Poštnina plačana v gotovini Cena Din '1 OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11929/30 IZHAJA ZA VSAKO PREMIIERO UREDNIK: MIRKO POLIČ Pohujšanje v dolini šentflorjanski Premijera 11. maja*1930 NOGAVICE ROKAVICE vedno prihajajoče novosti dobite le v špecijalni trgovini SREČKO VRŠIČ nasl. V. LESJAK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 JUTRO V/MALI OGLAS/ RAZVRSTITEV SEDEŽEV V PRODAJO KUPIJO POSREDUJEJO VSE in Vsakomur Oglasni oddelek »JUTRA« SEZONA 1929/30 OPERA ŠTEVILKA 15 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 11. maja 1930 M. Bravničar Matija Bravničar: Ob priliki vprizoritve operne farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski" i. Operna oblika je v pravem pomenu besede — teater; 7.a glasbenika je neke vrste kompromis, v katerem ne sme čista umetnost utrpeti kvalitete. II. Operno obliko so zagrešili naši predniki — od takrat pa do danes jo osvežujejo poizkusi, da bi vzdržala svojo upravičenost in pridobila na logiki. III. Opera je sicer salonskega porekla, vendar je prešla v lastninsko pravico vseh slojev — zato menda jo snubijo skoraj vsi skladatelji z večjim ali manjšim uspehom. Pohujšanje v dolini Operna farsa v treh dejanjih. Napkl I. Cankar. Uglasbil M. Bravničar. Dirigenl: A. Nelfat. Režiser: C. Debevec. Krištof Kohar, im(>novan Petor ... V. Janko Jacimta ........................................K. Staller-Stottcr k.fl Župan...........................................J- Betetto Županja ........................................C. Medvedova Dacar.......................................... !’• Grba M iDacarka.........................................V. Balatkova Ekspeditorica .................................N. Španova Učitelj Šviligoj.............................Fr. Mohorič Notar .......................................A- Pprko Štacunar..................................M. Simončič Štacunarka ................................S. Ramšakova Cerkovnik......................... B. Peček Debeli človek................................J. Povhe Popotnik..................................... J. Gostič Zlodej.....................................L. Kovač I- gost .................................A. Sekula II. gost..................................j. Jeromova Godi se v dolini šentflorjanski v današnjih časih. Blagaina se odpre ob pol 8. uri Začetek ob 8. uri Konec po 11. uri Parter: Sedeži l. vrste , II. - III. vrste „ IV.-VI. . „ VII.-IX. „ „ X.-XI. . Lole : Lože v parterju „ I. reda 1-5 . 6-9 . Din 46 „ 40 , 38 . 35 30 „ 180 „ 180 . 200 Lole: balkonske ljjL . . Nadaljni ložni s e* v, v parterju I. reflu »a balkonu Balkon : Sedeži I.*| ... II- ... .. IH''• ■ . . . Din 100 . . 120 . , 25 . „ 30 20 30 25 18 VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledalltkl blaga)1*1 Galerija: Sedeži I. vrste .. II. „ III. „ IV. „ V. „ Stojišče Dijaško stojišče Din 16 „ 14 14 „ 10 „ 10 4 opernem glec O it?7 j h; . il ;; , : . n \ QV <8 IV. Laška opera je opera zvezdnikov. Prima donna in primo uomo imata okrog sebe okvir rekvizitov (skladatelja, dirigenta, režiserja, orkester, zbor in ostalo), da prideta osebno čim bolj do veljave — to je najmočnejša negacija kolektivne umetnosti. V. Glasilke, zvok orkestra, osebe protagonistov etc. ne smejo biti cilj samim sebi, temveč sredstvo za dosego cilja — ne avtorja, temveč njegove intuicije. VI. »Pohujšanje« je miselna larsa. Spada med kolektivno umetnost. Vse uloge v tej stvari so glavne. VII. Da muzicirajo pri pogrebih, da muzicirajo v cerkvi, se mi zdi manj logično nego muziciranje pri miselni farsi, VIII. Misli imajoi tudi svoje čutne in čustvene odtenke in če se kdorkoli loti teh odtenkov, ni zagrešil ničesar zoper naturo stvari. IX. Ne uvidevam potrebe, da bi morala imeti opera svoj libreto. Vse na tem svetu ima v sebi svojo muziko. Mislim, da bi lahko skomponirali tudi Pilagorejev izrek. X. Cankarjeva farsa, prenešena v glasbeni okvir, zame ni eksperiment, temveč posledica mojega naziranja o teatru. XI. Slovenci smo srečen narod — nimamo tradicije, največje coklje v svobodnem mišljenju in ustvarjanju novih vrednot. XII. Močan element v človeku je komodnost — to je mehanični zakon vztrajnosti, prenešen v življenje posameznika. Če kdo prehudo občuti, da se nisem oziral na to lastnost, naj mi oprosti. 