagati na za to določenih mestih v kesone...« Zbiranje in sortiranje odpadkov je pomembno urediti in tudi označiti že na samem izvoru, tako da bo odstranjevanje, prevažanje, predelava ali odstranitev odpadkov skladna s Pravilnikom iz leta 1998. Trenutna ureditev in površnost ima lahko dolgoročne posledice, saj so predpisi okoljevarstva čedalje bolj strogi. »Velikost, število, tip in prostor za postavitev posod za odpadke ali kontejnerje določi izvajalec v sodelovanju z lastnikom.« V večstanovanjskih hišah niso samo fizični lastniki, so tudi najemniki ali tudi poslovni prostori. »Prostor za smetnjake mora biti praviloma urejen v pritličju zgradb...« Na podlagi tega določila lahko stanovalci zahtevajo ureditev prostorov za odpadke v okviru stavb v pritličju. »Lastniki oziroma uporabniki morajo redno vzdrževati in čistiti posode za smeti, najmanj enkrat mesečno.« Ali naj z vedrom nosimo in čistimo kontejnerje, prostore? Ker pa je v Odloku o prostorsko ureditvenih pogojih zapisano, da morajo biti prostori za smeti: pralni, ograjeni in pokriti, je smotrno in koristno to tudi urediti, zlasti še v mestnem naselju, ki predstavlja kulturo in navado stanovalcev ter polepša ali poslabša videz krajine. Zato prostori za smetnjake in njihovo oz- IZ URIDNIŽTVA Gradivo za objavo zbiramo do 11. junija v uredništvu Rešeto, Škrabčevtrg 40. Tel.: 8369 765 (Občina, tel.: 837 20 23) Fax: 8369 765 (Rešeto) ali 8361 091 (Občina) E-pošta: reselo@ribnica.si Zaželene so diskete (Word za Win., pisava Times New Roman (E, velikost =12) in fotografije, pri katerih obvezno pripišite avtorja. Gradivo oddajajte v navedenem roku. 1. Pisma bralcev: Dolžina noj ne presega 30 vrstic (1 vrslica=60 znakov). Ostalo po dogovoru z uredništvom. 2. Odgovori: Dolžina ne sme biti daljša od teksta, na katerega je odgovor podan. Replik ne bomo objavljali. načeno sortiranje ne more biti kjerkoli ali celo po zamisli vodstva javnega Komunalnega podjetja Ribnica. Tako seje v torek, 12. junija, začelo izkopavanje na zelenicah Prijateljevega trga, brez vsake priglasitve del ali vsaj obvestila lastnikom. Mnenje, da so kontejnerji postavljeni že 30 let in da je zemlja občinska, je nesprejemljivo, neresnično in nestrokovno. Občinska oblast bi se morala zavedati, ne glede na kopico državnih predpisov in tolmačenj, da je zemljišče okrog večstanovanjskih naselij bilo f| plačano v ceni stanovanj in je zato last stanovalcev, zato jim pripada kot funkcionalno jg« zemljišče. Kakor so v preteklosti obdelovali M zemljišče z raznimi kinetami (toplovodnimi, kanalizacijskimi..) posamezne oblasti in podjetja, je to problem tudi sedanje občinske oblasti, da dokončno uredi to področje in lastnino: vsekakor kot javno dobro. Pomembna pa je tudi ureditev parkirnih prostorov, ki so možni vzdolž Prijateljevega trga na obeh straneh zelenic v širini treh metrov. Potem bi bilo to skladno tudi s PUP-om, ki zapisuje, da je za vsako stanovanjsko enoto potrebno po eno parkirišče. A četudi bi to uredili, bi bilo še vedno premalo parkirišč, saj je na Prijateljevem trgu 179 stanovanjskih enot, parkirišč pa trenutno urejenih ca. 50. Naj opozorim, da ne pride v poštev nikakršno prodajanje ali kupovanje zemljišča, kot si lahko zamišljajo nekateri občinski predstavniki. Prosimo in upamo, da bo pred uresničitvijo zamisli prostora za kontejnerje na Prijateljevem trgu podana skica celotne zamisli in rešitve prostora (parkirni prostori, zelenice, koši za smeti, pokriti in pralni prostori za sortirane odpadke in »tehnika« zbiranja odpadkov skladno s predpisi in drugo), kije lahko obešena na oglasnih deskah objektov. Življenja v večstanovanjskih soseskah se ne sme ignorirati, marveč se je treba zavedati, da tu živijo stanovalci s svojimi navadami, ki so lahko drugačne od življenja na vasi ali v individualni hiši. Stanka Hitij Hočevar 3. Ostali teksti: Dolžino ne sme presegati 45 vrstic (1 stran A4 format). Vse morebitne daljše tekste objavimo le po poprejšnjem dogovoru z uredništvom. Objavljamo le tekste, ki obravnavajo zadeve javnega pomena in ne vsebin, ki na zlonameren, obrekljiv ali žaljiv način posegajo v zasebno življenje posameznikov. Obvezno se podpišite s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko in lastnoročnim podpisom. Ime, priimek in kraj bodo objavljeni, vsi ostali padalki pa zadržani v uredništvu. Anonimnih vsebin ne objavljamo! Teksti naj ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja. POPRAVEK V majski številki Rešeta je v članku ”Hrup je zdravju škodljiv” ( Pisma bralcev, str. 27) prišlo do pomote v stavku: Med naštetimi viri hrupa so tudi zvonovi, zato primerjava z drugimi sredstvi javnega obveščanja ni utemeljena. Pravilno: NI NEUTEMELJENA. Za napako se opravičujemo. Uredništvo yxorx»!^« h i inj>ir>>* m N F pan Jaklič -Poclqopican in njegova povest ZADNJA NA GRMADI VI. del »Ne! Ne! Ne!» povzame Polonka. »Gregor, nič ne bo hudega. Kdo pa more reči, o Bog nas varuj, daje tvoja žena coprnica! Kdo more izpričati? Jaz bom šla okoli vseh gospodov, ki kaj pomenijo, da rešijo tvojo Lucijo. Miklovc je previdno omenil, da so si gospodje z gospodo preveč na roko. »Novoštiftar se bodo pognali!« je odgovarjala Polonka. »Gregor, kar brez skrbi bodi! Kar pojdi po opravkih! Pa otroke spravi!« »Resje! Polonka ti prav svetuje. Sam si itak pomagati ne moreš. Glej, da ti blago ne bo konec jemalo, in otroke deni v red,« je pritrdil Miklovc. »Veš, Miklovc! Nikoli te ne bom pozabil,« je dejal Krznič, ko mu je bilo pri srcu nekako toplo postalo. »Samo ti si imel človeško besedo zame in pa Polonka. Petrova Polonka!« Pogledal jo je naravnost in dejal: »Polonka! Ali res nisi več huda name? Polonka! Ker sem tako grdo ravnal!« Polonka je zardela. »Veš, sram meje, ko mi dobrote izkazuješ. Ti! In prav ti!« »Gregor, kar molči! Kdaj si me slišal, da bi bila kaj potožila? Nič mi ni žal. Sedaj celo ne, ko vidim, kaj bi se mi bilo lahko pripetilo, ko bi bila-tvoja.« Zadnjo besedo je komaj slišno izgovorila in pogledala Miklovca, ki seje nasmehnil. »Miklovc in ti, Polonka! Ne vem, kako bi postavil besedo, da bi razodel, kar čutim. Samo to rečem: Bog vama povrni stokrat in tisočkrat in še večkrat. 2. Petrova Polonka In moji ženi bom povedal, kje so dobre duše, ki me niso zapustile.« »Ne bomo te zapustili,« gaje prekinila Polonka. Krznič je vstal in se podal z otroki iz gostilne. Polonka mu je delala pot med ljudmi in Miklovc je šel za njimi: smilili so se mu. Vedel je daje prazno upanje, da bi rešili žensko, kije obdolžena čarovništva. V veži jim je prišel nasproti fantalin, ki seje hitro umaknil, kar najdalje je mogel, da bi jih ne srečal. Zadrega se mu je kar brala na licu in nejevolja, kerse ni mogel potuhniti. Ozrl seje v stran, da bi ne bilo treba kaj spregovoriti. Tedaj gaje pa ogovoril Krznič. »Martinek! Ali si videl, kaj seje zgodilo?