List izh'afa od oletobra 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ, SREDA, DNE 8. JANUARJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 2 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka. Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko Tomažej GLASILO- SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sprememba tarif za električno energijo Večji poudarek na prispevku in različne cene za posamezne sezone. Spodbuda za bolj premišljeno trošenje energije PRI ELEKTRO Kranj so v ponedeljek dobili sporočilo, več kot 165 kilovatnih ur energije, i . i*. . ., i .r j • i i * -v PO novih tarifah plačevali celo da je bil sprejet predlog novih tarif za prodajo električne manj kot so doslej Pri manjši energije, ki so ga izdelala slovenska podjetja za distribu- P°rabi Pa bodo, stroški za porab-J fe ^ Ijem kilovat nekoliko večji. cijo električne energije. Nove tarife veljajo od 1. januarja M . , : . . j b j , j j j j j^aj omenimo se novost pri kme- 1964 naprej. Denarna vrednost porabljene energije se v tijskem odvzemu, h (kateremu so- v. , .. ,., dijo vsa zasebna in družbena kme- povpreeju skorajda ne bo spremenila, nastajajo pa razlike tijska gospodarstva. Tarifna za ki- med posameznimi kategorijami potrošnikov. lovatno uro bo enaka tarifi za go- 1 spodinjstvo in tako ne bo potreb- Tarifa se odslej deli na tarifo vzem, komunalni odvzem, kmetij- no imeti ve^ števcev S tem sc bo za visoko napetost in na tarifo za ski odvzem in splošni odvzem na poenostavilo obračunavanje in nizko napetost. Prvo bodo plače- nizski napetosti. spodbudila močnejša potrošnja vali predvsem večji potrošniki, Skupina »gospodinjski odvzem« *}*m P°gledu- nerentabilnih kot so na primer podjetja s svoji- obsega odslej vso uporabo elek- ODmoclin> mi trafopostajdmi, tarifa za niz- trične energije v stanovanjih, po- ko napetost pa obsega štiri ta- rabo za razsvetljavo pripadajočih Sobotno in nedeljsko tekaško tekmovanje v Mojstrani Je bilo največja letošnja zimskošportna prireditev pri nas. Razen vseh naših najboljših tekačev so tokrat nastopili tudi Avstrijci, Bolgari, Italijan! in predstavniki Demokratične republike Nemčije. Najboljšo prpravljenost pred olimpiado so v tej konkurenci pokazali Avstrijci, ki so z našim rojakom JANCEM dosegli prvo mesto med posamezniki, razen tega pa sta njihovi štafeti osvojili prvi dve mesti v teku 3 krat 10 kilometrov. — Na sliki start štafet mladincev in članic, kjer so bili najboljši Ravenčanl KRPAC, DRETNIK in KRANJČAN oziroma MoJ-strančanke PšENICOVA, CINDRICEVA in REK AR JEVA rifne skupine: gospodinjski od- Javha tribuna o zdravstvu in socialnem varstvu Premalo za preventivo Kranj, 7. januarja —- Na včerajšnji javni tribuni o problemih zdravstva in socialnega varstva v luči predloga družbenega plana občine Kranj so udeleženci menili, da so sredstva za prevetivno zdravstveno varstvo občutno prenizko odmerjena. V ta namen je namreč določen le skromen delež — 0,22 odstotkov občinskega predračuna, kar je celo manj kot lani. Mnoge dejavnosti, na primer skrb za stare ljudi, za mentalno higijeno in druge zaradi tega ostajajo ob strani. Udeleženci tribune so priporočili^ da naj bi občinska skupščina bolj sodelovala