[ Andragoški center Republike Slovenije Slovenian Institute for Adult Education USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOŠKO DELO Analiza zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem v letu 2010 V ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE maj 2011 USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOSKO DELO - Analiza zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem v letu 2010 Avtorici: Neda Dordevič in mag. Zdenka Birman Forjanič Obdelava evalvacijskih vprašalnikov modulov: Neda Dordevič in mag. Zdenka Birman Forjanič Jezikovni pregled: Nevenka Kocijančič Objava: spletna stran http://izobrazevanie.acs.si/ Kraj in čas izdaje: Ljubljana, maj 2011 Izpeljavo modulov je delno financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. KAZALO 1. UVODI 4 2. USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOŠKO DELOI 5 2.1. PROGRAMI ANDRAGOŠKEGA SPOPOLNJEVANJA 5 3. ANALIZA EVALVACIJSKIH VPRAŠALNIKOV 9 3.1. SPLOŠNI PODATKII 9 3.2. OCENA VSEBINE SPOPOLNJEVANJA 14 3.3. OCENA ORGANIZACIJE SPOPOLNJEVANJA 19 3.4. LETOS SMO USPOSABLJALI! 21 3.5. PETKOVA SREČANJA 22 4. ZAKLJUČEK! 24 5. PRILOGE 26 1. UVOD Evalvacija nastaja vzporedno s programskimi aktivnostmi. Začne se, ko sprejmemo idejo o izpeljavi posameznega programa, konča pa se po končanem usposabljanju ali spopolnjevanju. V postopku evalvacije lahko dobimo odgovore na različna vprašanja, denimo o vplivu usposabljanja na posameznike in organizacijo, o uporabi novega znanja in veščin v delovnem okolju, o vplivu programov na spreminjanje vedenj, stališč in podobno. S pridobljenimi informacijami se organizaciji ponuja odlična možnost, da presodi, ali je glede na izobraževalne cilje izbrala po vsebini primeren program, in ugotovi, ali je k izpeljavi pritegnila primernega izvajalca. Povratne informacije so dragocene tudi za izvajalca programa - z njimi lahko pridobi podatke o tem, ali so bile izbrane ustrezne učne metode, učni pripomočki, prostor, v katerem se je odvijalo izobraževanje, in podobno. Zelo pomembno je ugotoviti, kako so bili udeleženci usposabljanja zadovoljni. Te informacije so neprecenljive vrednosti, saj pripomorejo k nadaljnjemu boljšemu načrtovanju, oblikovanju in izvajanju izobraževalnih programov. Prizadevamo si, da bi bil prispevek izobraževanja zaposlenih k uspešnosti organizacije čim večji. Za dosego tega cilja pa je treba spremljati in vrednotiti njegove rezultate. Analiza zadovoljstva udeležencev z izpeljavo izobraževalnih programov je ključnega pomena za vsako organizacijo, ki izvaja izobraževanja. Z njo pridobivamo mnenja o tem, kako so udeleženci zadovoljni z izobraževalno ponudbo, s posameznimi vsebinami v programu, z delom predavateljev, učnim gradivom, pa tudi o tem, ali so dovolj informirani in seznanjeni z dejavnostjo organizacije izvajalke. Zato na Andragoškem centru Slovenije (v nadaljevanju ACS) vsako leto opravljamo analizo zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem. Podrobneje jo predstavljamo v nadaljevanju. 2. USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOSKO DELO 2.1. PROGRAMI ANDRAGOŠKEGA SPOPOLNJEVANJA Na ACS skušamo slediti smernicam nenehnih gospodarskih in tehnoloških sprememb, potrebam po znanju, novih učnih metodah dela in učenja, zato vsako leto razvijamo, pripravljamo in izpeljujemo različne programe andragoškega spopolnjevanja. Naši programi so namenjeni izobraževalcem odraslih, ki se vsakodnevno srečujejo z novimi izzivi na delovnem mestu in pri delu z odraslimi udeleženci. Programe andragoškega spopolnjevanja izpeljujemo v okviru različnih nalog: Usposabljanja za andragoško delo, razvojnih projektov1 ter drugih nalog in projektov2, ob finančni podpori Ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada (ESS)3. Tako se je v letu 2010 vseh naših spopolnjevanj udeležilo 639 udeležencev. V nadaljevanju predstavljamo le analizo zadovoljstva udeležencev z usposabljanjem v sklopu naloge USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOŠKO DELO - Izvajanje programov andragoškega spopolnjevanja, saj se analize v okviru drugih projektov pripravljajo ločeno, nekatere izmed njih so objavljene tudi na naših spletnih straneh (na primer v okviru ESS projekta za obdobje od 2009 do 2011 na spletnem naslovu http://www.acs.si/index.cgi?m=51&id=221). Na podlagi potreb po novih in posodobljenih andragoških znanjih smo v letu 2010 načrtovali izvedbe tistih programov, za katere se je že v preteklih letih kazal velik interes, načrtovali pa smo tudi razvoj novih modulov in pilotno izvedbo le-teh. V načrt dela smo vključili izvedbo 5 modulov oziroma programov iz programoteke ACS4 (Preglednica 1) ter 7 pilotnih izvedb novo razvitih modulov temeljnega andragoškega spopolnjevanja, med katerimi jih je bilo v letu 2010 razvitih 6. (Preglednica 2). 1 Razvojni projekti ACS: Informativno-svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih - ISIO, Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI, Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM, Središča za samostojno učenje - SSU, Študijski krožki - ŠK, Usposabljanje za življenjsko uspešnost - UŽU. 2 Druge naloge in projekti: Začetna integracija priseljencev - ZIP, Zgledi vlečejo, Preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij - usposabljanje. 3 To so večinoma programi temeljnega andragoškega spopolnjevanja v okviru razvojnih projektov ACS. 4 Programoteka je zbirka programov andragoškega usposabljanja in spopolnjevanja, ki jih izvajamo na ACS. Namenjena je vsem, ki želite spoznati našo ponudbo, se seznaniti z osnovnimi informacijami o posameznih programih usposabljanja in spopolnjevanja in se na podlagi tega odločiti za udeležbo. V programoteki boste našli tudi informacije, ali lahko za program, v katerega se vključujete, zaprosite za priznavanje že pridobljenega znanja. Preglednica 1: Število načrtovanih delavnic iz programoteke ACS v letu 2010 ST. IME PROGRAMA 1 Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja 2 Načrtovanje učenja za brezposelne in z brezposelnostjo ogrožene 3 Osebni izobraževalni načrt v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 4 Sodelovalno učenje 5 Usposabljanje za uporabo vprašalnika motivacije učnih strategij odraslih Preglednica 2: Število načrtovanih (pilotnih) izvedb novih programov, ki smo jih razvili v letu 2010 ST. IME PROGRAMA 1 Odrasli, družba in mediji - zakaj je potrebna medijska pismenost pri odraslih? 