« »Mar mi je!« seje obregnil ogovorjeni in se po-gnal naprej, kakor bi se bal odgovora. Krzniča je zabolelo, ko je videl znanega človeka brez sočutja. Krznič seje užaljen ozrl v Miklovca in potožil: »Lej ga! K meni hodi delat, pa nima zame dobre besede v nesreči.« »In neizpodbiten mojster si bil slovenskega zgodovinskega jezikoslovja: samo še izpod Tvojega peresa so nam prihajale čiste zgodovin-skojezikoslovne razprave velikega formata,« piše njegov sodelavec in prijatelj Jože Toporišič v enem svojih zapisov v knjigi Portreti, pregledi, presoje (Založba Obzorja, Maribor 1987) JAKOB RIGLER, Zbrani spisi I Beseda ne pero ne smeta obiti tega velikega slovenskega jezikoslovca, ki je večino svojega dela posvetil raziskovanju slovenskega narečnega in knjižnega jezika. Prispeval je tako pomemben del k njegovemu razvoju, da je njegov prijatelj dr. Jože Toporišič ob njegovi prezgodnji smrti, ki je to plodno ustvarjalno delo kruto prekinila leta 1985 (star 56 let), dejal: »Njegova smrt je bila najhujši udarec slovenskemu jezikoslovju.« Z izborom njegovih del so se, čeprav z dvoletno zamudo, člani Dialektološke sekcije, ki jo je Rigler vodil 15 let, želeli spomniti 70-letnice njegovega rojstva ter poudariti njegov neprecenljivi prispevek k zgodovini, dialektologiji in na-glasoslovju slovenskega jezika. Takoje v prvem delu zbranih njegovih 45 daljših in krajših del, ki obravnavajo narečja in zgodovino slovenskega jezika nasploh. Predstavitve prvega dela zbirke Zbrani spisi, ki je bila 24. maja v Prešernovi dvorani, seje poleg dr. Vere Smole, urednice zbirke, udeležila tudi družina pokojnega znanstvenika. Le-ta se je rodil leta 1929 v Novih Ložinah pri Kočevju, v zgodnjih šolskih letih pa živel v Ribnici. Na Kurirski ulici še sedaj biva njegova rodbina. Doktoriral je iz južnonotranjskih govorov, eno njegovih najpomembnejših del pa je bila razprava Začetki slovenskega knjižnega jezika, kjer je obravnaval jezik Trubarja in drugih protestantskih piscev. Čez nekaj let naj bi bil natisnjen tudi drugi del zbirke, v katerem bodo objavljene njegove razprave o slovenskem knjižnem jeziku. Predstavitev prve zbirke pa se menda vjesenskem času obeta tudi Ribnici. NESPREGLEDANO... Ribniški Muzej že od začetka junija deluje prenovljen. Takšna je njegova osvežena podoba (na fotografiji). Prostor je sicer ostal grajski, in kot tak je še vedno premajhen za vse predmete, ki so jih muzealci uspeli doslej pridobiti. Lanije tako na primer Muzej dobil in dokumentiral 200predmetov, prevzema pa tudi kovaško delavnico in Cenetovo zapuščino. Prenova najstarejše postavitveje trajala štiri mesece. Kot je bilo predvideno, se je končala spomladi, tik pred začetkom sezone, saj je maj tisti mesec, ko začnejo muzej bolj množično obiskovati šole in drugi izletniki. Investicija je stala 1,5 milijona tolarjev. Tekst in foto A P Muzej je sedaj res v duhu starega časa in zato še kako vreden ogleda. Življenje in delo p. Stanislava Skrabca obogatena z novima knjižnima Dočakali smo razkritje še ene plati znamenitega jezikoslovca in frančiškanskega brata patra Stanislava Škrabca. Tokrat v podobi dveh knjižic, ki ga poskušata bolje predstaviti kot osebnost in tudi kot prevajalca. Javnosti sta bili prvič predstavljeni v Goriški knjižnici Franceta Bevka 18. maja, dogodka pa so se udeležili številni ljubitelji pisane in govorjene slovenske besede ter vodilni sodobni slavisti. med njimi prof. dr. Janko Moder in dr. Jože Toporišič. Pogovor s p. dr. Brunom Korošakom, avtorjem knjige »P. Stanislav Škrabec, frančiškan v očeh sodobnikov«, ki jo je izdala založba Brat Frančišek iz Ljubljane, in Brankom Lušino, urednikom ponatisnjene knjižice v Škrabčevem prevodu »Sončna pesem«, je vodil p. Niko Žvokelj. Predstavitev je bila zabeležena tudi v časopisu OKO, pod naslovom »Slovenščina eden najlepših jezikov«, zato povzemamo besedilo, ki gaje zapisala Urška Testen: »Dr. Bruno Korošak, pater s Kostanjevice pri Gorici, je v predstavitvi povedal, da je s knjižnico želel p. Stanislava Škrabca bolj kot jezikoslovca, ki je močno vplival na razvoj slovenskega knjižničnega jezika, predstaviti kot človeka. O njem je zbranih kar nekaj pričevanj sodobnikov, ki so z njim živeli in občudovali nje- govo učenost in preprostost. Knjižico je pripravil tako, da bo morda nekega dne prišla prav tudi za Škrabčevo kongregacijo za svetnika. Branko Lušina se je za natis Sončne pesmi v faksimilirani obliki in prevodom p. Stanislava Škrabca iz leta 1880 odločil, da bi bralcem dal ponovno v presojo to pomembno besedilo pesmi sv. Frančiška Asiškega, zapisano v staroitali-janskem jeziku (1225) in eno najpomembnejših literarnih pričevanj za takratni ljudski jezik. Povedati je treba, da v Sloveniji obstaja že več kot 15 prevodov Sončne pesmi. Za Škrabčev prevod seje odločil, ker je hotel dati poudarek prav njemu in njegovemu mesečniku Cvetje z vrtov sv. Frančiška, ki ga je p. S. Škrabec 32 let urejal v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. V mesečniku je tudi prvič objavil prevod Sončne pesmi.« Martinekje sedel na mesto, kjer je prej sedel 'gg Krznič. Gostilničar in ženske, ki so stregle, se niso dosti zmenile zanj. Šele potem, ko so bili drugi gostje postreženi, je dobil tudi ta gost pijače. Pokazal je, da ima nekaj grošev in ne bo unesel zapitka. Ljudje so skoraj pozabili na dogodek, ki seje vršil na trgu, ter so imeli svoje opravke in pogovore. V presledkih seje oglašal vojaški bobnar in razglašal: »Pefel gospoda obrsta.« Živinski kupci so se preklinjajoč prerivali z nakupljeno živino po sejmu in tudi pri Miklovih so se zmotili z delom, ko je bilo treba odgovarjati in postreči na vse strani. Šele kasno popoldne je utegnila Polonka toliko, da seje za trenutek ustavila pred gostom, kije sedel pri mizi poleg peči. Zamišljeno sije podpiral glavo in gledal predse na mizo, da ga je vprašala: »Martinek! Lej ga, lej! Kako premišlja!« Ogovorjeni seje stresnil in topo pogledal. »Ali si kaj kupil na semnju?« »Še nič!« In ko je zopet utegnila, je prišla k njemu in nadaljevala. »Martinek! Ali si videl Krzničevko. Ali se ti kaj smili?« »Nič!« je odgovoril nejevoljen. »O trdosrčnež! Tak si!« »Mar mi je baba! Pa še coprnica je!« »Ne obdolžuj je ko ničesar ne veš!« »Jaz vem!« je odgovoril trdovratno. Coprnica je, prav ta prava.« »Martinek! Ti sam nič ne veš. Kdo je pa rekel, da je coprnica?« »Vsi so rekli. Tudi Krznič je rekel.« Res, Krznič. Njen mož. Taje rekel. Ta, ki jo pozna. Coprnica je!« »Nič ne lažem. Sam sem ga slišal. In še drugi so ga slišali.! On je rekel, daje coprnica!« »Jezus! Martinek, to ni mogoče! Gregorje sam ni obdolžil.« »Sam Gregorje povedal, daje coprnica. Sam Krznič, mož tiste, ki sojo danes tirali v grad. Na lastna ušesa sem slišal, ko je to povedal, in slišali so ga tudi drugi. Coprnica je! Taka, kakor je Češarkovka in druge, ki so na sodbi.