s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in z zdravstvenimi zavodi. Vsestranski pregledi gostinskih obratov Kranj, 8. januarja — Danes bo posebna komisija začela s temeljitimi pregledi gostinskih obratov- Komisijo sestvaljajo občinski inšpektorji, zdravstveni delavci ter gostinski in turistični delavci. Vsak izmed njih bo v obratih pregledal stvari s svojega delovnega področja. Analize s takih temeljitih pregledov bodo predložili pristojnim občinskim organom, Postopoma bodo pregledali vse gorenjske gostinske obrate, prvi Pa so na vrsti obrati na območju kranjske občine. stranskih in gospodarskih prostorov in dostopov k stanovanjskim hišam ter porabo za pogon skupnih naprav v stanovanjskih hišah. Gospodinjstva bodo plačevala za energijo ceno, ki jo sestavljajo prispevek, cena za porabljene ki-lovatne ure in prispevek za meritve (tega so do sedaj plačevali le tisti potrošniki, ki niso imeli svojih števcev). Prispevek za prvi prostor (navadno kuhinja) znaša 2 tarifna kilovata ali 200 dinarjev, za vsak naslednji prostor pa 0,5 tarifnega kilovata. Zaradi zaokrožitve navzdol bo potrošnik za 2 prostora plačeval prav tako 200 dinarjev, za vsaka naslednja dva prostora pa po 100 dinarjev več; za 5 prostorov na primer 400 dinarjev. Povprečno slovensko po- Priprave in začetki skrajšanega delovnega časa Kdaj bomo začeli? »Najbolje bi bilo da bi zjutraj začeli eno uro pozneje, okviru predpriprav za prehod na 7. do 14. in drugi od 14. do 21. ur« človeku bi pomenila ura spanja vsako jutro več kot vsa- delovni čas' Lotili *> * Tudi v Kovinskem obrtnem pod- težav in ovir, ki zmanjšujejo uspeh jetju delajo prve poizkuse, ka druga rekreacija.« kolektiva kot celote. Med drugim v radovljiški občini še ni prišlo »Pri nas smo zato, da bi imeli »angleško« soboto. VsaK so sc na primer lotili problema do uresničitve prjprav Edino v ima svoj dom, družino in svoje skrbi. Tako bi imel voČ prihajanja na delo. Okrog 40 od- , . " . . Z L^uLj^!^2u^ stotkov zaposlenih se vozi z avto- podjetju Vezenine na Bledu je v busi. Zaradi neurejenih zvez so obratu strojnega čipkarstva uve- mnogi prihajali z zamudami. S ijavilo 4 izmene dnevno po 6 ur časa za osebne potrebe.« Tako in podobno kramljajo ljud- va v Kranju. Že lansko leto se je je sem ter tja po avtobusih, ka- s tem ukvarjala posebna komisija prcvoznimi podjetji so uredili sko- , varnah in po cestah o skrajšanju z mnogimi podkomisijami. Na pr- ^. vsc Potem so se lotili reševa- in dodatmm deIom ob nedeljah, delovnega časa. Delavci veliko go- vih izdelanih predlogih so začele nja organizacijskih oblik v pod- tako da nekatere delavke delajo vore o tem. Celo iz tistih kolekti- konkretne razprave, ne le med jetju Vsaka izboljšava je prinesla le 40 ur tedensko. Produktivnost spodinjstvo ''imai~3 "'sTan o vanjske vov- kJcr še noben organ, nobena tehničnim izobraženstvom, mar- uspeh. Pokazali so se zelo veliki pa se je tudi tam, ob tej reorga- enote. in katere je doslej plače- komisija ni storila konkretnega več po vseh ekonomskih enotah, uspcni. ze 0 oktobru so dvignili valo 135 prsnevka, odslej pa bo koraka k stvari. Že samo geslo o po raznih organizacijah in sestan- prispevek 300 dinarjev skrajševanju