2 Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev -OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo 3 Pomen in vloga komunikacijskih kompetenc na področju izobraževanja odraslih5 4 Projektno delo v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 5 Reševanje konfliktih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev 6 Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih 7 Trening učinkovitega obvladovanja medgeneracijskih razlik s pomočjo izobraževanja odraslih Iz preglednic 2 in 3 je razvidno, da smo v letu 2010 načrtovali 12 izvedb različnih programov izobraževanja. Nekatere med njimi smo razpisali večkrat in jih tudi večkrat izpeljali. 5 Program Pomen in vloga komunikacijskih kompetenc na področju izobraževanja odraslih smo preimenovali v Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja. Preglednica 3: Seznam razpisanih terminov in izvedenih delavnic v letu 2010 St. Ime programa Načrtovani termin izvedbe Termin izvedb 1 Trening učinkovite komunikacije in vodenja 25. november in 12. december 2009, 13. in 23. januar ter 3. februar 2010 2 Sodelovalno učenje 11. in 12. marec 11. in 12. marec 3 Raznolikost v učenju, raznolikost v poučevanju 28. maj 4 Odrasli, družba in mediji - zakaj je potrebna medijska pismenost pri odraslih? 8. in 9. junij 5 Trening učinkovitega obvladovanja medgeneracijskih razlik s pomočjo izobraževanja odraslih 18. junij 18. junij 6 21. junij 21. junij 7 Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja 27. in 28. september 8 Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih 28. september 28. september 9 Usposabljanje za uporabo vprašalnika motivacije učnih strategij odraslih 29. in 30. september 10 Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja 29. in 30. september 11 Načrtovanje učenja za brezposelne in z brezposelnostjo ogrožene 6. in 7. oktober 12 Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih 14. oktober 14. oktober 13 Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih 15. do 17. 15. do 17. modelih izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja oktober oktober 14 Osebni izobraževalni načrt v izrednem v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 20. in 21. oktober 15 Odrasli, družba in mediji - zakaj je potrebna medijska pismenost pri odraslih? 27. in 28. oktober 16 Projektno delo v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 2., 3. in 10. november 17 Reševanje konfliktih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev 23. in 24. november 23. in 24. november 18 Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja 2. in 3. december 19 Projektno delo v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju 6., 7. in 15. december 20 Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne 14. in 15. 13. in 14. skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše december december vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo Največ povpraševanja je bilo za module Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja, Trening učinkovitega obvladovanja medgeneracijskih razlik s pomočjo izobraževanja odraslih ter Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih. Vse naštete module smo izvedli kar dvakrat. Prva dva modula smo izpeljali za zaključene skupine notranjih trenerjev, mentorjev, inštruktorjev in učiteljev iz Krškega, Celja in Novega mesta, eno izvedbo modula Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih smo izpeljali na ACS-u, drugo pa za zaključeno skupino učiteljev iz Kamnika. Načrtovane delavnice Sodelovalno učenje, Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja, Reševanje konfliktih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev ter Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo smo izpeljali v skladu s predvidenim načrtom. Nekatere module smo, kljub temu, da smo jih razpisali večkrat, morali zaradi premajhnega števila prijav odpovedati. Tako modulov Odrasli, družba in mediji -zakaj je potrebna medijska pismenost pri odraslih?, Projektno delo v izrednem poklicnem in strokovnem izobraževanju in Načrtovanje učenja za brezposelne in z brezposelnostjo nismo uspeli pilotno izpeljati. Kot razloge so nam udeleženci sporočali, da ni najbolj primeren čas, da so prezaposleni, da so že vključeni v druga naša izobraževanja, ki so v okviru ESS potekala vzporedno, udeležba pa je bila zanj brezplačna, in podobno. Na podlagi aktualnih potreb smo za dve zaključeni skupini medicinskih sester ter knjižničarjev izpeljali še dva programa, in sicer Raznolikost v učenju, raznolikost v poučevanju ter 40-urni program Trening učinkovite komunikacije in vodenja, ki smo ga pričeli konec leta 2009 in uspešno zaključili februarja 2010. Na kratko lahko povzamemo, da smo v letu 2010 izpeljali dvanajst delavnic andragoškega spopolnjevanja, od tega dve izvedbi programov, ki smo jih razvili v letu 2009, šest pilotnih izvedb in dve dodatni izvedbi novih modulov, ter še dve izvedbi programov iz programoteke ACS za zaključeni skupini glede na aktualno povpraševanje in potrebe po novih znanjih. 3. ANALIZA EVALVACIJSKIH VPRAŠALNIKOV V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize evalvacijskih vprašalnikov. Zaradi večje preglednosti smo se odločili, da posamezne preglednice s sporočili udeležencev zapišemo v prilogi. Programi se namreč med seboj vsebinsko precej razlikujejo, zato se nam je zdelo pomembno, da za potrebe poročila v celoti ohranimo njihova sporočila. Ob koncu vsakega spopolnjevanja udeleženci izpolnijo enotni evalvacijski vprašalnik, s katerim poskušamo pridobiti splošne in demografske podatke o udeležencih ter izvedeti, kako so bili zadovoljni z vsebino in organizacijo spopolnjevanja. Na podlagi seznama udeležencev v posameznih programih se je spopolnjevanj v letu 2010 udeležilo 172 udeležencev, od tega jih je evalvacijski vprašalnik izpolnilo 111, kar predstavlja nekaj manj kot 65 odstotkov. V primerjavi z letom 2009, ko se je spopolnjevanj udeležilo 178 udeležencev, evalvacijske vprašalnike pa jih je izpolnilo 72 odstotkov, lahko ugotovimo, da je bilo takrat s strani udeležencev izpolnjenih 7 odstotkov več anketnih vprašalnikov kot letos. V nadaljevanju predstavljamo njihove ocene. 