« NOVIČKE IZ KNJIŽNICE V zbirki Metuljev let je izšla knjiga z naslovom Povej! avtorice Laurie H. Andeson. Romanje pisan na kožo najstnikom, ki vstopajo v srednjo šolo, saj obširno in v prvi osebi predstavi težave, ki se takrat porajajo tako v šoli kot v družabnem življenju. Pisanje v nekoliko ironičnem in zagrenjenem slogu glavne junakinje. Čeprav seje včasih težko postaviti zase, je to še vedno veliko lažje kot molčati. Roman se zaključi: »...Solze raztopijo še zadnji kos ledu v mojem grlu. Čutim, da se zamrznjeni molk taja skozi mojo notranjost, da na tla padajo drobci ledu, ki izginjajo v lužici sončne svetlobe na umazanih tleh. Besede vzletijo. Jaz: »Rada bi vam povedala, kako je bilo.« In Melinda ima kaj povedati, saj je molčala skoraj celo leto. Na zabavi ob začetku prvega letnika srednje šole je poklicala policijo, pokvarila zabavo in postala izobčenka. Samo ona ve, zakaj je poklicala policijo: bila je posiljena. Vendar tega ne zmore povedati nikomur. Prijateljice se obrnejo proti njej, starši se ukvarjajo s svojimi težavami, ona pa ostaja s svojimi morami sama. Skoraj z nikomer več ne govori. Ko pa jo Zverina poskuša napasti drugič, ne more več molčati. (Povzeto po spremni besedi na ovitku.) Vabljeni v knjižnico Miklova hiša. Anica Mohar NAJBOLJ BRANE KNJIGE ZA OTROKE V MESECU MAJU 2001 1 Omahen, Nejka 2 Plüss, Nicole 3 Brezina, Thomas 4 Woodink, Chris Dež, slovenski mladinski roman Lebdenje, avstralski mladinski roman Zaklad poslednjih zmajev, avstrijski pionirski roman Viharno nebo, angleška pionirska povest NAJBOLJ BRANE KNJIGE ZA ODRASLE V MESECU MAJU 2001 1 Andrews, V.C. Otrok mraka, ameriški roman 2 Adnrews, V.C. Polnočna šepetanja, ameriški roman 3 Belbin, David Udarci. Nenadna smrt, angleška kriminalka 4 Crichton, Michael Časovna past, ameriški znanstvenofantastični roman 5 Boileau, Pierre Hudičevki, francoska kriminalka 6 Belbin, David Udarci. Prosila je zato, angleška kriminalka 7 Grisham, John Bratovščina, ameriški roman 8 Dexter, Colin Tihi svet Nicholasa Quinna, angleški kriminalni roman 9 Andrews, V.C. Jutranje skrivnosti, ameriški roman 10 Požar, Bojan Nevarna razmerja slečene Slovenije, slovenski roman ><»■ >1 I M 1 !NJ>I n JLT1 n^i an os oce v/; /v 10.J $5 S E~0 R-TINJ1 EJTKLl rsl KLI PLAVANJE Plavalci pravijo: SMELO NAPREJ! RIBNICA NAJ POSTANE REGIJSKO PLAVALNO SREDIŠČE. Predsednik Plavalnega kluba, ki trenutno šteje 232 članov, je postal minister Franci But. Ne samo spodbujanje in razvijanje plavalnega športa med otroki in mladino, odslej je cilj ustanoviti regijsko plavalno središče. Premeteno potezo so potegnili člani Plavalnega kluba Ribnica, ko so v svoje vrste na mesto predsednika povabili ministra Francija Buta. Njegov vpliv in poznanstva so sedaj toliko močni, da lahko bistveno pripomorejo k uveljavitvi vsaj nekaterih ciljev kluba, ki se je v dobrih dveh letih, kar obstaja, uspel potrditi z dobrimi rezultati, celo z letošnjim 8. mestom na celjskem velikonočnem mitingu. Glede na to, kako številčno močna mednarodna zasedba tekmovalcev se lahko zbere na raznih mitingih in ostalih tekmovanjih (tudi do 150 otrok), je soliden rezultat že to, če se kdo izmed 21 mladih ribniških plavalcev uspe preriniti v vrste 30 najboljših, je povedal Drago Marjanovič na volilnem občnem zboru Plavalnega kluba (PK), ki je bil 6. junija v učilnici Avtošole Herbbv. Volilni dejansko zato, ker je minister sprejel povabilo kluba in je tako le-ta v hipu sestavil novo vodstvo, ki ga odslej poleg predsednika Francija Buta zastopajo še Željko Valčič kot podpredsednik, medtem ko je mesto tajnika zasedel dosedanji predsednik Julijan Ozimek. Njihova programska petletka naj bi že letos prinesla startne bloke, saj so otroci trenutno prikrajšani za vadbo skokov v vodo, vsa nadaljnja leta pa se bo klub trudil širiti bazo otrok, ki so se pripravljeni učiti veščine plavanja, je povedal tehnični vodja Marjanovič. Začetki so bili usmerjeni v vzgojo tekmovalcev v starostni skupini od letnika '89, prvi uspehi pa seveda dvigujejo pričakovanja. Smela je tudi zamisel, da bi Ribnica v prihodnje postala regijsko plavalno središče, čeprav se že sedaj v ribniškem bazenu plavalnega opismenjevanja pod vodstvom svojih vaditeljev učijo učenci iz Sodražice, Velikih Lašč in Kočevja. Klub namerava zavoljo kakovosti svojih mladih plavalcev prirejati tudi tekmovanja na nivoju regije, saj bi jim tako lahko dodatno omogočil konkurenčno merjenje moči in sposobnosti. Že sedaj, po komaj dveh letih načrtnega dela z mladimi, pa so rezultati vidni tudi pri plavalnem opismenjevanju. Benedikt Jeranko je tako navedel kot primer lansko šolo v naravi. »Število otrok, ki so prejeli zlatega delfinčka, seje glede na pretekla leta podeseterilo.« Pri urjenju svojih veščin imajo otroci še največ težav pri usklajevanju prevozov, saj je staršem pogosto nemogoče voziti otroke na plavanje med 13. in 17. uro, ko je bazen na voljo, zato namerava plavalni klub poskrbeti tudi za ustrezen organiziran prevoz, je dejal Marjanovič. Odrasle pa Zahvala Plavalni klub se za dosedanje delo in pomoč zahvaljuje Miranu Turku in Branki Lovšin ter dosedanjim članom P K, ki so klubu pomagali pri njegovih prvih korakih. »Moje imenovanje za predsednika plavalnega kluba je na prvi pogled videti, kot da prvič letim na Luno, je članom povedal mag. But. Doslej namreč v tej dejavnosti ni bil aktiven in bo zato toliko bolj potreboval nasvete članov, sam pa, tako pravi, bo lahko pomagal pri promoviranju Ribnice kot širšega regijskega plavalnega središča, pridobivanju sponzorjev in v državnem proračunu zagotavljal sredstva, da se ustvarijo pogoji za plavanje in razvoj kluba ter plavalnega športa. bolj moti to, da je plavalna sezona prekratka. Želijo vsaj to, da bi trajala od začetka oktobra pa do konca šolskega leta, kar bi bilo nekako normalno, je dejal bivši predsednik kluba Ozimek. Zaveda se, da to težavo pogojuje drago ogrevanje bazena, a po njegovem mnenju bi jo lahko rešili že s tem »da bi se po 20 letih vendarle potegnil cevovod čez cesto in Inles energije ne bi več pošiljal v zrak.