delovnega časa je kih. Stvari so se lotili pri glavi — Novost pri cenah za kilovatne n£mi_reč_.silnoi Popularna s}vari kako povečati produktivnost? To ure'je, da sta vpeljani dve sezoni: proizvodnjo za 17 odstotkov v primerjavi z zadnjimi enajstimi meseci. V novembru se je proizvodnja dvignila za novih 6,5 odstot- Ko smo potrkali na razna vrata je pot do večje proizvodnje, več-iar februar, novem- našin občinskih organov in tudi jega dohodka in ob tem skladno kov in v decembru za 4 do S od-ber, december, in nižja — ostali posameznih podjetij, pa smo mo- skrajšanje delovnega časa, ob ne- stotkov. V zarlniih treh mesecih meseci. V višji sezoni bo 1 kilo- raIi ugotoviti, da je vsa stvar še zmanjšanih dohodkih. Prercšetah m odkar so začeli uveljavljati privatna ura veljala 8 dinarjev (do- v povojih, razen nekaj izjem, še so vse, od organizacije podjetja, pravijene ukrepe za skrajševanje se zdaj pripravljajo posamezne slej 7 dinarjev), tarifa za Počni vedno tam kot lani, ko smo pr- nizaciji dvignila tako, da niti delavke, niti podjetje ni bilo prizadeto. • Tudi med jeseniškimi podjetji tečejo priprave. Lanski neuspeh v Železarni je bil dobra šola. Zato vič slišali o tem. Za 29 odstotkov večja proizvodnja Najdlje in verjetno najbolj pri- tok pa bo 5 dinarjev (doslej 3 dinarje). V nižji sezoni bo tarifa precej nižja — 5 dinarjev za porabo v dnevnem času in 2 dinarja za porabo v nočnem času. Seveda cena za nočni tok velja le za tiste potrošnike, ki imajo dvotarifne pravljeno so prišli v tovarni Sa-števce; na območju Elektro Kranj (Gorenjska) jih je okoli 1000. Nižje tarife bodo potrošniki z dvotarifnimi števci plačevali za porabo med 13. in 16. uro in med 21. in 6. uro. Predpisana je naslednja števni zunanjega poslovanja, tehnološke- delovnega časa so povečali proiz- ekonomske enote. Kolektiv trgov- ga postopka v proizvodnji, odno- vodnjo za 29 odstotkov, vloženo &k djctja )>Rozca<( in hidro. sa med cknomskimi enotami pa delo pa so povečali le za 2 od- vse do kadrov, rekreacije delav- stotka. centrale Moste imata zelo dobro cev, odgovornosti strokovnih služb nagrajevanja in podobno. Tako so že oktobra lani začeli uveljavljati nekatere ukrepe v Kako je drugod? Tudi nekateri drugi kolektivi kranjske občine so že pripravili priprave. Prav tako v tržiščih in škofjeloških podjetjih zbirajo šele podatke, proučujejo možnosti in pri- Prisrčno snidenje v Beli Krajini Značilnost prvega tedna v novem voril nekdanji komisar Glavnega letu je začetek proslav dvajsetlet- štaba NOV in POS, sedanji podnice enega najpomembnejših ob- predsednik IS SFRJ Boris Krai-na: 50 dinarjev za enofazni števec dobij narodnoosvobodilnega boja gher. V nedeljo pa so preživeli (prej 30 dinarjev), 100 dinarjev za v Sloveniji — junaškega pohoda borci Tomšičeve, Serccrjeve in 3 fazni števec, 100 dinarjev za XI^ divizije preko Hrvatske na Bračičeve brigade obiskali belo-dvotarifni enofazni števec in 200 štajersko, od 6. januarja do 26. kranjske vasi: Suhor, Jugorje, dinarjev za l2 tarifni trofazni šte- februarja 1944. V soboto so od- Dragomljo vas in Bušinjo vas, odveč, tako zbrana sredstva bodo prli v Moderni galeriji razstavo koder so pred dvajsetimi leti od-uporabili za redno