Za poduk in kratek čas. Freimavrerji, sedanji antikristi. f 3. Politični namen freima^rerje? naaprotnje krš6an8kemu redn 7 državi. Kra5anski red pa je, da so 7 državi predposta^ljeni in podložni, 7ladar in drža^ljani; uni imajo naJ7išjo 7elja70 in oblaet ter posta^e dajajo, sodijo, za ja7ni red, 7arnost ekrbijo, ti naaproti une nbogajo in spoštujejo, 7ai pa vzajemno ob5ni blagor pospešujejo. Sv. pismo to dolocuje z besedami: rVsak 51o7ek bodi višji oblasti podložen, ni namreč oblaati od drugod, kakor od Boga, ktere pa so, 80 od Boga posta7ljene. Zatoraj morate podložni biti, ne samo za70IJ0 etrabovanja, ampak tudi zavoljo 7esti.u Kako ae s temi beaedami 7jemajo besede: nenakoat in svoboda", ktere imajo freima7ierji kot 87oje geslo 7edno na jeziku, zlasti 5e jib 7zememo 7 pomenu, kakoršnega jim freima^rerji dajejo? Oni namre6 enakost razumc^ajo 7 socijalno-demokrati5nem pomenu, po kterem nobeden 7eč ne relja, kakor dragi, ne po stana, ne po 5asti, ne po oblasti. S^oboda pa jim je: preziranje 78eh mej, prostost popacene clo^eake 7olje in straati, ki 7se plemenito podvrže budobiji; torej 87oboda hudobije in sužnost čednosti ali z eno beaedo razbrzdanost — to je njihova s^oboda! Vsled tega geala 80 freimavierji nasprotniki dostojanst^a, 7elja7nosti in gosposke; kralji in cesarji po milosti božji so njim trinogi in uznrpatorji, čea, pra^ico, do 7ladarske oblasti ima samo Ijudstvo. Kder _e imajo vladaiji toliko samostalne oblasti, da bi pos^etili freima^rerjem, ko bi ta namen očitno izjavili, ondi 7 tem obziru kaj 7arno in tajno postopajo. 0 tem natuenu najmanj ndo7 kaj izve, in 7 nižjih ložab o5itno celo zahte^ajo, da mora freimavrer verno stati za s^ojega zakonitega 7ladarja in domo^ino ljubiti; kajti zdaj še skoro po^sod le rude5i bratje višjih lož delajo za ta namen, in tudi ti 7e5jidel samo posredno z raz sirjanjem demokratičnili idej ali misli po 5asnikib in šolah. DemokratiSna ljndo^lada je namre.vpolitiki njib uzor. Zdaj si menda marsikteri 7. razjasniti, zakaj liberalni Sasniki Bkoro brez izjeme tako neizmerno h^alijo ljndo7lade, zakaj se je skoro 7 7seh kraljestvih 7nel parlamentarizem, ki omejuje kraljevsko oblast, ker poata^odajstvo in sodnijo daje ljudst^u 7 roke, in zakaj po^sod po političnih prevratih kri5ijo in po republiki. Zgodovina novejaega casa nam kaže 7e6 izgledov, kakorsna bo enkrat osoda 7ladarje7, 6e 8e freima^rerska na5ela dosledno izpeljejo. Naj 8pomnimo samo na Pija, ki so izgubili svojo celo deželo; na Garcia Morena, ki je izgubil 87oje ži^ljenje in na španjolsko kraljico Izabelo, ki je niorala iz dežele pobeguoti. Da pri takih prevratib ne trpijo samo 7ladarji, ampak cele njihove dižave, je jasno; svobodno toraj vpraaamo: kdo je 7e5ji sovražnik državam, katoličani, ktere freima^rerji radi brezdomovince ali sovražnike držav iinenujejo, ali pa freimavrerji sami? Freiina^rerska tajua pisina in zgodovina odgo^aijajo, da slednji. Naj za to trditev sledi on izrek iz tajnega pisma, kterega je br. Weil zapisal: nMi delujemo mogo5no na gibanje 5asa in na napredek 7 omiki k repu bliko^anju narodo7.u Tudi iz zgodo7ine navedemo samo en zgled, kterega popiauje 5asnik _Univers" 1. 1848. 7 št. 449: rKo je bil iztiran zakoniti kralj francoaki s celo družino in je bila proglašena 7 Parizu repubhka, poslal je veliki orijent francoskih freima7rerje7 iz 87oje srede deputacijo, da začasni vladi 5estita ter jej izja7i popolno ndanost Deputacijo je vodil Betrand, namestnik 7elikega moj.tra pr^ostolnika, in je zastopnike 7lade tako pozdraril: nfreimavrerji francoski, premda se po 87ojih pra^ilih ne mešajo med politi5no drubal, 7endar niso mogli premagati silnih 5uste7, ktera jim 7zbuja zdaj nastali 8ocijalni prekr.t. Fieima^rerji so vedno imeli na zastavi 87oji beaede: avoboda, enakost, bratimstvo; te besede 7idijo oni zdaj na zasta^i cele Francoske ter ae radujejo nad zmago 87ojih na5el. Radujejo se, da je Francoaka na^dahnena freimavierskini duhom . . . Stii-deset ti«u5 fi eima^rerjev, razdeljenib 7 pet ato lož vanu obeta 87ojo pomoc." Zastopmk 7lade, freima7ier in Jud Cremieau odgovori na to : .Verujem, da ni nobene lože, ki se ne bi mogla poh^aliti, da je 7edno ljubila 87obodo" — ali tako, kakoršna se je takrat pokazala na Francoskem, ki preganja vladarje in ruši piestole? Ugo^or, da temu ni tako, ker je dokazano, da so 7ladarji sami že bili udje freima^rerakega reda, za^raea obširno Ekeit 7 III. zvezku svoje knjige ^magazin", in med drugimi tri gla^ne uzroke navede, 7sled kterib so vladarji stopili 7 lože, namre5: nepoznanje freimavrerst^a, pre^idnoat in s^ojeljubje. (Naata^ek prih.) Smešničar 43. H5erka: po^ejte mi mama, zakaj pa imate na glavi toliko sivib laai? Mati: ker si me ti, hudobno dete, že 7eliko žalilo in jezilo. H5erka: tako, tedaj ste morali 7i še dosti bolj žaliti in jeziti ljubo babico, ker so sedaj na gla^i cel6 — beli!? ' * ^ W