« Prav tako je predlagal, da bi bilo modro, če bi med spremembe prostorskega plana vnesli tudi ureditev zunanjega bazena. S svojim obiskom je navzoče člane in vaditelje počastil tudi Boro Štrumbelj s Fakultete za šport ter predsednik strokovnega sveta Plavalne zveze Slovenije, kije zaslužen za to, daje Ribnica dobila tudi svojega trenerja, Darka Petkoviča. Bil je navdušen nad tem, kar je klubu uspelo do sedaj narediti, a je članom svetoval politiko majhnih korakov. Tako glede obnove bazena, za katero naj bi do višine 30 odstotkov investicije materialno pomagala tudi Fundacija za šport, kot tudi ustanovitve plavalnega centra. Nacionalni plan predvideva namreč le en centralni, a več regionalnih centrov, ki lahko računajo na dodatna »regijska sredstva«, zato bi bilo dobro začeti delati v smislu tega projekta. Po Štrumbljevem mnenju bi bilo pametno okrog sebe zbrati več sponzorjev in pri korakanju k uspehom upoštevati dejstvo, da vrhunski rezultati pridejo ponavadi šele po 5 do 10 letih dela. Nad strokovnim pristopom v klubu in njegovim hitrim napredovanjem je presenečen tudi Benjamin Henigman, predsednik ribniške Športne zveze. In če je bil klub še lani upravičen le do 248.000 tolarjev proračunske pomoči, jo bo že letos zaradi rezultatov deležen 407.000 tolarjev. Prav tako lokalna skupnost plačuje 4 milijone tolarjev, kijih PKni treba plačevati za najemnino, je dejal Henigman, Športna zveza (ŠZ) pa bo zaradi prevoza plavalcev v Ljubljano, kamor bodo hodili na treninge, dokler bazen ne bo ponovno odprt, nudila še sofinanciranje teh dodatnih stroškov. »Več pa vam skorajda ne moremo zagotoviti,«je dejal predsednik ŠZ. Poleg tega, da ribniškemu proračunu plavalci že povzročajo težave z vse boljšimi rezultati, se je namuznil Jeranko, pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da je klub v ribniški prostor vnesel novo športno kvaliteto in postal primer, kako lahko neka skupina ljudi okolici vzorno pomaga. Tekst in foto Alenka Pahulje *88H$P Ve0S6689@'$69 6 S 0 8 6 0 9 5© S § 0 OQ0S66||66@% eeeeiete eoeoeseooesi1 ♦ 1 fCi Boro Štrumbelj navdušen nad delom ribniškega plavalnega kluba. PLAVANJE SB e čt S Ribničani smo močno zagrizli v novo sezono 2001 POLEG DRŽAVNIH PRVAKOV V DUATLONU ZDAJ SE VICE DRŽAVNI PRVAKI V TRIATLONU! Triatlonci Ribniškega kluba smo pričeli z obema pokaloma, sedaj tudi s slovenskim pokalom v triatlonu. Zaradi zaprtja ribniškega bazena, (gradnja dvorane) smo bili primorani narediti nadaljnji korak in se odločili za plavalne treninge v Dolenjskih Toplicah. Nata način si bomo nekako podaljšali sezono. Hrvaški pokal v sprint triatlonu, Rovinj 2001 Na hrvaškem pokalu v sprint triatlonu v Rovinju je prvo zmago letos slavil Damijan Kromar. Po solidnem plavanju in odličnem kolesarjenju seje kmalu prebil v prvo skupino, kjer potem ni imel več konkurence v teku. Za odlično predstavo v Rovinju je 17. junija poskrbel tudi kadet Bojan Čebin, saj je zasedel odlično 4.mesto v absolutni kategoriji in tako dokazal, da kljub svoji mladosti že sedaj lahko tekmuje s svojimi starejšimi kolegi. Bravo, Bojan, samo tako še naprej! Na tekmi sta nastopila tudi kadet Nejc Arko in Mitja Dečman. Slednji je žal padel s kolesom, a k sreči se ni zgodilo nič hujšega. Mitja je tako dirko končal na 20. mestu. Ekipno državno prvenstvo v triatlonu, Celje 2001 Kljub oslabljeni in nepopolni ekipi so Ribničani osvojili drugo mesto in postali VICE DRŽAVNI PRVAKI v triatlonu. Tako so letošnji lovoriki DRŽAVNIH PRVAKOV V DUATLONU dodali še drugo mesto na ekipnem državnem prvenstvu v triatlonu. Kljub manjkajočemu lanskemu državnemu prvaku Damijanu Žepiču so Ribničani v postavi: Damijan Kromar, Miloš Petelin, Nikola Borič, in Matej Škufca, 17. junija osvojili že prej omenjeno lovoriko. Za prvo ekipo Trisport-a so zaostali le 27 sekund in z Žepičem bi jim zagotovo uspelo zavihteti se na prvo mesto. Z uspehom smo v domačem klubu zelo zadovoljni, čeprav napovedujemo, da bomo poskusili naziv prvaka osvojiti naslednje leto. Na tretje mesto seje uvrstila ekipa Novic Extrem. Tekma je štela tudi za slovenski pokal, zmagal pa je Uroš Velepec. Damijan Kromarje zasedel 4. mesto, Miloš Petelin pa 10. Ostali naši so se odrezali solidno. Na krajši razdalji super šprinta (200 m plavanja, 8 km kolesa in 2 km teka) je prepričljivo zmagal Bojan Čebin (TK Ribnica) pred Albertom Pelajem (TŠD Grič) in Lovrencem Oražmom (TŠD Grič). Med dekleti je zmago slavila Maša Tramte (TK Ribnica). Lahko pripomnimo, daje bila tekma super sprinta organizirana na zelo nizkem nivoju, saj so se trije vodilni iz našega kluba (Simon, Nejc in Miha) izgubili na teku zaradi malomarnosti organizatorja in redarjev. Triatlon Poreč 2001:19. 5.2001 Prva tekma slovenskega pokala v triatlonu je zmago prinesla Damijanu Žepiču (TK Ribnica). Na razdalji sprint triatlona 750m-20km-5km se je pomerilo 84 tekmovalcev iz šestih držav (Jug., Avstr., Ital.,Madž.,Hrv.,Slo.). V zelo močni konkurenci, v kateri so bili trije državni prvaki posameznih držav, smo se Rib- ničani odrezali odlično. 9. mesto je zasedel Damijan Kromar, štiri mesta za njim se je uvrstil Miloš Petelin. Matej Škufca je zasedel 47. mesto, Sašo Vrbinc 53., Mitja Dečman pa 56. mesto. Mladi triatlonci so se pomerili na isti razdalji kot starejši in v svoji kategoriji zasedli prva štiri mesta, in sicer v naslednjem vrstnem redu: L mesto Bojan Čebin, 2.mesto Jure Tanko, 3. mesto Simon Pogorelc in 4. mesto Nejc Arko. V konkurenci žensk je tudi nastopila in zmagala, madžarska državna prvakinja, ki je na olimpijskih igrah v Sydneju zasedla odlično 19. mesto. Aquotlon Ljubljana 2001:26.5.2001 V nasprotju z lanskim letom so imeli organizatorji srečo in so v sončnem vremenu organizirali lepo tekmovanje. Ribniški triatlonci so se ga udeležili predvsem z mlajšimi tekmovalci, ki so na 300-metrski razdalji plavanja in 2,5km teka močno prevladali. Zmagal je Jure Tanko pred Nejcem Arkom in Simonom Pogorelcem. Na odlično 6. mesto se je uvrstil Miha Zajc. Maša Tramte je v svoji kategoriji zasedla 1. mesto. Malo za trening malo zares seje Aquat-lona (750m plavanja in 5km teka) udeležil tudi Damijan Kromar in zaostal le za odličnim plavalcem Urošem Semetom. Državno prvenstvo v kratkem duatlonu, Brdo pri Kranju: 2.6.2001 V ne preveč zanimivem, hkrati pa zelo lepem parku na Brdu pri Kranju je organizator Triatlon klub Kranj organiziral DP v kratkem duatlonu z 10 km teka, 40 km kolesa in 5 km teka. Tega tekmovanja se je udeležilo le šest Ribničanov. Zmago je slavil Damjan Žepič pred Damijanom Kromarjem (oba TK Ribnica). Na četrto mesto seje uvrstil Miloš Petelin, takoj za njim pa Matej Škufca. V mladinski kategoriji je zmagal Matej Benčina, ki seje v letošnjem letu dokazal kot izvrsten duatlonec in v kategoriji mladinci trenutno tudi prepričljivo vodi v skupni razvrstitvi za slovenski pokal. Le tako naprej, Matej! Avstrijsko državno prvenstvo v kratkem triatlonu (150040.10), Celovec: 10.6.2001 Na avstrijskem državnem prvenstvu v Celovcu je nastopilo 156 tekmovalcev. V zelo močni konkurenci je zmagal »lokal matador« Robert Domnik. Za Ribnico so nastopili Damijan Kromar, ki je zasedel 30. mesto, Matej Škufca z 69. in Mitja Dečman z 88. mestom. Nad tekmo so bili Ribničani razočarani, tako glede rezultatov kot po organizaciji, saj so si organizatorji sproti izmišljevali pravila igre. Na krajši različici - 300 m plavanja, 10 km kolesa in 2,5 km teka-je zmago ponovno slavil Bojan Čebin pred Juretom Tankom in