82 Ciril Debevec: Pet opazk k režiji opere »Pohujšanje v dolini šentflorjanski" . L Režijo »Pohujšanja« sem prevzel na izrecno željo g. komponista. Za stvari, ki si jih še ne zaupam, bi se sicer sam nikoli ne upal potegovati. II. Čeprav moram v svojo sramoto priznati, da si z opero, njenim bistvom in njenim poslanstvom nisem še kdove kako na jasnem, sem vendar že dolgo mnenja, da je treba za dobro opero tudi dobrega libreta. Ampak libreta. Dobesedno komponiranje dramskega besedila »Pohujšanja« se mi zdi zelo težka in kočljiva zadeva. Za operno godbo v »starem pomenu besede« se mi zdi ta prvotna oblika deloma preostra, deloma pre-abstraktna, zlasti pa preduhovita. Za godbo v »novem pomenu besede« pa skoraj nekoliko preenostavna., III. Gledališka umetnost je sintetična umetnost. To vem. Vendar stavljam tudi v operni režiji pevca in igralca na prvo, orkester na drugo in sceno na tretje mesto. (Za 4 utemeljevanje teh svojih nazorov nimam zdaj niti časa niti prostora.) Za pevca mi gre, za vlogo, za njeno vsebino (duhovno in muzikalno) in za pravo obliko. Razločnost besede in jasnost značajev (odnosno tipov), nazornost in pomembnost izvedbe mi gresta v tem delu nad vse. IV. Posebna naloga je bila seveda iskanje primerne kompromisne oblike za Cankarjev tekst in komponistovo godbo. Godba in opera imata svoje zakone in na te se je treba brezpogojno ozirati. Svojo dramsko koncepcijo »Pohujšanja« sem moral zato v splošnem zelo podrediti partituri, kar pa seveda nikakor ni vedno enostavno in zadovoljivo početje. Položajno bistvenih diferenc sicer ni, obstajale pa so manjše ali večje miselne, psiho- 83 loške, dinamične in agogične razlike, ki jih je bilo treba — po možnosti in dogovorno s komponistom in kapelnikom seveda — premostiti na način, ki ne kvari preveč niti Cankarjevega smisla niti Bravničarjeve kompozicije. V. V splošnem se tudi jaz popolnoma priključujem nazoru, da se mora operni režiser ozirati predvsem na bistvo glasbe in pa na glasbeno oblikovno strukturo. Bravničarjevo »Pohujšanje« pa je neke vrste »Sprechgesang-opera« (sploh ne vem, če ta panoga že eksistira) in bi zahtevalo pravzaprav tudi novo, svojevrstno režijo. Tej vrsti režije pa, mislim, da jaz, vsaj za zdaj, še nisem čisto dorasel. O Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Polič. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. /TOV Calsoivuo /tol«?«* Protinikotin „Nicotless“ je zdravju neškodljivo, sigurno raztrovalno delujoče sredstvo, ne da bi vplivalo na kvaliteto, okus in aromo tobaka. Dobi se v lekarnah, dro-gerijah in trafikah c®* RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI H Elitni kino Malica Tel. 2124 Edini zvočni kino v Ljubljani prinaša na najboljši svetovni zvočni aparaturi WESTERN ELECTRIC premijere sledečih izbranih najboljših velefilmov: Valček ljubezni (Liebesvvalzer) Vesela, velekomlčna filmska opereta Pojeta In govorita v glavnih vlogah Willy Fritsch in Lilian Harvey Noč je najina (Die Nacht gehort uns) Veliki nemški zvočni film ljubezni in športa Charlotte Ander in Hans Albers Nesmrtni potepuh (Der unsterbliche Lump) Zvočni velefilm ljubezni. V glavnih vlogah Liane Haid in Gustav Frohlich Samo tebe sem ljubil (Nur dich habe ich geliebt) Zvočni velefilm, v katerem poje divne arije Mady Christians Ne verujem več nobeni ženi (Ich glaub nie mehr an eine Frau) Zvočni velefilm s slavnim nemškim komornim pevcem Richard Tauberjem v glavni vlogi Hadži Hurat Zvočni f|lm po romanu L. N. Tolstega Ivan Možuhin, Lil Dagover, Betty Amann Zmagovalci vsemirja Zvočni velefilm hrabrih ameriških pilotov Ramon Novarro Nekronana kraljica Zvočni velefilm ljubezni z dlvno Corinne Griffith