vzdrževanje dokumentov in Petkovih fotogra- šli na pohod. Ganljiva in prisrčna merilnih naprav. fij, na Gospodarskem razstavišču so bila srečanja nekdanjih bor-Izračuni so pokazali, da bodo je bila slavnostna akademija z bo- cev Štirinajste, med njimi so bili potrošniki, ki mesečno porabijo gatim sporedom, na kateri je go- tudi Gorenjci, z domačini. OBRAZI IN POJAVI dokumentacije in so zaprosili za pravljajo ukrepe, ki naj bi orno odobritev skrajšanega delovnega gočili ta korak. V manjših podjet-časa. V Standardu predvidevajo jih, zlasti v neindustrijskih dejav-dve izmeni po sedem ur, seveda nostih, pa so stvari šele v za-brez proste sobote. Delali bi odčetkih. K.M. iiiiiiiiipiiiiiiiiiH »Oprostite.' Niste bili vi lani v Crikvenici? Se me spominjate?« je nagovoril mozaika blizu okenca in mit sunkovito pristopil. Možak očigledno presenečen je obstal z odprtimi usti. »Ne! V Crikvenici še sploh nisem bil. Morda smo se videli kje dmgje, ne vem,« se je izmotaval iz zagate. Toda Sredi ceste so se vsi trije Milan je brž nadaljeval: < mahoma ustavili. Kam »Bi mi vzeli tri vstopnice?« zvečer? Npvoletno praz- »Zal, ne morem. Imam že novanje jih je bilo že utru- pet naročil. Ne dajo jih toli-' dilo. ko«, ga je zavrnil možak. »V kino! Izreden film! Ljtt- Milan se ni utegnil niti za-dje norijo za vstopnice!« je hvaliti. Za možakom je stala bil predlog. obetajoča in prikupna postava Državljan posebne vrste Sporazumeli so se. Toda, mladenke. »Oprostite, niste kdn bo preskrbel vstopnice? hodili v srednjo tehnično? Kdo bo stal v vrsti toliko časa Tako ste mi znani? Le kje in nazadnje morda odšel praz- smo sc že videli?« nih rok? Dekle je prestavljalo torbico »Jaz dobim vstopnice! Kar iz roke^ v roko in ni vedelo meni prepustite!« se je ponu- kaj početi, dil Milan (ime je tu spreme- . mi vzeli tri karte?« je njegove mlade so kar krožile njeno) m bit tre oči okrog. Vrsta je bila res dolga. fs'-kale so žene s cekarji, možic z aktovkami, gologlavi diiaki z dvignjenimi ovratniki. .. Vsi so čakali. Čakali so, kot je pač običaj navadnih ljudi, ki se mirno podredijo določenemu redu. Milan brž preprečil neprijetne trenutke. Čez nekaj minut se je Milan že vrnil v svojo družbo z vstopnicami. Nekateri v vrsti so se hudovali. Ugovori iz vrste so ga vzpodbudili. »Ste videli?« je dejal. »Nikoli nisem bil v Crikvenici in nikoli na srednji tehnični. Znati je treba presoditi ljudi, ZIMSKO VESELJE NA BLEJSKEM JEZERU . i V nočeh od petka do nedelje je zamrznilo Blejsko jezero. Ob obale se je delala ledena skorja že nekaj dni prej. Ledena plošča se debeli. Že v nedeljo se je pojavilo na njej precej drsavcev. Led je gladek in zelo ugoden za drsanje in kegljanje. Lani je jezero zamrznilo že pred novim letom, ker se je jezero zaradi snežnih padavin ohladilo že prej. Vsako zimo pa morajo na Bledu pred zmrzovanjem zavarovati obalne naprave. Okrog kopaliških in drugih obalnih naprav izžagajo kak meter širok pas ledu. — J. B. sc jim predstaviti in . . . Ni- »Pustimo! Nima smisla!« je koU in nikjcr ne čakam.« dejal eden. ^ Jak^ pritvij0> da Mi]an nl. »Šleve, ki se ne znajdete!