3.1. SPLOŠNI PODATKI Preglednica 4: Podatki o spolu Spol N % ženski 75 67,6 moški 36 32,4 SKUPAJ 111 100,0 Med udeleženci usposabljanj in spopolnjevanj pričakovano prevladujejo predstavnice ženskega spola, in sicer s 67,6 odstotki, moških je nekaj manj kot tretjina. Slika glede spola udeležencev se je v primerjavi z letom 2009 precej spremenila, saj so takrat moški predstavniki v naših usposabljanjih predstavljali manj kot petino vseh udeležencev. Preglednica 5: Podatki o starosti Starost N % do 30 let 9 8,1 31 - 40 let 45 40,5 41 - 50 let 38 34,2 nad 50 let 19 17,1 SKUPAJ 111 100,0 Največ udeležencev najdemo v starostni skupini med 31 in 50 let, in sicer skoraj 75 odstotkov, kar je 5 odstotkov več kot leta 2009. Z dobrimi 17 odstotki sledijo tisti nad 50 let, starostna skupina do 30 let pa je z dobrimi 8 odstotki še vedno v manjšini. Glede starosti udeležencev ostaja slika zelo podobna tisti v letu 2009. Za 5 odstotkov se je povečala udeležba v starostni skupini med 31 in 50 let, za dobrih 6 odstotkov pa se je zmanjšala v starostni skupini nad 50 let. Odstotek mlajših od 30 let ostaja približno enak. Preglednica 6: Podatki o stopnji izobrazbe Stopnja izobrazbe N % srednja 3 2,7 višja 12 10,9 visoka/univerzitetna 82 74,5 magisterij/doktorat 13 11,8 SKUPAJ 110 100,0 ni odgovora 1 Med anketiranimi s 74,5 odstotki prevladujejo udeleženci z visoko in univerzitetno izobrazbo, skoraj 12 odstotkov jih je imelo zaključen magisterij ali doktorat, najmanj udeležencev v naših usposabljanjih in spopolnjevanjih pa je bilo z višjo in srednjo izobrazbo (skupaj 13,6 odstotkov). V primerjavi z letom 2009 ugotavljamo, da smo imeli takrat nekaj več udeležencev z visoko oziroma univerzitetno izobrazbo (84 odstotkov), v letošnjem letu pa se je opazno povečalo število udeležencev s končanim magisterijem ali doktoratom (v letu 2009 smo jih imeli 5, v letošnjem letu pa kar 13). Slika 1: Število let delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih Število let delovnih izkušenj na področju IO več kot 10 let J 55,9% od 6 do 10 let _| 14,4% od 2 do 5 let _| 13,5% manj kot 2 leti | 15,3% nimam izkušenj J 0,9% 20 40 60 80 100 n = 111 Dobra polovica udeležencev (55,9 odstotkov) je imela na področju izobraževanja odraslih več kot deset-letne delovne izkušnje. Skoraj tretjina je bila takih, ki so imeli od 6 do 10 let in od 2 do 5 let delovnih izkušenj (skupaj 27,9 odstotkov), slab odstotek udeležencev pa na tem področju še ni imel delovnih izkušenj. Podatki kažejo, da se usposabljanj in spopolnjevanj udeležujejo predvsem strokovnjaki, ki imajo na področju izobraževanja odraslih različne delovne izkušnje, delež tistih, ki tovrstnih delovnih izkušenj nimajo, pa je zanemarljiv. Splošni podatki o udeležencih v letošnjem letu kažejo, da se je usposabljanj največkrat udeležila visoko izobražena ženska, stara med 31 in 50 let, z več kot 10-letnimi delovnimi izkušnjami na področju izobraževanja odraslih. Podatki se v primerjavi z letom 2009 razlikujejo le v starosti, takrat je bila povprečna starost udeleženca med 31 in 40 let. Tudi v lanskem letu se je spopolnjevanj največkrat udeležila visoko izobražena ženska, z več kot 10-letnimi delovnimi izkušnjami na področju izobraževanja odraslih. Slika 2: Vloga v izobraževalni organizaciji, ki vas je napotila na usposabljanje n = 102 V nadaljevanju nas je zanimala vloga, ki jo opravljajo udeleženci v organizaciji, ki jih je napotila na usposabljanje. Kot lahko vidimo iz zgornje slike, je v letu 2010 največji odstotek udeležencev (40,2 odstotka) opravljalo vlogo učitelja. S približno enakim odstotkom (okrog 20 odstotkov) sledita vlogi organizatorja izobraževanja in strokovnega sodelavca, vodij izobraževanja je bilo slabih 9 odstotkov, najmanj pa je bilo ravnateljev in direktorjev - le 4,9 odstotka. Skoraj 7 odstotkov udeležencev opravlja drugo vlogo: trenerka, svetovalka, sodelavka na projektu, svetovalka NPK, tajnica poklicne mature). Podatki letošnje analize se glede vloge, ki jo opravljajo udeleženci v organizaciji, v primerjavi z letom 2009 močno razlikujejo. Takrat je bila s 45,5 odstotki prevladujoča vloga organizatorja izobraževanja, letos pa lahko vidimo, da se je število udeležencev, ki v organizaciji opravljajo vlogo organizatorja izobraževanja, zmanjšalo kar za polovico. Vlogo učitelja je v letu 2009 opravljalo le 2,9 odstotkov udeležencev, v letošnjem letu pa je postala z dobrimi 40 odstotki prevladujoča. Glavni razlog za to spremembo je verjetno v tem, da smo v letu 2010 izpeljali kar 3 programe za zaključene skupine, in sicer za učitelje šolskih centrov iz Kamnika in Novega mesta ter za fakulteto iz Celja, kar je prispevalo k povečanju deleža učiteljev. Preglednica 7: Status udeležencev Vaš status N % redno zaposlen 105 97,2 zunanji sodelavec 2 1,9 drugo 1 0,9 SKUPAJ 108 100,0 brez odgovora 3 Kot lahko vidimo iz zgornje preglednice, je večina (97,2 odstotkov udeležencev) redno zaposlenih, nekaj manj kot dva odstotka vprašanih sodeluje kot zunanji sodelavec oziroma zunanja sodelavka, manj kot odstotek udeležencev pa ima v organizaciji drugo oblike zaposlitvenega statusa (na primer zaposlitev za določen čas). Slika 3: Splošno zadovoljstvo z izpeljanim spopolnjevanjem Kako ste na splošno zadovoljni z izpeljanim spopolnjevanjem? zelo zadovoljen 70,3% zadovoljen ^^^^J 28,8% niti zadovoljen niti nezadovoljen J 0,9% nezadovoljen 0,0% zelo nezadovoljen 0,0% 20 40 60 80 100 n = 111 Povprečna ocena = 4,69 Iz zgornje slike lahko razberemo, da je bilo več kot 70 odstotkov vprašanih na splošno zelo zadovoljnih z izpeljanimi usposabljanji in spopolnjevanji, ostali so bili zadovoljni. Manj kot odstotek udeležencev se ni mogel opredeliti, nihče od vprašanih pa ni bil z našimi spopolnjevanji nezadovoljen ali celo zelo nezadovoljen. Primerjava podatkov z letom 2009 pokaže, da je bilo takrat skoraj 60 odstotkov udeležencev zadovoljnih, tretjina pa zelo zadovoljnih. Nekaj več kot letos (7,8 odstotkov) je bilo takih, ki z usposabljanji in spopolnjevanji niso bili niti zadovoljni niti nezadovoljni. 3.2. OCENA VSEBINE SPOPOLNJEVANJA Slika 4: Splošno zadovoljstvo z vsebino spopolnjevanja Kako ste na splošno zadovoljni z vsebino spopolnjevanja? zelo zadovoljen zadovoljen niti zadovoljen niti nezadovoljen nezadovoljen zelo nezadovoljen 1 ,_| 60,4% _| 38,7% J 0,9% 0,0% 0,0% i i i i 20 40 60 80 100 N = 111 Povprečna ocena = 4,59 Velika večina vprašanih je bila zelo zadovoljnih ali zadovoljnih z vsebino usposabljanj in spopolnjevanj, ki so se jih udeležili (skupaj 99,1 odstotkov), samo 0,9 odstotkov udeležencev se pri tem vprašanju ni moglo opredeliti, nezadovoljen ali zelo nezadovoljen z vsebino pa ni bil nihče. V primerjavi z letom 2009 se je slika glede zadovoljstva udeležencev z našimi usposabljanji in spopolnjevanji spremenila, in sicer se je opazno povečalo število zelo zadovoljnih udeležencev (leta 2009 - 31,3 odstotkov, letos - 60,4 odstotkov), takrat je bilo zadovoljnih blizu 60 odstotkov, v letu 2010 pa nekaj manj kot 40 odstotkov udeležencev. Preglednica 8: Razmerje med teoretičnim in praktičnim delom N % ne, razmerje ni primerno 1 0,9 da, razmerje primerno 107 99,1 SKUPAJ 108 100 ni odgovora 3 99 odstotkom vprašanih je razmerje med teoretičnim in praktičnim delom ustrezalo, kar pomeni, da je bilo teoretičnega in praktičnega dela ravno prav. Zanimalo nas je, katere vsebine so bile udeležencem najbolj zanimive. Ker pri svojem delu pogosto nastopajo v različnih vlogah (učitelj, svetovalec, informator, motivator in podobno), jim je pomembno, da dobijo predvsem čim več uporabnih znanj, ki so podprta z učinkovitimi metodami in načini