Nejcem Arkom. Na štartu je bilo 32 tekmovalcev.To je še en dodaten dokaz, da v Ribnici z mladino delamo pravilno in da smo prepoznavni po dobrih rezultatih ne samo doma, ampak tudi izven meja Slovenije. Miloš Petelin POKAL ARENA 2001 Na mednarodnem plavalnem mitingu v Ljubljani je ribniška plavalka Keyla Andoljšek zasedla četrto mesto, kar je do sedaj najboljša uvrstitev naših tekmovalcev. Na ljubljanskem kopališču Ilirija je 16. junija potekal mednarodni plavalni miting, ki se ga je udeležilo 22 klubov iz treh držav. Iz BiH so nastopili klubi: PK Banja Luka, PK Bosna Sarajevo, PK Zmaj Tuzla iz Hrvaške: PK Balena Pula, PK Mornar Split, PK Primorje Rijeka, PK Pula, PK Klub-Cro Sisak in Plivački klub Zagreb ter iz Slovenije PK Triglav Kranj, PK Branik Maribor, PK Cerkno, PK Celulozar Krško, PK Fužinar Ravne, PK Ilirija Ljubljana, PK Jesenice, PK Ljubljana, PK Nova Gorica, PK Olimpija Ljubljana, PK Radovljica in PK Ribnica. Skupaj je nastopilo 463 otrok. Na 50 m prsno je našo plavalko Keylo Andoljšek le pol sekude ločilo od prve kolajne za Ribnico, tako je zasedla nehvaležno četrto mesto. Zmagala je Hrvatica Nataša Štimac iz Zagreba, druga je bila Iza Blagaje iz Maribora in tretja Kaja Kolšek iz Ljubljane. Keyla Andoljšek dosegla najboljšo uvrstitev ribniških plavalcev do sedaj Dobre uvrstitve so dosegli še Rok Polajžar -11. mesto na 50 m prosto, Samo Jeranko -13. mesto na 50 prsno, Toni Valčič- 20. mesto na 50 prosto, Blaž Oražem -19. mesto na 50 prsno; med deklicami pa je Katarina Rajh zasedla M.mesto na 50 hrbtno. Za Ribnico so nastopili še Nejc Lovšin, Sara Oražem, Rebeka Babnik, Ajda Dejak in Janja Starc. Lepo vreme in zanimiva tekma je privabila tudi veliko staršev naših otrok. Ti so si tekmo z zanimanjem ogledali. Drago Marjanovič ■ INJ I>■.!.( 1 ■ >■ rvi i io«di« NOGOMET mali NOGOMET 1EP USPEH MLADIH RIBNIŠKIH NOGOMETAŠEV Nogometni klub Ribnica je v nedeljo, 3. junija, na povabilo NK Korotan s Prevalj sodeloval na mednarodnem turnirju dečkov U-10 in U-8. V konkurenci petih klubov izSlovenije in Avstrijeso mladi ribniški nogometaši prikazali lepo in borbeno igro in na koncu osvojili prvo mesto, tako dečki U-10 kot U-8. Za NK Ribnica so igrali: Jon Lušin, David Mrhar, Mitja Nosan, Jan Pogorelec, Sašo Henigman, Aldin Delič. Grega Brcar, Ervin Redžič, Rok Žepohar, Vili Ilc, Luka Kaplan, Blaž Nosan, Nejc Markelj, Kristjan Domitrovič, Primož Rus, Mario Balinič, Peter Batinič. Matic Klarič. Na turnirju so nastopile ekipe: NK KOROTAN Prevalje, NK FUŽINAR Ravne na Koroškem, NK Pragersko in SAK CELOVEC. Pri tem je treba omeniti, da mladi ribniški upi trenirajo le eno leto. Velik uspeh, ki so ga dosegli v tem letu, je tudi uvrstitev v četrtfinale slovenskega pokala zimske lige SLOVENIJE, ki ga organizira Nogometna zveza Slovenije. Za ta uspeh jih je nagradila Nogometna zveza Slovenije s kompletom dresov. Kljub veliki prizadevnosti vodstva kluba in otrok, da bi dosegli čim boljše rezultate, pa jih spremlja pri izvajanju programa veliko težav. Prepočasi se rešuje status garderob in nogometnega igrišča na Ugarju, ki ga uporablja vsak, ki si zaželi kakršnekoli igre, in s tem uničuje igrišče in okolico. NK Ribnica želi in s tem apelira na vse pristojne, da problem rešimo čim prej in omogočimo športnim klubom nemoteno vadbo. Zahvaljujem se tudi staršem, ki so v lastni režiji vozili otroke na turnirje v Ljubljano, Kranj, Jesenice, Prevalje in Kočevje. Mladen Klarič, predsednik NK RIBNICA MIMN - SEZONA 2001 (SPOMLADANSKI DEL) Prvi del tekmovanja v Medobčinski ligi malega nogometa občine Ribnica pod pokroviteljstvom Športne zveze Ribnica seje končal 17. junija. V letošnji tekmovalni sezoni nastopa 10 moštev, tekmovanje pa seje poleg občin Ribnice, Velikih Lašč in Sodražice razširilo še na Loški Potok. V prvem delu tekmovanja je največ sposobnosti pokazal novinec v tekmovanju, moštvo Mico Extrem iz Globeli, vendar je potrebno povedati, da ga zastopajo izkušeni igralci, ki jih je pokrovitelj privabil iz raznih moštev. KMN Agaton seje z nekaj okrepitvami uspel obdržati v boju za naslov prvaka, to pa ne uspeva lanskemu prvaku KMN Sodražica. Prijetno presenečenje lige je moštvo Elin Kot, ki z mladimi vaškimi močmi letos igra vidno vlogo, razočaralo pa je moštvo KMN Grafit, ki je osvojilo manj točk od pričakovanih. Med strelci vodi Sandi Radivojevič (Mico Extrem) s 27 zadetki, v tekmovanju Najbolj športno moštvo pa sta v ospredju moštvi ŠMD Turjak in Mico Extrem. Tekmovanje se bo nadaljevalo jeseni. Lestvica po prvem delu tekmovanja Peter Kočevar vodja tekmovanja mwm BRANE AMBROŽIČ NOVI PREDSEDNIK RK INIES-RIKO »Pripravljeni smo se žrtvovati za ta klub« Tako je bilo odločeno 8. junija, čeprav šele tik pred začetkom skupščine rokometnega kluba, ker se noben drug kandidat ni javil, da bi prevzel mesto predsednika kluba, kije do sedaj pridelal več kot sedemmilijonski dolg. Terjatve še prihajajo, tako da končni znesek dolga ni znan. Dejstvo, da tistega dne niso bili izvoljeni novi člani predsedstva, marveč so ostali predstavniki sponzorjev, kot že poprej: Andrej Mate, Jože Tanko in Janez Škrabec, je po besedah novoizvoljenega predsednika to, da ni bilo potrebe. Bivši predsednik Lado Orel je »samovoljno odstopil«, in zato je bilo potrebno izvoliti novega, je dodal Ambrožič. Sam je s člani ekipe že opravil prvi razgovor in večina od njih naj bi bila pripravljena v klubu delati še naprej. Jedro ekipe ostajajo domači igralci z domačim trenerskim kadrom in s ciljem ostati stabilen prvoligaš, je povedal novi predsednik. Menjave pa so bile že na dnevnem redu in tako je novi trener Zdenko Mikulin, saj se Janez Ilc menda ne želi več ukvarjati s prvoligaši. Nov sistem dela, podpisi sponzorskih pogodb in nekakšno normalno stanje naj bi se po Am-brožičevih načrtih vzpostavili v roku dveh mesecev. Do začetka nove sezone naj bi se tudi rešili dolga. Tekst in foto A P REKREACIJA TSD GRIČ Gričani na "TOUR de Velika gora" "Poženimo si torej nekoliko hitreje kri po naših žilah in se zraven zabavajmo ob skupnem druženju!" smo si rekli v TŠD Grič in malo za šalo, še bolj pa zares, priredili lastni "TOURde Velika gora". (Vsaka podobnost s TOUR DE FRANCE ali Dirko po Sloveniji je zgolj naključna!...) 