« koli ne stoji v avtobusu, nije samozavestno odvrnil Mi- kol; ne čaka pri zdravniku in lan, jim zabičal na) počakajo v pisarnah. Telefon, poznan-trcnutek in sc lotil posla, šel stvo, ki je lahko tudi izmiš-je ob vrsti do blagajne, brez- Ijeno, zveze . . . Karkoli. Kdor brižno čital lepake na zidu, se sc pač znajde sc znajde! Na ustavi! ob razporedu predstav srečo je takih »državljanov in med tem bliskovito preme- posebne vrste« dokaj malo. ril vrsto. K. M. Illllllllilill!!! TE DNI PO SVETU Johnsonova poslanica narodu Danes bo Johnson prebral prvo poslanico ljudstvu. Med drugim bo predlagal ukrepe o odstranitvi pomanjkanja v državi. Sukamo na Filipinih Indonezijski premier Ahmed Sukamo je na obisku na Filipinih. V Manili ga je sprejel predsednik Macapagal. Se šest reaktivcev za Indijo Indijski minister za obrambo je sporočil, da bodo dobili še šest reaktivnih ruskih letal tipa MIG-21 Orožje za kavo V Dar El Salam je prispela pr< va pošiljka orožja iz Alžira, ki so ga poslali kot zamenjavo za kavo. Med različnim orožjem jo bilo tudi sto sanitetnih vozil. Končano papeževo romanje v svetopisemske kraje Papež Pavel VI. se je vrnil po obisku v svetopisemskih krajih v Rim. To je prvi papež, ki je po 500 letih zapustil Rim. Obiskal je Jeruzalem, Betlehem, Nazaret in druge kraje. Sestal se je z jordanskim kraljem Huseinom, izraelskim predsednikom Shazarjem in drugimi krščanskimi velikaši. Pred odhodom v Rim je poslal 240 poslanic raznim voditeljem držav Predsednik Tito se mu je že zahvalil za brzojavko in mu sporočil, da pozdravlja njegove želje za mi poljubno rešitev vseh nesoglasij med državami. Mndie in dogodki • Lfudie In dogodki i> Liudie in dogodki • Liudie in dogodki # Liudie in riorroriv* ^ f ImcII* !n dtjtoti*9 MALI ciprski otok v vzhodnem Sredozemlju se je zadnji teden starega leta ogrel kot vroč kotel s političnim nasprotji, ki se do danes še vedno nlsc ohladila. Ciper je sicer s svojo politično aritmetiko že nekaj časa opozarjal, da bi utegnilo priti do Izbruha politične krize, vendar se tej krizi mnogi prisojali bolj miren potek. V dneh, ko je kriza dosegla svoj višek, so ugotovili, da je ciprska kaša precej vroča. Zakaj pravzaprav gre na otoku, ki mu politično jadro usmerja nadškof Maka-rios. ' Politična podoba Cinra kot samostojne države le bila Izdelana s podoisom tro f nega spora-ruma med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčllo z londonsko pogodbo. Po tej pogodbi so tri države podolsnl-ce Jamčile Clnru samostojnost in neodvisnost. Londonska pogodba Je dala osnovne temelie ustavne ureditve Cipra. Z mednarodnim sporazumom med tremi državami Je bilo ciperskim Crkom vsiljeno načelo o popolni politični enakosti obeh narodov, ki živita na otoku: grškega in turškega. Clper-skl Grki so kmalu po podpisu londonskega sporazuma spoznali, Ker so te pravice zavarovane s podpisi treh držav, ki jamčijo ciprsko neodvisnost, Je jasno, da Je notranji spor sprožil meddržavna trenja. Tri podpisnice ciprske listine so se tako vsaka po svojih gače obrnile, kot so hotele prikazati nekatere države, ki so vmešane v ciprsko krizo. Politiko moči Je zamejala politika razgovorov in novih predlogov za pogajanja. Sklicana je bila nova konferenca Otok nestrpnosti da so prikrajšani. Turški manjšini je londonska listina dala pravico veta na pomembnejše