dela predavatelja ter vključujejo čim več praktičnih primerov. Najbolj pogosti odgovori udeležencev glede zanimivosti vsebin po posameznih izvedenih programih so v prilogi, v preglednici številka 13. Udeležence smo povprašali, ali so bile katere vsebine nezanimive in zakaj. Odgovorov udeležencev na to vprašanje ni bilo veliko, večina vsebin je bila za udeležence aktualnih in zanimivih , le enemu udeležencu se je zdela ena izmed tem premalo poglobljena (glej preglednico številka 14 v prilogi). Udeleženci so odgovarjali tudi na vprašanje, katere vsebine so pogrešali oziroma bi jih nujno potrebovali pri opravljanju svojega dela. Poleg konkretnih vsebin, ki so jih zapisali (glej preglednico številka 15 v prilogi), bi si želeli predvsem še več praktičnega dela. Zanimalo nas je tudi, kako so bili udeleženci na splošno zadovoljni z metodami dela. Kot lahko vidimo iz spodnje slike, je bilo skoraj 65 odstotkov udeležencev zelo zadovoljnih, 33 odstotkov pa je bilo z metodami dela, ki so jih uporabili predavatelji v programih usposabljanja in spopolnjevanja, zadovoljnih. Zelo malo (2,1 odstotkov) jih z metodami dela ni bilo niti zadovoljnih, niti nezadovoljnih. Slika 5: Zadovoljstvo z metodami dela Kako ste na splošno zadovoljni z metodami dela? zelo zadovoljen 64,9% zadovoljen J 33,0% niti zadovoljen niti nezadovoljen J 2,1% nezadovoljen 0,0% zelo nezadovoljen 0,0% 20 40 60 80 100 N = 97 Povprečna ocena = 4,63 Udeleženci so metode dela ocenili kot zelo zanimive, učinkovite in uporabne. Všeč jim je bila raznolikost dela in sproščeno vzdušje, ustrezala jim je kombinacija uporabe različnih metod in oblik, ki so jih spodbudile k temu, da jih bodo začeli tudi sami v večji meri uporabljati pri svojem delu. V preglednici številka 16, ki je v prilogi, predstavljamo odgovore udeležencev glede zadovoljstva z izbranimi in uporabljenimi metodami dela v programih usposabljanja in spopolnjevanja, ki so se jih udeležili. Slika 6: Zadovoljstvo z učnim gradivom Kako ste na splošno zadovoljni z učnim gradivom? zelo zadovoljen J 54,2% zadovoljen _| 39,3% niti zadovoljen niti nezadovoljen J 6,5% nezadovoljen 0,0% zelo nezadovoljen 0,0% 20 40 60 80 100 N = 107 Povprečna ocena = 4,48 Ko smo konec leta 2009 posodobili spletne strani izobraževalne dejavnosti ACS, smo odprli tudi učni kotiček, spletni pripomoček, kjer udeleženci na enem mestu dostopajo do učnih gradiv, ki jih v elektronski obliki objavimo pred začetkom usposabljanja (http://izobrazevanie.acs.si/koticek/). Izkazalo se je, da je ta način posredovanja gradiv med udeleženci dobro sprejet. Kar 93,5 odstotkov vprašanih je bilo z njimi zadovoljnih ali zelo zadovoljnih. 6,5 odstotka vprašanih je bilo mnenja, da bi morala biti gradiva na voljo v učnem kotičku prej. Napisali so, je bilo na delavnici premalo časa namenjenega sistematični predstavitvi gradiv (glej preglednico številka 17 v prilogi). Slika številka 6 prikazuje rezultat o zadovoljstvu z učnim gradivom tako v elektronski kot v natisnjeni različici. Udeleženci delavnic za zaključene skupine so učna gradiva prejeli v mapah, na delavnicah, ki smo jih razpisovali na ACS-u, pa smo gradiva večinoma objavili v elektronski obliki v učnem kotičku. V primerjavi z lansko analizo zadovoljstva z učnim gradivom je v letošnjem letu tudi povprečna ocena višja - v letu 2009 je bila povprečna ocena 4,24, v letu 2010 pa skoraj 4,5. Slika 7: Splošno zadovoljstvo s predavatelji Kako ste na splošno zadovoljni s predavatelji? zelo zadovoljen | 90,1% zadovoljen _| 9,9% niti zadovoljen niti nezadovoljen 0,0% nezadovoljen 0,0% zelo nezadovoljen 0,0% 20 40 60 80 100 N = 117 Povprečna ocena = 4,90 Zelo zadovoljni smo lahko z oceno dela predavateljev, saj so bili vsi udeleženci zadovoljni oziroma zelo zadovoljni. Posebej so pohvalili Mirjam Dominko, Mirana Morana, Sandro Bohinec Gorjak, Natalijo Žalec in dr. Natalijo Vrečer. Sporočila udeležencev predavateljem predstavljamo v preglednici številka 18, ki je v prilogi. V primerjavi z letom 2009, ko je bilo zadovoljnih in zelo zadovoljnih skupaj 93 odstotkov, je delež zadovoljstva udeležencev z delom predavateljev letos narasel za nekaj manj kot 7 odstotkov. Nezadovoljnih udeležencev v primerjavi z lansko oceno letos ni bilo. Takrat je bilo med vprašanimi 2,4 odstotka udeležencev zelo nezadovoljnih, razlogov za nezadovoljstvo pa ni nihče posebej zapisal. Tudi povprečna ocena se je povečala za 13 odstotkov. 3.3. OCENA ORGANIZACIJE SPOPOLNJEVANJA Slika 8: Splošno zadovoljstvo z organizacijo spopolnjevanja Kako ste na splošno zadovoljni z organizacijo spopolnjevanja? zelo zadovoljen _I 71,6% zadovoljen _j 26,6% niti zadovoljen niti nezadovoljen J 1,8% nezadovoljen 0,0% zelo nezadovoljen 0,0% 20 40 60 80 100 N = 109 Povprečna ocena = 4,70 Preglednica 9: Ocena organizacije spopolnjevanja po posameznih elementih Povprečna ocena6 Obveščanje udeležencev pred izvedbo spopolnjevanja 4,73 Trajanje spopolnjevanja 4,49 Izbrani termin spopolnjevanja 4,52 Urnik in razporeditev vsebin 4,59 Prostor in pogoji za delo 4,66 Upoštevanje želja in potreb udeležencev 4,83 Z organizacijo spopolnjevanja je bilo zelo zadovoljnih 72 odstotkov udeležencev, 27 odstotkov pa zadovoljnih. Najbolje so ocenili upoštevanje želja in potreb udeležencev (povprečna ocena 4,83), k temu je verjetno prispeval podatek, da smo večino delavnic izpeljali za zaključene skupine, pri katerih lahko izvedbo prilagodimo željam in potrebam organizacije in njihovim zaposlenim. 6 Povprečna ocena na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni zelo slabo, 5 pa odlično. Dobro so ocenili tudi obveščanje udeležencev pred izvedbo spopolnjevanja (povprečna ocena 4,73) ter prostore in pogoje za delo (povprečna ocena 4,66). S povprečno oceno 4,49 so ocenili trajanje spopolnjevanja - zaradi zanimivih vsebin bi si nekateri želeli kakšen dan izobraževanja več. Tudi povprečna ocena organizacije spopolnjevanja je v primerjavi z letom 2009 narasla za skoraj 8 odstotkov. Na koncu so nam udeleženci še napisali - izbrali smo nekaj njihovih sporočil, v preglednici številka 19, ki je v prilogi, pa predstavljamo vsa njihova sporočila: s Hvala za pridobljena znanja! s Hvala za res dobro izpeljano delavnico, želimo si še več vsebinsko tako dobrih delavnic. s Hvala za zanimiva predavanja in prijetne predavateljice! s Seminar je bil zelo dober, kar nadaljujte s tem! s Upam, da bomo sodelovali tudi v naslednjem letu. s Zahvala Andragoškemu centru za dobro vsebinsko in organizacijsko izpeljano delavnico, to je bila ena boljših delavnic, ki smo se je udeležili, in upamo, da bomo še sodelovali. s Želim si še več podobnih izobraževanj in več aktivnega sodelovanja vseh udeleženih na izobraževanju. Mreženje je zelo pomembno za naše delo. s Želim si še več takšnih delavnic, najlepša hvala za vse, zelo ste se potrudili. 