26. maja je tako mlado in staro z Griča, iz Ribnice, s Slatnika in iz drugih okoliških vasi s kolesi prišlo na zbirno mesto ob griškem igrišču. Zaradi možnosti kasnejše hvale o preseganju občinskih okvirov prireditve smo povabili tudi kolesarske navdušence iz Idrije in Ljubljane. Z veseljem so se odzvali in tako seje skupno preko 60 prijavljencev podalo na pot. Da ne bi bili do kogarkoli (mislimo na tiste z voljo močnejšo od mišic in kondicije!) krivični, smo vsakomur dali možnost izbire dolžine in težavnosti proge. Prva - lažja- poimenovana "S kolesom po Ribniški dolini", je bila dolga nekaj čez 30 km, in sicer v naslednjih etapah: Grič - Nova Štifta (7 km). Nova Štifta-Dol-Ugar (5 km), Ugar-Rakitnica (7 km), Rakitnica - Hrovača (8 km), Hrovača -Grič (5 km). Druga - težja pot »S kolesom po ribniških hribih in dolinah« ali »TOUR de Velika gora« se je v dolžini 60 km ponašala tudi z raznolikostjo nadmorske višine. Sedem etap sije sledilo takole: Grič - Nova Štifta (7 km, 630m nmv), Nova Štifta-Travna gora (4 km, 890 m nmv), Travna gora - Jelenov Žleb (7 km, 940 m nmv), Jelenov Žleb -Glažuta (6 km, 770 m nmv), Glažuta-Konfm (5 km, 690m nmv), Konfin - Rakitnica (7 km, 490 m nmv), Rakitnica-Grič (15 km, 510 m nmv). Vsi rekreativci so družno brez nezgod prikolesarili na cilj, bogatejši za prijetno izkušnjo. Ob griškem igrišču so s slastnim golažem in pijačo brž nadoknadili porabljene kalorije. Moči so se hitro povrnile in najspretnejše med njimi je že čakala druga preizkušnja: tekmovanje dvojic v kolesarskem krosu! Lahko verjamete, da so ob glasnem spodbujanju občinstva pokazali nemalo spretnosti pa tudi marsikoga do solz nasmejali s svojimi akrobacijskimi podvigi! Če strnemo - vsekakor uspela prireditev, ki jo velja še kdaj ponoviti. Kaj pa naši osnovnošolci? Dvanajstega maja so se udeležili tradicionalnega teka na Petelinjem pri Pivki. Pomerili so se na 100 m dolgi progi in dosegli kar lep klubski uspeh: D 1. 90 : Linda Pelaj - 3. mesto, F 1. 88 : Albert Pelaj -3. mesto, Lovro Oražem - 4. mesto, Tadej Osvald - 6. mesto, Gregor Merhar - 8. mesto. 26. maja je sledil Aquatlon 2001 v Ljubljani. Ta je bil sploh prvo tovrstno tekmovanje za naše šolarje. Pod budnim očesom organizatorja - Triatlonskega kluba Ljubljana, so morali v svoji kategoriji najprej preplavati 300 m, nato pa preteči 2,5 km. Za prvič so se odlično odrezali: F kadeti C: Lovro Oražem - 4. mesto, Gregor Merhar - 7. mesto, Tadej Osvald - 8. mesto, Nejc Henigman -10. mesto, D kadetinje C: Linda Pelaj - 3. mesto. Takoj naslednji dan pa je naše športnike že čakala nova tekaška preizkušnja: tradicionalni Tek prijateljstva v Hotedrščici. Za člansko konkurenco je bila proga dolga 7 oz. 13 km, šolska mladina pa je premagovala 1000 do 2000 m dolgo razdaljo. Udeležba tekmovalcev in rekreativcev je bila številčno nad pričakovanji, saj je bilo vreme prekrasno, organizacija prireditve pa vredna vse pohvale! Domačini so poskrbeli za toplo vzdušje in na nevsiljiv način predstavili lepote in bogato kulturno-zgodovinsko dediščino svojega kraja. Tudi TŠD-jevci so dali vse od sebe in pokazali, da niso kar tako. Najbolj smo se razveselili srebra, ki si ga je v silovitem šprintu pritekel naš najmlajši član Nejc Henigman! Klubski uspeh so zaokrožili Lovro Oražem z bronom in Tadej Osvald s priznanjem za 4. mesto v številčno vse močnejši konkurenci letnika F 88, ter Linda Pelaj s srebrom v kategoriji D 90. Žal smo zadnje tedne pogrešali med nastopajočimi Alberta Pelaja, ki ga je trdovratna viroza prikrajšala za nekaj tekem. Na koncu še enkrat čestitke vsem nadebudnežem! Zdaj bomo zanje stisnili pesti, da čim uspešneje zaključijo šolsko leto! O. Pelaj Foto Benjamin Henigman Drugi najboljši! Daj, zapiši, ribniška maskota, dobrotnik vseh ljudi, mi je namignil Ivan. »Saj to sem!« Poleg tega pa je 2l-letni Ivan Čampa s Prijateljevega trga, ki ga venomer videvamo po ribniških ulicah in lokalih, kjer s petjem izvabi marsikakšen prijazen nasmeh, tudi tisti, ki se ukvarja s športom in to zelo uspešno. Kot član Varstveno-delovnega centra v Ribnici se redno udeležuje specialnih olimpiad, ki so namenjene tistim, do katerih je bilo življenje manj prizanesljivo. In vedno je med prvimi! Tako je bilo že na 5. regijskih igrah SO Dolenjsko-ljubl-janske regije leta 1998 na Vrhniki pa na šestih v Tacnu ter sedmih, ki so bile leta 2000 v Brežicah. Dvakrat je osvojil zlato ter enkrat srebro. Najbolj pa se sveti najnovejša medalja, ki jo je 15. junija prinesel iz Maribora, kjer je bilo državno tekmovanje. Srebro! »Marsikdo si tega verjetno nikoli ne bi mislil, ampak uresničilo se mi je,« je ves vesel povedal. Pozabil ni omeniti niti uspehov ostalih gojencev ribniškega VDC, saj je Mitja Košmrlj osvojil zlato v skoku v daljino, Marija Češarek pa bron v suvanju krogle. Potem ko minejo tekmovanja, je Ivan spet tisti Ivan, ki ga videvamo po ribniških ulicah. »Rad zaidem v Big Bang ali Y-bar, kjer so me vedno veseli in se jim tudi zahvaljujem za to.« Tekst in foto A P Naslednja številka Rešeta izide 30. julija 2001. Rok za oddajo gradiva je 13. julij 2001. i m Psi o«*s: ■ >ei>di >*.■.. n PLAN POHODOV ^ PLANINE NE POZNAJO MEJA ALI 1 MEDNARODNO SODELOVANJE 0 RIBNIŠKIH PLANINCEV jSČ Že naši staroste planinstva so vedeli, da planin in gora ni mogoče ome-^ jevati na en sam prostor, eno samo državo - to bi bil nesmisel, saj so ‘ nekaj več! Pripadajo nam vsem in hkrati nikomur! Nikoli ne moremo reči, da so naša last! Če ti j e dano, morda postaneš njihov zaveznik in se ^ jim zapišeš enkratza vselej. * »Ljubezen do gora ne more nikoli miniti. Človek, ki sejim enkrat zapiše, jim pripada za vedno. To je najčudovitejša pripadnost in blaženo suženj- O > s 5 a. StVO.« In zaradi te razpotegnjenosti in povezanosti gora prek različnih dežel in držav pa seveda ne moremo, da se ne bi tudi planinci povezovali med seboj! Kaj je lepšega kot navezati nove stike, se poveseliti v dobri družbi, kaj slastnega pojesti, zapeti »eno domačo«, pa se raziti in si obljubiti, da se zopet dobimo, - pri nas ali pa pri vas? No, in lani, ko so v Italiji gostili planince iz PD Ribnica tražaški planici, so si res skupaj obljubili, da se maja 2001 zopet dobijo, in sicer v Ribniški dolini ter se odpravijo na krajši potep ter, seveda, veselo druženje! Sobota, 26. maj 2001, je bil torej datum, ko smo zopet pričakovali prijatelje iz Trsta, ki so člani planinskega društva »Arniči del Mercoledi« (kajti če se le da, se vedno v planine odpravijo ob sredah)! 26. 5. sicer ni bila sreda, morda pa jih je ravno zato toliko prišlo v Deželo suhe robe, kar 27 planincev seje odzvalo vabilu PD Ribnica! Zbrali smo se pri Novi Štifti, veseli ponovnega snidenja. Za dobrodošlico smo si nazdravili s kupico in si napolnili naše želodčke z neverjetno okusnimi štrukeljčki. Jože Andoljšek je v imenu PD Ribnica vse lepo pozdravil, z italijanske strani pa je to storil Paolo Raseni. Jože in Paolo sta namreč planinca, ki sta najbolj zaslužna, da se je to veselo druženje zgodilo že četrič! No, pater Niko nas je še blagoslovil ter nam zaželel varno in srečno pot. Odpeljali smo se do Travne gore, od koder smo se peš podali po lepi gozdni poti do brezna Ogenjca. Jože nam je povedal o zgodovini tamkajšnje bolnice, ranjencih..., nato pa smo si ogledali muzej, (top in puška še vedno delata, neverjetno!) ter se spustili v brezno. Ob povratku smo si privoščili pravi planinski golaž, ruj no kapljico domačega, se posladkali z dobrotami, ki so jih napekle naše planinke, ter skupaj zapeli nekaj veselih. Mhmhmmm, lepo je bilo! Ko smo se vrnili nazaj na Travno goro, se kar nismo in nismo mogli raziti, tako da seje naše druženje nadaljevalo v pozno popoldne, ko smo si zopet rekli in obljubili »Na svidenje!