državne odločitve, zlasti pa so se Turki posluževali te pravice v notranjepolitičnem razmerju. Grki, ki svoje neodvisnosti In samostojnosti niso vzeli samo na papirju in so jo hoteli naprej razvijati, so naleteli na trdno nasprotovanje turške manjšine, ki je svojo moč črpala Iz pravice veta. kanalih vmešavale v notranje ciprske odnose. Zadnje dni starega leta se Je vzdušje v Nlkozlji preobrnilo v odkrito in oboroženo politično nestrpnost. Turško manlšlno je »z ognlem in mečem« zaščitila turška vojska. Nad Nikozljo so se pojavila turška reaktivna letala In turško vomo ladievje Je izplulo Iz vojnih luk. Začetna naglica z oboroženimi silami r»a se pozneje nI več stopnjevala. Stvari so se dru- udeleženk londonske koference o Cipru, ki bo razpravljala o nastali politični krizi In težnjah, ki jih zastopa Makarlosova Stranka, da bo razveljavila določbe londonske listine, če Jih bo turška manjšina uporabljala kot coklo za zaviranje političnega razvoja na Cipru, ki je v skladu s pravico samoodločanja o notranjih zadevah. Spor se seda i lz oboroženega spopada v nlkozljskem pred- mestju vedno bolj preusmerja v bolj mirne vode. Po prvem polčasu težke krize na Cipru bi tanko sklepali, da Je turški man'WMW*"W>nm 't' 1 ' -v je prevozen le za lažja vozila, zato se je vračal proti Šentilju. Pri nezgodi so mu pomagali kranjski gasivci, ki so do 23. ure zložili zaboje s polži s prevrnjenega tovornjaka, zvbkli tovornjak na cesto in ga spet naložili. V nedeljo, ko je lastnik tovornjaika poslal potreben denar za plačilo, je Izadd Kocak nadaljeval svojo vožnjo proti Franciji. Pri vseh potrebnih opravkih mu je veliko pomagal eden izmed jeseniških carinikov, ki govori turški jezik. Pri nezgodi, ki k sreči ni imela hujših posledic, je imela svoj delež tudj ozko plužena cesta. Cesta Je bila sicer dobro oskrbovana in je popolnoma kopna, vendar pa Je zelo zožena in tako za sreča-vanje dveh večjih vozil skrajno | neprimerna. Kljub izredni pazlji- • jvosti so pogosta trčenja, ki pa Izaradi počasne vožnjs ne povzročajo večjih škod. Tako je prišlo »Sladko življenje« na tuj račun TE DNI je bila pred Okrožnim sodiščem v Kranju obravnava proti obtoženima Stanetu Staretu in Lovru Koblarju z Jesenic. Pred tričlanskim senatom pod predsedstvom Karla Misjaka sta bila obtožena, da sta povzročila poslovalnici podjetja Izletnik na Jesenicah 462.484 din škode. Otoženl STANE STARE Je bil pri izletniku zaposeln kot potujoči menjavec tuje valute In Je kot tak razpolagal z veliko vsoto dl- Ob nesreči turškega tovornjaka na Dobrem polju pel jave med lesenimi stenami pod ometom je nastal požar na podstrešju hotela Jelovica. Pravočasni in učinkoviti intervenciji članom blejskega prostovoljnega gasivske-ga društva gre zasluga (rdečega petelina so ugonobili v četrt ure), da ni bila škoda, ki jo cenijo na skoraj milijon dinarjev, Še večja. VINJENA VOZNIKA Varnostni organi so v noči od 3. na 4. januar preprečili zaradi vinjenosti nadaljevanje vožnja dvema voznikoma, in sicer: % vozniku osebnega avtomobila KR 27-47, Marjanu Koželju iz Kranja na cesti I. reda Ljubljana — Kranj in # vozniku osebnega avtomobila KR 43-18, Ivanu Langusu iz Ljub-nega na cesti Posavec — Ljubno. NESREČA ZARADI