3.4. LETOS SMO USPOSABLJALI V okviru spremljanja zadovoljstva udeležencev s programi andragoškega spopolnjevanja vodimo evidenco organizacij7, od koder prihajajo naši udeleženci. V programe spopolnjevanj se vključujejo številni strokovni sodelavci, ki delajo na različnih področjih izobraževanja odraslih. V letu 2010 so se tako v programih temeljnega andragoškega spopolnjevanja usposabljali strokovni sodelavci iz 176 različnih organizacij in podjetij, kar v primerjavi z lanskim letom pomeni kar 40 organizacij in podjetij več. Preglednica 10: Vrste in število organizacij, s katerimi smo sodelovali v letih 2009 in 2010 Organizacija8 Leto 2009 % Leto 2010 % društvo 3 2,21 6 3,41 fakulteta 0 0,00 7 3,98 javni zavod 16 11,76 7 3,98 ljudska univerza9 40 29,41 33 18,75 ministrstvo 0 0,00 5 2,84 občina 0 0,00 3 1,70 osnovna šola 0 0,00 4 2,27 podjetje 14 10,29 49 27,84 regionalna razvojna agencija, regionalni sklad dela 2 1,47 6 3,41 sindikat 1 0,74 2 1,14 srednja šola 41 30,15 28 15,91 višješolski zavod 3 2,21 0 0,00 (javni)vzgojno-izobraževalni zavod 3 2,21 6 3,41 zasebni izobraževalni zavod 12 8,82 7 3,98 drugi zavodi 0 0,00 9 5,11 zbornice 1 0,74 4 2,27 SKUPAJ 136 100,00 176 100,00 Iz preglednice številka 10 lahko vidimo, da smo v letu 2010 najpogosteje sodelovali z različnimi podjetji10, v primerjavi z letom 2009 skoraj dvakrat več. V letu 2009 je bilo največ srednjih šol (nekaj več kot 30 odstotkov), v letu 2010 pa je bilo srednjih šol skoraj za polovico manj. Sledijo udeleženci, zaposleni na ljudskih univerzah, ki v obeh letih zasedajo drugo mesto - v 2009 jih je bilo skoraj 30 odstotkov, leto kasneje pa skoraj 19 odstotkov. Najmanj udeležencev je prihajalo 7 Več na spletnem naslovu http://izobrazevanje.acs.si/reference/. 8 Podroben seznam organizacij je predstavljen v januarski številki e-Novičk, na strani 6 (http://arhiv.acs.si/e-novicke/2011/januar.pdf). ^ 9 Ker smo v seštevek vključili tudi različne enote znotraj organizacije (na primer UPI - LU Žalec in UPI - LU Žalec - Svetovalno središče), je število ljudskih univerz nekoliko višje. V Sloveniji je sicer vseh ljudskih univerz 39. 10 Med podjetja štejemo d.o.o., s.p. in d.d. Med njimi so tudi svetovalna in izobraževalna podjetja. iz različnih zbornic, regionalnih razvojnih agencij, regionalnih skladov dela, sindikatov in občin. Naših programov se v letu 2009 niso udeleževali zaposleni na ministrstvih, občinah, osnovnih šolah, fakultetah in drugih zavodih, v letu 2010 pa tisti iz višješolskih zavodov. Z večino teh organizacij v preteklosti nismo sodelovali. V prihodnje bo potreben razmislek o pripravi programov, ki bi zadovoljili njihove potrebe po znanju za kakovostnejše delo z odraslimi udeleženci. 3.5. PETKOVA SREČANJA Petkova srečanja so informativna in izobraževalna strokovna srečanja, namenjena sodelavcem ACS, mreži izobraževalnih organizacij za odrasle ter drugim izvajalcem in/ali udeležencem iz različnih izobraževalnih ustanov in okolij, ki jih področje izobraževanja odraslih zanima. Tovrstna srečanja organiziramo ob petkih (od tod tudi ime) in predstavljajo priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, predstavitve strokovnih tem, izvedbo krajših usposabljanj, povezanih s projekti in dejavnostmi ACS, ali za predstavitev problemov in rezultatov izobraževalne prakse. Preglednica 11: Pregled izvedenih petkovih srečanj v letu 2010 ST. TEMA ŠTEVILO UDELEŽENCEV 1 Predstavitev rezultatov Evropske raziskave o izobraževanju odraslih 18 2 Predstavitev knjige Vse je v glavi ali umetnost učenja 7 3 TVU 2010 16 4 Vpliv staranja na kognicijo in učenje 13 5 Letopis ACS 2010 11 6 Uporaba baz pri svetovalni dejavnosti 16 7 Predstavitev predlogov novih rešitev sistemske ureditve izobraževanja odraslih in dopolnitve obstoječih na področju izobraževanja odraslih za novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji 17 8 Mentoriranje na podiplomskem študiju: študija primera 13 9 E-izobraževanje v podjetju B2 d.o.o. 9 SKUPAJ UDELEŽENCEV 120 Preglednica 12: Notranji in zunanji predavatelji na petkovih srečanjih v letu 2010 PREDAVATELJI Število Predavatelji predstavitev iz tujine Sodelavci ACS 4 Zunanji (vabljeni) predavatelji 5 1 SKUPAJ 9 1 V letu 2010 smo izpeljali 9 petkovih srečanj, ki se jih je udeležilo 120 slušateljev, večinoma sodelavcev ACS, bilo pa je tudi nekaj zunanjih obiskovalcev. Iz preglednice številka 11 je razvidno, da je bilo največ udeležencev na predstavitvah rezultatov Evropske raziskave o izobraževanju odraslih ter predlogov novih rešitev sistemske ureditve izobraževanja odraslih in dopolnitve obstoječih na področju izobraževanja odraslih za novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, kar nakazuje na velik interes za aktualne teme in vsebine. Letos smo gostili več zunanjih predavateljev, med njimi se je našemu povabilu odzval tudi predavatelj iz Združenih držav Amerike (sicer Slovenec, ki dela in živi v ZDA). Sodelavci ACS so predstavili svoje projekte in rezultate dela. Slika 9: Utrinki s petkovih srečanj v letu 2010. 4. ZAKLJUČEK Na koncu na kratko povzemamo sklepne ugotovitve in priporočila iz nastale analize zadovoljstva udeležencev z andragoškim spopolnjevanjem in usposabljanjem v letu 2010: 1. V okviru naloge USPOSABLJANJE ZA ANDRAGOŠKO DELO - Izvajanje programov andragoškega spopolnjevanja smo letos izpeljali 12 različnih programov andragoškega spopolnjevanja. Zaradi aktualnih vsebin in pridobivanja novih znanj je bilo za določene programe več zanimanja, zato smo jih izpeljali večkrat. Pilotnih izvedb treh delavnic zaradi premajhnega števila prijav nismo realizirali - kot razloge so nam udeleženci sporočali, da termin izobraževanja ni primeren, da so prezaposleni ali pa že vključeni v druga naša spopolnjevanja, ki so potekala vzporedno. Sodelovali smo tudi z drugimi ciljnimi skupinami (medicinske sestre in knjižničarji), za katere smo v skladu z aktualnimi potrebami pripravili in izpeljali izobraževanja. 2. V letu 2010 se je naših spopolnjevanj in usposabljanj udeležilo približno enako število strokovnih delavcev kot leto prej, nekoliko manj pa jih je izpolnilo evalvacijske vprašalnike. 3. Glede na udeležbo so prevladovale redno zaposlene, visoko izobražene ženske, stare med 31 in 50 let, z več kot 10-letnimi delovnimi izkušnjami na področju izobraževanja odraslih. 4. Splošno zadovoljstvo udeležencev z vsebinami in izpeljavo spopolnjevanj in usposabljanj je bilo zelo visoko (skoraj 99-odstotno). Tudi razmerje med teoretičnim in praktičnim delom je bilo ustrezno, metode dela pa so udeleženci ocenili kot zanimive, učinkovite in uporabne. 