Šolsko vprašanje v tržaškem deželnem zboru. Trst, 14. maja 1913. Snočna seja dež. zbora tržaškega je bila dokaj zanimiva. Stavljene so bile raznc interpelacije in se je pričela razprava o novi predlogi šolskega zakona, v kateri večina nikakor noče upoštevati opravičenih želj Slovanov. Začel je z interpelacijami posl. Budinich, ki je vprašal vlado, kdaj namerava otvoriti toli zaželjeno šolo za pomorske mašiniste. Opisal je dosedanji razvoj tega vprašanja in priporočal vladi, da priklcpi to šolo državni obrtni šoli. Istotako se je poslanec Cerniutz zavzel za to šolo in dokazoval, da bi bilo bolje za domačine, če bi se ta sola priklopila navtiki. Ko je bil brez nadaline debate sprejet še zakon o samostojni upravi občinskih podjetij, je prišel na vrsto novi šolski zakon, za katerega ie poročevalec dr. Mrach. Qlavno diskusijo je začel pred pol deseto uro zvečer dr. Wilfan, ki je nadaljeval s stvarnim govorom do pol 12. ponoči. Govornik je uvodoma poudarjal važnost šolstva za vzgojo mladine in razlagal, kako se dandanašnji politiški boj suče baš na šolskem polju. Vladajoča večina zanemarja do skrajnosti slovenske šolske potrebe, dočim ima za italijanske šolske potrebe in želje vedno dovolj zanimanja in sredstev. Slovenci so sicer izvršili, zlasti v okolici, rmarsikatero kulturno delo brez občinske pomoči, kar dokazuje koristno delovanje Kmetijske družbe, ki z listom, strokovnim poukom in materialnimi pripomočki izkuša povzdigniti kmetijstvo. da obvaruje posebne zavarovalnice za živino kmeta prevelikih izgub. Slovenska denarna organjzacija je uredila tudi že hipotečni kredit itd. Le glede šolstva se moramo naslajati na občino, ki mora sama skrbeti za ljudsko šolstvo sploh. A doeim imajo Italijani v mestu prav vse razen univerze, nimajo Slovenci še skoro ničesar, razen nekaj nepopolnih šol, ki dandanes niti za kmetiško ljudstvo ne zadcstujejo. tako da si morajo učenci v drugoiezičnih šolah izpopclniti svojo izobrazbo. Oovornik je nato obširno dokazoval pravice slovenskih meščanov do svojih šol in izvajal, kako blagodejno bi vplivalo močno slovensko kulturno središče v mestu na okolico, ne da bi bili pri tem prikrajšani Italiiani. Zadnje ljudsko štetje je dalo govorniku dovolj povoda, da se je temeljito uglobil v narodnostno vprašanje tega mesta in se pri tem oziral na njega narodnostni razvo] v preteklosti in razvil perspektive za bodočnost. Ker se je govornik še vedno pečal s podrobnostmi o zadnjem ljudskem štetju, ga je predsednik ponovno prekinil in končno zaključil sejo z izjavo, da bo posl. dr. Wilfan v jutrišnji seji nadaljeval svoj govor. Drugi dan pa seja ni bila sklepčna, in vlada je dežeini zbor zaključila.