POLEDENELIH CEST PLANICA — V Ratečah sta pri hiši št. 24 v soboto ob 9.25 trčila osebna avtomobila KR 59-37 (voznik Ivo Blenkuš) in UD-65979, ki ga je vozil italijanski državljan Martino Cuder. Blenkuš je vozil iz Podkorena, v Ratečah pa mu je nasproti pripeljal Cuder. Na blagem zavoju sta se zaradi poledice zaletela. Voznik KR 59-37 je bil laže poškodovan, na vozMih pa je škoda ocenjena na 250.000 dinarjev. narjev in deviz. Njegov daljni sorodnik soobtoženl Lovro Kpblar Je izrabil njegovo lahkovernost In ga pregovoril, da mu Je v oktobru 1963 večkrat posodil večje vsote denarja, češ da se bo z njimi po-bahal pred dekleti in mu jih pozneje vrnil. Večino denarja mu je v resnici vrnil, ostanek 260.000 din pa je lahkoverno žanra vil z dekleti po Kranju, LJubljani in na Jesenicah. Tudi obtoženi STANE STARE je zapravljal denar na podoben lahek način. Zelo rad Je plačeval pijačo ln zapravljal denar z ženskami. Rezultat vsega je bil, da je bilo ▼ začetka novembra v biagalni Izletnika 462.484 din priman ikl jaja. Obtoženca sta nrimanikljaj skušala pokriti s prodajo tule varate in sta orodala ročnim ljudem precej avstrijskih šilingov, nemških mark in angleških funtov. Obtoženca sta v zagovoru skušala femanlšatl svojo krivdo. LOVRO KOTLAR Je celo trdil, da mu je 60.000 din vzela neka Ženska, s katero Je prespal v motelu Medno. Številne priče so potrdile, da sta obtoženca na veliko razmetavala t denarjem in sta si poleg tega dovolila še razne dru»e pustolovščine. Tako sta se nekoč na Jeseni cah na vlaku Izda'ala za obmejna organa In pergledovala potne liste. Sodišče Je upoštevalo mladosi obeh obtožencev In prefšnjo ne kaznovanost In ju obsodilo na 1 mesecev zapora za pogojno dob« treh lat 72 iz naših komun © iz naših komun ® iz naših komun • iz našUi komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun tudi počistijo ta prostor in za to res ni treba delati takega hrupa. 9 Naslednjo bodico bom z a pičil V voznika tovornjaka KR 49-01, ki je v ponedeljek, 6. januarja, okrog 9.30 vozil iz Lancovega proti Radovljici. Na ozki cesti je srečal % Prav ob novoletnih praznikih, *poltovornjak. Ni se dovolj umak-' Tudi ustvarjalna iniciativa je živa, težki pa so pogoji, v svetni delavci — S smučanjem. R. C ar man Na osnovnih šolah občine Radovljica dela 56 razrednih skupnosti, ki vključujejo 1572 učencev. Na petih šolah pa imajo tudi šolske skupnosti učencev. Razredna združenja učencev imajo svoje odbore, na treh šolah pa tudi že svoja pravila. Odbori razrednih skupnosti "-se na raznih šolah se-. staja jo dovolj pogosto, tudi obravnava zajema zelo različna vprašanja notranjega življenja šole. Poleg izključno učnih ter vzgojnih problemov (učni uspeh, pomoč slabšim učencem, nagrade, kazni, tiitiiniiiiiiiii......mirnu i llllllllllMIlItllllllll IIIIIIIMIIlillllll.....Illlllllllll.....1111M III!........1........I Za praznike so na Bledu odprli nov trgovsko-gostinsn' rat Na Bledu so v soboto pred prazniki odprli novo poslovalnico trgovskega podjetja Koloniale — ekspresni bife z delikatesno trgovino. Novi trgovsko gostinski obrat je prvi te vrste na Bledu; del poslopja so postavili že pred dvema letoma in namestili v njem delikatesno trgovino, v letu 1963 