5. Učna gradiva so bila večini udeležencev dostopna v elektronski obliki v učnem kotičku na spletni strani izobraževalne dejavnosti ACS. Tak način posredovanja gradiv je bil med udeleženci dobro sprejet in zelo dobro ocenjen (povprečna ocena 4,48). 6. Z delom predavateljev so bili udeleženci zelo zadovoljni, zato so jih ocenili zelo visoko (povprečna ocena 4,90). 7. Z organizacijo spopolnjevanj in usposabljanj je bilo zadovoljnih in zelo zadovoljnih 99 odstotkov udeležencev. Najbolje so ocenili upoštevanje želja in potreb udeležencev (povprečna ocena 4,83), k temu pa je verjetno prispevalo dejstvo, da smo večino delavnic izpeljali za zaključene skupine, pri katerih smo vsebine spopolnjevanj prilagodili željam in potrebam organizacije in njihovim zaposlenim. • V letu 2010 smo največ sodelovali s podjetji, kamor sodijo tudi zasebna svetovalna in izobraževalna podjetja. Najmanj udeležencev je prihajalo iz zbornic, regionalnih razvojnih agencij, regionalnih skladov dela, sindikatov in občin. 8. Izpeljali smo 9 petkovih srečanj, ki se jih je udeležilo 120 slušateljev, večinoma sodelavcev ACS, bilo pa je tudi nekaj zunanjih obiskovalcev. Našemu povabilu se je odzval tuji predavatelj iz Združenih držav Amerike. Analiza zadovoljstva udeležencev s spopolnjevanji in usposabljanji ACS v letu 2010 je v primerjavi z letom prej pokazala razlike predvsem v ocenah vsebine in organizacije spopolnjevanja - ocene zadovoljstva so pri obeh narasle, kar je prispevalo tudi k zvišanju povprečne ocene. Podatki te analize se glede vloge, ki jo opravljajo udeleženci v organizaciji, v primerjavi z letom 2009, močno razlikujejo. Takrat je bila s 45,5 odstotki prevladujoča vloga organizatorja izobraževanja, v letu 2010 pa lahko vidimo, da se je število udeležencev, ki v organizaciji opravljajo vlogo organizatorja izobraževanja, zmanjšalo kar za polovico. Vlogo učitelja je v letu 2009 opravljalo le 2,9 odstotkov udeležencev, v letu 2010 pa je postala z dobrimi 40 odstotki prevladujoča. Glavni razlog za to je verjetno v tem, da smo v letu 2010 večino spopolnjevanj izpeljali za zaključene skupine učiteljev šolskih centrov (iz Kamnika in Novega mesta) ter učiteljev/profesorjev s fakultete iz Celja, kar je prispevalo k povečanju deleža učiteljev. Programov temeljnega andragoškega spopolnjevanja in usposabljanja se niso udeleževali zaposleni na ministrstvih, občinah, osnovnih šolah, višješolskih zavodih, fakultetah in v drugih zavodih. Z večino teh organizacij v preteklosti nismo sodelovali, zato bo v prihodnje potreben razmislek o pripravi programov za te ciljne skupine. Spopolnjevanje in usposabljanje izobraževalcev odraslih je področje, za katerega na ACS načrtno in nenehno skrbimo že od ustanovitve naprej. Prepričani smo, da lahko glede na vire, s katerimi razpolagamo, in dolgoletne izkušnje pri skrbi za načrten in kontinuiran razvoj izobraževalcev odraslih odigramo pomembno vlogo tudi v prihodnje. Ves čas bomo, tako kot do sedaj, skupaj ustvarjali nova učna okolja in iskali nove priložnosti za učenje ter karierni razvoj različnih skupin izobraževalcev odraslih. 5. PRILOGE Preglednica 13: Najbolj zanimive vsebine in zakaj? NAJBOLJ ZANIMIVE SO BILE NASLEDNJE VSEBINE Modul Sodelovalno učenje_ Izkustveno učenje, doživetje konkretnih situacij je zelo pomembno, ker lažje prenesem znanje naprej._ Ker je neverbalna komunikacija zelo pomembna, teh veščin ni nikoli dovolj._ Komunikacijske veščine._ Metode sodelovalnega učenja._ Moderiranje v sodelovalnem učenju._ Vaje, praktični primeri._ Veščine sodelovalnega učenja, komunikacija._ Vse je bilo zanimivo, ker je bilo prikazano z vidika sodelovalnega učenja._ Vse tri vsebine so mi dale veliko snovi za razmislek, pa tudi dovolj praktičnih izkušenj._ Vse vsebine so bile zanimive, ker se prepletajo, zato jih ne morem ločevati._ Modul Trening učinkovitega obvladovanja medgeneracijskih razlik s pomočjo izobraževanja odraslih_ Metode dela._ Motiviranje udeležencev._ Praktični primeri._ Priprava akcijskega načrta._ Spoznanje, da posamezniki razmišljamo drugače._ Vse je bilo zanimivo._ Značilnosti in posebnosti generacije Y._ Modul Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja Komunikacijski slogi._ Korthagenov model jedrne refleksije._ Moč besed._ Piramida._ Refleksija ravni identitete in poslanstva._ Refleksija ravni okolja, vedenjskih vzorcev in kompetenc._ Refleksija ravni prepričanja._ Vrednote._ Vse je bilo zanimivo, predvsem pa uporabno v praksi._ Zavedanje samega sebe in ozaveščanje lastnih vrednot._ Modul Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih Disneyeva strategija._ Dobila sem uporabna znanja, ki jih bom s pridom uporabljala pri učenju, saj se zavedam, da samo spremembe pripomorejo k večji motivaciji in bolj kakovostnemu delu._ Metoda 6 klobukov je res zelo zanimiva in jo bom koristno uporabila pri delu z odraslimi udeleženci._ Možna uporaba v študijskem programu._ Nekaj novega._ Praktični primeri viharjenja možganov so bili res odlični._ Uporabna tema za lastno spopolnjevanje in delo._ Viharjenje možganov._ Vse je bilo zanimivo._ Za metodo 6 klobukov sem sicer že slišala, vendar pa si nisem znala predstavljati, kaj se skriva za njo. Zdaj vem, hvala._ Zelo dobra izbira vsebin._ Modul Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev_ Komunikacijski slogi, vloga strahu pri razreševanju konfliktov, pozitivna samopodoba, uporabnost vsebine za svoje delo._ Komunikacijski slogi. Strokovnost, uporabnost._ Konflikti v izobraževalnih situacijah, načini odzivanja na konflikte._ Načini reševanja konfliktov - 2 x na dan._ Tehnike razreševanja konfliktnih situacij, komunikacija v konfliktnih situacijah, vzroki za konflikte._ Tipi sloga, asertivni modul._ Všeč mi je bil celovit pristop h konfliktom, od tega, kako dojemaš sebe in druge, pomen vrednosti in prepričanj v konfliktu do tega, da smo iskali učinkovite strategije reševanja._ Modul Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Izdelava OIN, razvijanje zmožnosti za samostojno učenje, ideje za nadaljnje delo. Načrt ocenjevanja znanja in izvedbeni načrt. Ker so to vsebine, ki sem ji pogrešala za delo._ Načrt ocenjevanja, nisem še bila dovolj seznanjena._ Načrtovanje ocenjevanja znanja, OIN._ Ocenjevanje znanja, uporabno in novosti pri delu._ OIN, uvodno spoznavanje udeležencev, individualni organizacijski model, priprava izvedbenega načrta. Med vso dokumentacijo, ki jo je potrebno pripraviti za en program in vsakega udeleženca posebej, so mi navedene vsebine izredno zbistrile poglede in načine priprave dokumentov._ Papirologija, ki je potrebna za spremljanje in že vpis udeleženca, ter načrt ocenjevanja znanja. Praktično uporabno._ Poglobljeno načrtovanje pred vpisom v program, ker je to bistveno za moje delo. Uvodno spoznavanje udeležencev, OIN, ker mi bodo praktične in teoretične izkušnje v pomoč pri