« Planinske novičke zapisala Zdenka Mihelič Foto Jože A ndoljšek >v M fi 0 22 Tako kot skoraj povsod so se tudi ribniški planinci razcepili v dve struji: mlado in staro. Stara naj bi mladi, ki se je nekako strnila v alpinističnem odseku, očitala, da ves denar pobere za svoje podvige, mlada stari pa, da bi rada skrbela samo za obstoječe objekte. Še volitve za novega predsednika so bile neodločene (20:20), vendar mlada struja očita stari, daje nekaterim članom neupravičeno onemogočila glasovanje. Tudi po več mesecih nejasnosti spor še vedno ni razrešen, in tako planinci delujejo pod okriljem delovnega predsednika. Na pohodih, kiju PD Ribnica organizira v mesecu juliju, prekrasnih razgledov prav gotovo ne bo manjkalo, saj se odpravljamo na Sleme nad Mojstrano, od koder se ponuja najlepši pogled na celotno Severno triglavsko steno in sosednje vršace ter njihove strmine! Pa tudi Storžič je vrh, kjer se človek res lahko samo čudi in gleda - lepot ne zmanjka! Vabljen si, da se nam pridružiš! Želim vam lepe dneve, preživete v objemu vrhov! Vsakič znova naj vas osrečijo majhne skrivnosti, lepote gora ter drobne iskre v pogledih, ki jih boste srečevali! Naj živijo (nova) prijateljstva! Datum: Kam: Potek: Zahtevnost: Trajanje: Datum: Kam: Zahtevnost: Trajanje: JULIJ SOBOTA, 7. 7.2001 na SLEME (2076 m) in MARTULJŠKA SLAPOVA Mojstrana - Vrtaška planina - Sleme (Vrtaško Sleme) - Mojstrana MANJ ZAHTEVNA 6 ur SOBOTA, 21. 7. 2001 na STORŽIČ (2132 m) ZAHTEVNA 7 ur Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). NEKAJ NOVIČK: • 19. maj 2001 Planinska zveza Slovenije ima novega predsednika! Na nadomestnih volitvah na redni skupščini PZS je bil za predsednika PZS-za dobo enega leta - izvoljen eden izmed dosedanjih podpredsednikov PZS, Franci Ekar (PD Kranj). • 23. maj 2001 Triglavski narodni park je praznoval 20-letnico Zakona o TNP. Ta zajema kar 83.807 ha površine - skoraj celotno območje vzhodnih Julijskih Alp ali 4% površine Slovenije. (Morda v eni od prihodnjih številk nekaj več o našem TNP, ki spada med najstarejše parke v Alpah!) • 9. junij 2001 Člani PD Ribnica so se podali na Raduho (2062 m) ter si ogledali enkratno ledeno in kapniško Snežno jamo. »Bil je res lep pohod!« je zatrjeval prav vsak izmed njih. r-srn.o Kinološko društvo Ribnica organizira MEDNARODNO TEKMOVANJE ŠOLANIH PSOV Tekma bo potekala preko celega dne v soboto, 30. 06. 2001, s pričetkom ob 7. uri na poligonu Kinološkega društva. Podelitev pokalov in priznanj najboljšim iz Slovenije in Hrvaške je predvidena med 17. in 18. uro. Vljudno vabljeni! S kinološkim pozdravom! RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMI) 19. \ 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA Mag. BRANE KOZINA Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili list knjige za stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelomu stoletja, mlajšim pa izzivpo "brskanju" v arhivu in iskanju "nečesanovega". Besedila objavljamo v izvirnem jeziku tedanjega časa, saj želimo ohraniti verodostojnost. Teksti zato niso jezikovno popravljeni. SLAVNIMI ŽUPANSTVI RIBNICA - MARTIN SKUBIC (ŽUPNIK) 25. SEPTEMBER IS/S Podpisano cerkveno predstojništvo prosi slavno Županstvo, da bi blagovolilo letno plačo od 1.oktobra 1877 do 1. oktobra 1878 za g. organista in mežnarja od posameznih hiš pobrati in sicer: od gruntarjev po 50 sold.- od kajžerjev z malim posestvom 25 sold.- in od kajžarjev brez vsega posestva 16 sold.- Zraven te prošnje naj bo še opomneno, da je Visoko Častito Škofijstvu v dopisu od 21. junija 1878 izreklo, da ne bo nikdar dovolilo, da bi se smel kakršni denarni cerkveni ostanek v plačo za organista in mežnarja porabiti. Razglas: Od Županije v Ribnici se Vam vsim hišnim posestnikom ali posestnicam iz terga naroči, da imate ta torek za organista in mežnarja za to leto plačati Županstvu v Ribnici, sicer se bo skozi rubež iztirjalo. GOVOR NA ŠOLSKI VESELICI ■ PREDRAGI TOVARIŠI MOJI! 24. APRIL 1879 Danes praznuje celo naše cesarstvo Avstrijansko zelo imeniten god t. j. 25 letnico Nj. V. našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in naše pre-milostljive cesarice Elizabete, kterih v pravi podobi imamo tukaj na steni... S posebno radostjo ktera se nam vsim na obrazih bere, smo se tudi mi Ribniški učenci in učenke k tej redki slovesnosti zbrali ter spremili v duhu Očeta in Mater cele mogočne Države Avstrijske v cerkev... NEKDAJ BIL JE TAKŠEN RIBNIŠKI VSAKDAN... m. del Nekateri pravijo nepremišleno: E, za cesarja ni treba moliti, on je najsrečnejši človek na svetu, njegovo je vse itd.. Dalje pa vprašam? Ali je tak človek srečen, ki ni nikoli varen in svesti si svojega življenja? Na katere osebe dandanes hudobneži najbolj prežijo, kot ravno na kralje in cesarje. Glejte, ravno na našega presvitlega cesarja, ko so bili vladanje nastopili je bil neki zločinec po divje napadel in jih hotel zaklati, a nož je zabil na šnali-co pri Zavratniku in memo gre človek, ki jih je rešil strašne smerti, zgrabil hudodelca ter izročil ga krvavi sodbi.. Verli Dunajčani in drugi so na tem mestu velikansko cerkev sezidali, katera je ravno zdaj dodelana in danes blagoslovljena. Dalje vprašam: Alije tak človek srečen, ki ima veliko skrbi? Ali se nam naši ljubi starši ne smilijo ko tožijo čez skerbi ktere zlasti mi otroci prizadevamo? Glejte naše cesarstvo šteje čez 35 miljonov ljudi. Koliko imajo tedaj naš vladar skerbeti? Slišimo tudi kako se dan in noč ukvarjajo, kako premišljujejo in posvetujejo, da bi vsa svoja ljudstva osrečili... Bog nam ohrani našega cesarja. Bodimo presvitlemu, skerbnemu in dobrotlive-mu vladarju FJ. Habsburškemu serčno hvaležni in vdani, skažimo se vselej in povsod kot zvesti Avstrijanci. Darujmo mu vse naše imetje, ja, celo življenje, kadar bomo klicani kot vojaki v boj na sovražnika naše mile Domovine, ter recimo: Bog ohrani na velki rod Habsburški! Bog ohrani mnogo let NJ. V.! Franc Jožef. I. - Bog jim daj dočakati tudi zlato poroko. Živijo! Živijo! Živijo! (Op. K. B. - Govoril Lav. R. učenec 4.razreda). ŽUPANIJA RIBNICA - ZAPISNIK 21. SEPTEMBER 1873 Dans se znidejo posestniki s Hrovače, da bi se dogovorili na kaki način se bode napelanje vode noter v vas napravilo, in sicer; Tanko Janes št.2, Anton Kersnič št.3, Janes Lesar št.4, Peter Tekauc št.7, Janez Fric št.8, Janez Tekauc Št.9. Jakob An-dolšek št.10, Janez Nadler št.ll, Stefan Krsnič št 12, Janez Peček št.13, Gregor Looušin št.18, Janez Bouha št. 19, Janez Zobec št.20, Franc