POŽARNA VARNOST Panika je nevarna V vojni moramo računati še s pogostejšimi in obsežnejšimi požari kot v miru. Povzročal jih bo sovražnik z zračnimi in drugi-mi napadi z zažigalnim, rušilnim ali celo jedrskim orožjem ter z deverzantskimi akcijami. Po-sledice teh napadov bodo tudi hude zaradi poškodb na plin-skih, električnih in drugih nape-ljavah. Zaradi vseh navedenih okoliš-čin bomo morali v vojnih razme-rah predvsem: • skrbeti, da bodo gorljive te-kočine, plini in druge požarno nevarne snovi spravljene na var-nih mestih, kjer bo možnost za njihov vžig čim manjša in kjer, tudi če bi zagorele, ne bodo mo- gle povzročiti vedjih nevamosti za okolico! .248 skrbeti, da bodo poti in dostopi k stavbam vedno prevoz-ni, tako da se bodo gasilska vozi-la lahko kadarkoli približala go-rečim stavbam in gasila požare na njih; • skrbeti, da na stopniščih in hodnikih v zgradbah, v katerih živi ali dela večje število ljudi, ne bo gorljivih snovi; • odstraniti drva in druge gor-Ijive snovi iz bližine stavb, ker bi lahko omogočile razširitev poža-ra z ene stavbe na okolico; • v času nevarnosti za zračne in druge napade in drugih požar-nih nevarnosti zapirati plinske napeljave, in sicer z glavnim za-pornim ventilom; • skrbeti, da bo vedno dovolj uporabnih gasilnih sredstev. • Dnevno bomo morali preiz-kušati uporabnost hidrantnega omrežja in še dodatno poskrbeti za rezervne količine gasilne vode v sodih ter peska za gašenje. Po-sode z gasilno vodo in peskom bomo morali postaviti tudi, kjer je nevarnost za nastanek požara (kleti, podstrešja). Analize požarnih dogodkov in iz-kušnje kažejo, da je pri požaru najprimernejši naslednji vrstni red opravil: A. Preprečimo paniko! B. Obvestimo gasilce in CZ v KS o požaru! C. Poskrbimo za opozorilo in reševanje ogroženih! Č. Poskušajte pogasiti ali omejiti požar! D. Nudimo prvo pomoč po-škodovanim osebam! Važno je tudi, da vemo, da pri požarib ne smemo uporabljati dvigal, ker se ta lahko zaradi ok-vare na napeljavi ali izključitve električnega toka ustavijo med nadstropji ter nam onemogočijo utnik iz stavbe. Pri umiku iz prostorov, ki jih je zajel požar, moramo za sabo obvezno zapirati vsa vrata ((tu-di če niso označena kot požarna vrata). Odprta vrata omogočajo hitro razširitev požara in dima ter so po izkušnjah pogosto usodni vzrok za požarne žrtve, večjo po-žarno škodo in oteženo interven-cijo gasilcev. Pri obveščanju o požaru po te-lefonu (v Sloveniji 93) moramo govoriti mirno in razločno. To je posebno pomembno, če navaja-mo imena ulic, ki zvenijo podob-no. Sporočiti moramo pred-vsem naslednje podatke: kje go-ri (ulica in hišna številka), ali so ogroženi ljudje ali živali, kaj gori (npr. kuhinja, klet) in kdo sporo-ča te podatke (ime in priimek). S hitrim in odločnim gašenjem lahko pogasimo vsak začetni po-žar. Pri tem je odločilno, da ohra-nimo mirno kri in razsodnost. Ko zapuščamo požarni prostor, da bi poiskali ročni gasilni aparat, moramo za seboj obvezno zapre-ti vsa vrata. Tako zadržimo po-žar in dim v prostoru, kjer je po-žar nastal. Če je le mogoče, po-skušajmo gasiti v dvoje, vendar preden se lotimo gašenja, ne smemo pozabiti obvestiti gasil-ce o požaru. Če gasimo na pro-stem, potem se požaru. če je le mogoče, približamo iz tiste sme-ri, od koder piha veter. Ročni gasilni aparat sprožimo šele v ne-posredni bližini požara in ga pri tem držimo v pokončnem polo-žaju. Ker se dim in toplota širita navzgor, se po potrebi požaru približamo pripognjeni ali kle-če, gasimo pa od najbližjega k oddaljenemu koncu požara ter od spodaj navzgor. Nikoli ne ga-simo, če je nevarnost da bi nam ogenj preprečil umik.