delu, ki ga opravljam._ Veliko stvari delamo - s takim izobraževanjem izvemo novosti in potrdimo pravilnost že utečenega._ Vse vsebine so bile zanimive._ Zanimivo je bilo predvsem to, da so bile vsebine podane s strani ustreznih oseb. Modul Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo_ Ker moram pri svojem delu združevati različne vloge (učitelj, svetovalec, informator, motivator), so mi koristile vse predstavljene vsebine._ OIN - konkretno in pravni položaj tujcev._ OIN - lahko se uporablja na vseh področjih in glavni pri OIN je človek, za katerega gre._ _ Pravni položaj migrantov v Sloveniji, omrežje organizacij in ustanov, ki nudijo podporo migrantom. Koristne splošne pravne informacije, ki so osnova za delo z migranti. Mreže, na katere se migranti lahko obrnejo, so izredno pomembne za vživitev v trenutno bivalno okolje._ Pravni položaj migrantov, omrežja organizacij in ustanov. Nejasnosti glede pravnega položaja priseljencev za azil bi lahko pripeljale do neustreznega svetovanja z moje strani, zato je dobro, da sem si te pojme nekoliko razjasnil. Pregled organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko azilantov je zame zelo dobrodošel; možnost, kaj ponuditi azilantom oziroma kam jih napotiti._ Pravni položaj migrantov, organizacije, ki delajo na tem področju. Lažje poiščem ustrezno informacijo za uporabnike._ Pravni položaj, omrežje organizacij, ki nudijo podporo migrantom, OIN._ Pravni vidiki. Zakonodaja vs. izvajanje zakonodaje. Potrebe._ Priprava OIN, ker potrebujem konkretne informacije in napotke za delo z ljudmi. Vse so mi bile zelo, zelo zanimive in uporabne za nadaljnje delo. Celostno smo pregledali sliko migrantov, poskušali razumeti njihov položaj in pomembnost naše vloge v njihovem življenju._ Zakonodaja, OIN._ Preglednica 14: Najbolj nezanimive vsebine in zakaj?_ NAJBOLJ NEZANIMIVE SO BILE NASLEDNJE VSEBINE Modul Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev_ Vsakdanja raba je obvezna._ Modul Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Vsebine so aktualne, včasih je treba tudi "ponoviti"._ Modul Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo_ Migranti kot posebna ciljna skupina - zdelo se mi je premalo poglobljeno._ Vse vsebine so relevantne za temo, pomembna sta tako "širok" pogled kot poglobljenost._ Preglednica 15: Vsebine, ki so jih pogrešali oziroma bi jih potrebovali za svoje delo POGREŠALI SMO Modul Trening učinkovitega obvladovanja medgeneracijskih razlik s pomočjo izobraževanja odraslih_ Želel bi še bolj ločevati razliko med generacijo Y in drugimi generacijami._ Modul Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev_ Se več praktičnih primerov v različnih situacijah pri izobraževanju odraslih._ Več vaj o tehnikah reševanja konfliktnih situacij._ Modul Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Celoten seminar je koristen, zato za nikogar ne bi smelo biti nič nezanimivo._ Obvezni enotni obrazci - vsem znani in dostopni._ praktični vzorec izvedbenega načrta._ Se več praktičnih primerov._ Želela bi si še večkrat udeležiti takega seminarja, saj je teorija bila podkrepljena s prakso; dinamična skupina, zelo dobre predavateljice._ Modul Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo_ Kdo je prvi kontakt v organizaciji, kamor pridejo priseljenci? Kako dostopajo do priseljencev (internet, ...)? Več praktičnih primerov, na primer kako se učijo nepismeni, ki ne znajo slovensko, ljudje z učnimi težavami, kako poteka svetovanje, sodelovanje s prevajalci, ..._ Konkretno smo se pogovarjali tudi o jezikovnem tečaju slovenščine, kar je dodatno +__ Pričakovala sem praktično "SABLONO", osnovni obrazec - konkreten - za OIN, ki bi ga asimilirala, prilagodila delovnemu okolju. Kljub mojim pričakovanjem sem dobila osnovne temelje, da ga svobodno oblikujem za lastne potrebe._ Primeri OIN. Želela bi videti več primerov obrazcev in izdelave OIN._ Tujca, ki bi sam izpostavil svoje potrebe in ovire, s katerimi se je srečal v Sloveniji. Več časa bi namenila težavam s pravnim položajem migrantov, ker sem v tem najmanj podkovana, področje pa je precej zapleteno._ Več pravnih pravic._ Več vsebin s področja pravic priseljencev, kakšne imajo možnosti, ..._ Veliko sem pričakovala od primerov dobre prakse, ki pa niso bili podani dovolj konkretno. Na primer praktični prikaz gradiva, po katerem se je naučil pisati, brati, govoriti, na primer nepismen udeleženec iz Afganistana._ Preglednica 16: Zadovoljstvo z metodami dela METODE DELA Modul Sodelovalno učenje_ Predavatelji so nam pokazali, kako lahko z različnimi metodami pritegnemo pozornost udeležencev._ Modul Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja Metode v glavnem poznam, jih je bilo pa dobro ponovno preizkusiti._ Razmerje med teoretičnimi in praktičnimi vsebinami je bilo ravno pravšnje, vsebine so uporabne tako pri delu kot tudi v osebnem življenju._ Všeč mi je bila dinamika in raznovrstnost dela._ Modul Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih Vsebine podane izredno zanimivo in podprte s praktičnimi primeri._ Zelo učinkovite metode dela._ Zelo zanimive, uporabne in ustvarjalne metode smo spoznali._ Modul Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev_ Utemeljitev pri oceni 4: Preveč "igric", drugače pa zelo dobro podana vsebina._ Utemeljitev pri oceni 4: Uporaba različnih metod dela._ Utemeljitev pri oceni 5: Kombinacija metod, veliko dela v dvojicah, skupinah._ Modul Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Sproščeno vzdušje, aktivne predavateljice, ki so me pritegnile in vzpodbudile k razmišljanju._ Z vsemi predavateljicami sem bila izredno zadovoljna, saj so nam izčrpno pripravile in predstavile vsebine, ki so nujno potrebne za naše delo._ Modul Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo_ Utemeljitev pri oceni 4: Delo po skupinah ni bilo intenzivno in učinkovito._ Utemeljitev pri oceni 5: Interaktivno teoretično in praktično delo._ Utemeljitev pri oceni 5: Jasno, razumljivo predavanje, podkrepljeno s praktičnimi primeri. Sproščenost predavateljic, ki so bile zmožne ustvarjati interakcijo s slušatelji._ Preglednica 17: Zadovoljstvo z učnim gradivom UČNA GRADIVA Modul Sodelovalno učenje_ Morda je bilo premalo časa, da bi šli natančno skozi gradivo že na seminarju._ Modul Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja Dobro pripravljeno in pregledno gradivo._ Gradivo je bilo dobro pripravljeno, zato smo se lahko osredotočili predvsem na poslušanje._ Zelo jasno in pregledno gradivo._ Modul Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih Dobro pripravljeno in uporabno gradivo._ Zelo uporabno gradivo, dobro se dopolnjuje s predstavljenimi primeri in bo služilo kot pomoč pri nadaljnjem delu._ Modul Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev_ Utemeljitev pri oceni 3: Lahko bi bilo več, bolj razdelane literature._ Utemeljitev pri oceni 4: Lahko bi bilo več teorije in praktičnih primerov._ Utemeljitev pri oceni 4: Raje bi ga dobila v roke in ne na spletu._ Modul Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Ker mi bodo v veliko korist pri mojem nadaljnjem delu._ Pestro in vedno na dosegu rok._ Sodobno gradivo!