Pu-cel varuh za Prelesnika št.21, Blaž Grebenc št.22, Janes Andolšek št.23, Bouha Anton št.27, Juri Tekauc št.28, Tanko Miha št.31, Anton Prelesnik št.30, Filip Starc št. 32. Mi gori imenovani sklenemo s tem dogovorom da bomo v naši vasi v dveh krajih vodnjake (Štirne) narediti pustili in vodo iz potoka tako imenovane bi stri ca napelali. Ker bo stroške v denarjih, ali druziga dela naj bo peš, al z vozom nas zadelo pri opravilu, bomo s tim več stroškov imeli. Vsi tu zdolaj podpisani rzun dveh kajžarjev imamo vsi enako dolžnost, to je vsi glih denarnega plačila, tako tudi vsi glih delat, samo gori opomnjena kajžarja, le kar denarnega stroška zdena bosta tretji delvmenj plačila delala glih, kakor nas eden. Temu vsled smo tudi zdaj tri vskrbnike zvolili, kateri bodo mogli za zvrševanje tega dela skrbeti in naročena opravila natanko dokler ne bo delo končano storiti in to bres plačila, samo tisti stroški bodo povrnjeni, kar bodo mogli posebej imeti vsvojim opravku, in ti so z večinu glasov zvoleni Juri Tekauc, Janez Peček, Janez Zobec. S tem se zapisnik sklene in podpiše. (OP, K.13.: Sledi 19 lastnoročnih podpisov vaščanov in župana Kluna). DIREKCIJA POŠTE IN TELEGRAFA - RAZPIS NATEČAJA S 22. JULIJ 1922 m Najpozneje s 10. oktobrom se odda najnižjemu ponudniku dnevno enkratne dvovprežne poštne vožnje na progi Sodražica-Ribnica na Dol. Za čas izrednih razmer se smejo uporabljati pri vzdrževanju poštnih voženj navadni vozovi, na katerih je napravljena za prevoz pošiljk varnostna shramba/pod voznikovim sedežem, ki se da zakleniti. Dohodki od potnikov ostanejo podjetniku. Z 2 dinarskim kolkom opremlene ponudbe naj vpošljejo ponudniki najkasneje do 15. avgusta t.l. neposredno direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. SLAVNO ŽUPANSTVO - UGOVOR STANOVALCEV »GASE« 30. APRIL 1892 Proti slavno - ondotnemu ukrepu, po katerem se je prenesla občinska svetilnica se zidu Suščeve hiše v tako zvani »gasi« (poljski ulici), čutijo se udano podpisani in interesenti v svojih pravicah žaljen ter si dovoljujejo proti temu ukrepu uložiti nastopni ugovor. Dotična svetilnica, koja je nočni temini imenovane ulice tolikaj potrebna, pridobila se je po težavnem naporu neposredno interesovanih posestnikov ob »gasi«. Takrat seje stvar bila pač tudi dobro preudarila, da dobi ta nočna čuvajka temne in zavite ulice primerno svoje mesto. Videlo seje dostikrat izogniti se pred hišo posestnika Pelca št.41 stoječim tovornim ter drugim srečujočim se naloženim in praznim vozovom, ki so se vračali domov iz polja. Priznati mora Županstvo..., da je bila ta ulica oživljena in da se marsikak voz tera tod tudi še v trdem mraku in temni noči. Znano mora biti, da hodijo tod na polje in se vračajo s polja delavci noseč težka bremena na rami ali na glavi. Kako sitno, težavno in nevarno tavati je po takih temnih ulicah, kjer stoje skoraj celo leto luže in blato! Več občanov ima tod svoja stranišča, ima živinske hleve, pode in skednje kamor je treba čestokrat dospeti ponoči. Naenkrat pa se je jedi-na ta lučica iz pravega mesta odozela ter prestavila na zid hiše g. Jakoba Kluna kjer sveti skorom le njegovim dohajajočim in odhajajočim gostom. Občinska svetilka priredjena da razsvitljuje »gaso« se je nekako odtegnila svojemu občeko-ristnemu namenu... , vsi mi prizadeti in vdano podpisani udeleženci, ki tudi plačujemo občinske doklade, - pa smo potisnjeni v nočno temoto in vse iz nje izvirajoče nezgode in nevarnosti. Udano podpisani v opisani zadevi prizadeti občani Ribniški, obračajo se do slavnega Županstva. . ., da se svetilnica postavi na prejšnje mesto, ali vsaj na tak kraj, kjer bode mogla ustrezati svojemu namenu v »gasi«. (op. K.B.: Sledi 20 lastnoročnih podpisov). JLtSi 'IT'* C10«di Regijsko srečanje invalidov dolenjsko-belokranjske regije 450 invalidov po duhovno obogatitev k Novi Štifti, po druženje pa v Ribnico Da se invalidi iz sedmih društev, ki so združeni v dolenjsko -belokranjsko regijo vsako leto selijo iz kraja v kraj, je že običaj. Lep običaj. Druženje in spoznavanje krajev je bila osrednja misel, ki je navdihovala vseh 450 invalidov, kolikor se jih je na tokratnem regijskem srečanju zbralo na področju Ribniške doline. Po sedmih letih se je namreč žogica ponovno ustavila v naročju Društva invalidov Ribnica, ki s svojo organizacijo in 500 člani pokriva tudi področje Sodražice in Loškega Potoka. Združuje kar 390 invalidov in 100 podpornih članov, katerih prostovoljna pomoč se še posebej izkaže pri organizaciji tako velikih prireditev, kot je bila nedavna, 23. junija. Zbrati, prehraniti in s pestrim programom pritegniti je bilo treba množico ljudi iz Črnomlja, Metlike, Trebnjega, Kočevja, Novega mesta, Grosuplje in Ribniške doline. Svojo pot so začeli pri Novi Štifti. Težko bi namreč našli lepši kotiček, kot je Nova Štifta, kjer lahko odpremo srce in dušo in odkrijemo vse tisto, kar človeka pomiri in duhovno obogati, je v uvodnih besedah izrekel Medard Pucelj, vse nadaljnje pa so bile prelite v pesmi Ribniškega okteta. Seveda predsednik društva Vladimir Mihelič ni obšel pomembnega datuma, ki ga je Slovenija obeleževala v tistih dneh, in državi zaželel zdravo in srečno življenje med vsemi državami sveta. Druženje v ribniškem Gradu je bilo prežeto s humorjem, ki sta ga poosebljala pristni Rib'nčan Medard, katerega bi navzoči rade volje volili za novega ribniškega župana, in naša Fata, zaradi katere je sploh prišla kopica obiskovalcev, saj niso mogli verjeti, da »je Fata res iz Ribnice???« Obiskovalci so bili s programom zadovoljni, je dejal Mihelič, pa čeprav čas ni bil gospodar prireditve in se je tako njen uradni del s pozdravnim nagovorom obeh županov, ribniškega in sodraškega, začel z večjo zamudo. S svojim obiskom je navzoče počastil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc ter opomnil na dejstvo, da so »del družbe, zato ne želimo izključevanja, marveč to, da se upošteva naše posebne potrebe.« V istem grajskem ambientu pa se je naslednji dan odvijala tudi slovesnost ob 10. jubileju slovenske samostojnosti. Pripravil jo je SLKD Ribnica in na odru združil ribniška zbora, pihalni in godalni orkester, v zabavnem delu pa Planinski kvintet iz Toronta. Misli, ki jih je izrekel slavnostni govornik, ribniški župan in poslanec DZ, so se ozirale v začetke rojevanja naše države, a tudi obregnile ob sedanji trenutek. Po županovem mnenju je moteč zato, ker upravljavci države še sedaj niso določili skupnih ciljev, pa tudi nacionalnega interesa ne gradijo na soglasju večine. »Uspemo lahko le, če nas bodo družile skupne vrednote!« Takoj so se porodile tudi misli nekaterih poslušalcev ki so se obregnile ob županov govor, saj naj bi pretirano poudaril svojo politično opredelitev in zasenčil drugo politično opcijo, a vsemu navkljub: NAJ ŽIVI SLOVENIJA!