_ Zelo uporabno za bodoče delo._ Modul Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo_ Utemeljitev pri oceni 3: Vsa gradiva bi morala biti prej na voljo v učnem kotičku. Želela bi več primerov OIN._ Utemeljitev pri oceni 5: Dobili smo precej napotkov; v smislu avtorjev in naslovov literature, ki se nanaša na obravnavano področje._ Preglednica 18: Ali imate kakšno sporočilo za predavatelje? SPOROČILA PREDAVATELJEM Modul Sodelovalno učenje_ Hvala za koristne informacije in znanja in hvala tudi zato, da vam je v tako kratkem času uspelo podati tako obsežne teme._ Le tako naprej!_ Pohvala vsem trem predavateljem!_ Prof. Dominko Mirjam je odlično opravila svoje delo._ Prof. Morano in prof. Dominko sta bila res odlična - zahvala pa vsem trem za dobro opravljeno delo!_ Vse tri bi želela še poslušati._ Vsi predavatelji so bili polni energije in dobronamernosti, pravi profesionalci._ Modul Trening učinkovitega obvladovanja medgeneracijskih razlik s pomočjo izobraževanja odraslih_ Dinamičen predavatelj, želela bi ga še kdaj poslušati._ Hvala za vse, kar ste nam uspeli v enem dnevu dati._ Izobraževanje je potekalo v izredno sproščenem vzdušju, hvala za lep dan._ Le tako naprej!_ Odličen predavatelj, želel bi ga še kdaj poslušati._ Predavatelj nas je znal ves čas spodbujati, tako da smo vsi aktivno delali in sodelovali._ Všeč mi je bil njegov pristop k delu._ Všeč so mi bile metode dela, ki jih je uporabljal._ Modul Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja Delavnico morate kmalu spet ponoviti._ Dinamična, temeljita in topla predavateljica._ Hvala za dva prijetna popoldneva._ Predavateljici vse pohvale in čestitke. Bilo je tako, kot je rekla: ko je učenec pripravljen, učitelj pride. Hvala, da ste mi dali krila, da stopim naprej »v svet«! Predavateljico odlikuje strokovnost, dinamičnost, slikovitost in odprtost._ Predavateljico odlikuje velika strokovnost in dinamičnost._ Rad bi vas še kdaj poslušal._ Res dobra predavateljica, ne bi mi bilo težko ostati še kakšno urico več, čeprav na račun svojega prostega časa._ Super je bilo, hvala, zelo sem uživala._ Super, želim si nadaljevanja, kjer bi na naših konkretnih primerih pregledali, kako uporabljamo znanje, ki smo ga pridobili na delavnici._ Želim si nadaljevanje izobraževanja, predvsem bi me zanimalo, kako pravilno komunicirati z udeleženci v kritičnih situacijah._ Modul Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih Nekaterim udeležencem je bila delavnica všeč zato, ker je bilo veliko praktičnega dela, aktivnega sodelovanja, predavateljica je znala vsebine predstaviti jedrnato in zelo nazorno, tako da je delo ves čas potekalo v dobrem vzdušju._ S predavateljico Mirjam Dominko so bili vsi zelo zadovoljni, posamezniki so napisali, da bi si želeli biti še na kakšnem njenem izobraževanju, ker je res odlična predavateljica, zato ji želijo uspešno delo še naprej._ Predavateljica je znala primerno in zelo kakovostno predstaviti posamezne vsebine. Modul Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev_ ©_ Sončna in pozitivna energija je ustvarjala pozitivno učno okolje, ki daje polet._ Bravo!_ Utemeljitev pri oceni 5: Super = Sandra, hvala in veliko uspeha naprej. Ostani taka kot si._ Utemeljitev pri oceni 5: Super, odprta komunikacija ter sposobna povezovanja vsebine._ Utemeljitev pri oceni 5: Zelo dobro predavanje, energija nastopanja, govorjenja, vodenja. Vse pohvale!_ Modul Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Le tako naprej!_ Strokovnjaki na svojem področju s prakso, ne samo teorijo._ Želim vam še veliko slušateljev, saj ste nam predale znanje, izkušnje (delovne in osebne), na strokoven, razumljiv in (za mene) zelo simpatičen in sproščen način. Modul Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo_ Utemeljitev pri oceni 5: Sodelavki ACS sta me navdušili s svojo širino._ Utemeljitev pri oceni 5: Super, le tako naprej in čim več takih izobraževanj. PROSIM! Utemeljitev pri oceni 5: Se tako naprej! Z užitkom in pozornostjo sem vas poslušala. Utemeljitev pri oceni 5: Vse pohvale ga. Žalec za širino in razumevanje, ki jih premore!_ Preglednica 19: Ali bi nam želeli sporočiti še kaj? SPOROČILA UDELEŽENCEV Modul Sodelovalno učenje_ Hvala za dva lepa dneva!_ Le tako naprej!_ Najlepša hvala - glede na obseg snovi bi mogoče potrebovali še kakšen dan izobraževanja._ Seminar je bil zelo dober, kar nadaljujte s tem!_ Se kakšen seminar na to temo!_ Modul Trening učinkovitega obvladovanja medgeneracijskih razlik s pomočjo izobraževanja odraslih_ Hvala za pridobljena znanja!_ Le tako naprej!_ Upam, da bomo sodelovali tudi v naslednjem letu._ Zelo dobra delavnica, odlične vsebine._ Modul Vpliv komunikacijskih kompetenc na kakovost učenja in poučevanja Hvala za dva čudovita dneva, le tako naprej._ Hvala za dva res lepa popoldneva, uspešno delo še naprej._ Hvala Zdenki, prosim še naprej me obveščaj._ Pohvala Zdenki za dobro koordinacijo in skrb._ Velika hvala!_ Želim si še več takšnih delavnic, najlepša hvala za vse, zelo ste se potrudili._ Modul Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri odraslih udeležencih Hvala za res dobro izpeljano delavnico, želimo si še več vsebinsko tako dobrih delavnic._ Zahvala Andragoškemu centru za dobro vsebinsko in organizacijsko izpeljano delavnico, to je bila ena boljših delavnic, ki smo se jo udeležili in upamo, da bomo še sodelovali skupaj._ Modul Reševanje konfliktnih situacij v učnih in svetovalnih situacijah odraslih udeležencev_ Hvala in tako še naprej._ Hvala za pozitivno naravnan seminar._ Modul Izvedbeni načrt v individualnih organizacijskih modelih poklicnega in strokovnega izobraževanja_ Da bom z veseljem prišla še na kakšen seminar predavateljic._ Hvala za vse!_ Hvala._ Modul Osebni izobraževalni načrt za različne ciljne skupine odraslih udeležencev - OIN za boljše vključevanje priseljencev v izobraževanje, usposabljanje in družbo_ Hvala za zanimiva predavanja in prijetne predavateljice!_ Srečno in uspešno v vsakem trenutku življenja._ Vse najlepše in uspeha polno novo leto! :)_ Zelo zanimive vsebine seminarja, žal pa je bilo premalo časa oziroma prekratko usposabljanje, da bi se lahko še bolj poglobili v določene teme._ Želim si še več podobnih izobraževanj in več aktivnega sodelovanja vseh udeleženih na izobraževanju. Mreženje je zelo pomembno za naše delo._