pa je podjetje Koloniale loka precej razširilo in odprlo v njem točilnico. Novi bife ima zelo primerno lego sredi najbolj turističnega dela Bleda in arhitektonsko lepo dopolnjuje severno krilo hotela Trst, obenem pa zelo dobro izko rišča sicer skopo odmerjen prostor. Lokal ima na vrhu teraso' z lepim razgledom na jezero Jn okolico, Služil bo domačim obisko- vavcem, posebno pa bo dobrodo- vedenje itd.) pretresajo razredne skupnosti tudi številna druga vprašanja, ki ne zadevajo konkretno šolskih stvari, ampak tudi izvenšolsko življenje in delo pionirjev. Na nekaterih šolah pa razredne ter šolske skupnosti skrbijo ter organizirajo šolske proslave in športna tekmovanja, pomagajo pri izdelavi učnih pripomočkov, pripravljajo izlete in podobno, šolske skupnosti skrbijo za povezavo med razrednimi skupnostmi ter za vsklajevanje njihovega dela, predvsem pa s; prizadevajo poživljati celotno delo na šoli, od priprav za praznovanje do organizacije delovnih akcij in različnih tekmovanj. Ponekod tudi vodijo delo krožkov in urejajo dežurno službo in skrbijo za red v šolskem poslopju. Na območju komune deluje tudi 13 pionirskih odredov in 6 aktivov ZMS. V njih dela nad 100 najrazličnejših ikrožkov. Nekatere večje šole so v minulih letih, navzlic razmeroma skromnim materialnim pogojem, že izoblikovale neko določeno smer in vsebino dejavnosti. Najbolj uspešno je vsekakor pionirsko proizvodno podjetje Pionir v Bohinjski Bistrici. Mladj proizvajavci imajo uvedeno samoupravljanje in samostojno vodijo vse gospodarstvo ter ustvarjajo sredstva in razpolagajo z njimi. Doslej je Bohinjska Bistrica vzgled, kako je mogoče s proizvodnim delom vzgajati mlade upravljavce. Na Bledu pionirji že nekaj let uspešno vodijo delo pionirske zadruge. Zasadili so precejšnje površine ribeza, ki jim dobro rodi. Obdelujejo jih sami, pomaga pa jim tudi kmetijska zadruga. Blejski pionirji upravljajo tudi z velikim in lepim sadovnjakom. V upravljanje ga jim je zaupala nekdanja blejska ekonomija. Že dve jeseni so pridelali pre- šel za številne goste, ki jim bo nus cej sadja ter ga prodali ali pa pre-dil hitro in upajmo tudi dobro po- delali v sadni sok za mlečno ku-strežbo po zmernih cenah. — B. hinjo. katerih dela mladina in pro« Na šoli v Lescah lepo; nAprettal je tehnična vzgoja. Učenci soTtJ krožkih izdelali različna učila, k! jih uporabljajo pri pouku, in druge predmete. Tudi v Radovljici dobro delajo tehnični krožkih šahovski in prometni. Mladinciv in pionirji Radovljice so lani sodo* lovali v številnih delovnih akdjahj med drugim so delali pri gradnji cestnih priključkov v Mošnjah, pomagali pa so tudi pri gradnji sankaške proge v Begunjah. Na nekaterih šolah je,živo.. tudi kulturno prosvetno delo, vendar pa so prizadevanja dramskih, literarnih in drugih krožkov močno otežkočena, ker primanjkuje prostorov; povsod imajo pouk v dveh izmenah in so učilnice zasedene po ves dan. Na vseh šolah, delajo »prosvetni delavci v težkih pogojih, kajti učni prostori so premajhni mlza-stareli, manjka sodobnih in opremljenih kabinetov, nikjer nimajo opremljenih tehničnih delavnic, laboratorijev za poizkuse in nazorni pouk itd. Zaradi takšnega nemogočega stanja v šolstvu radovljiške občine ob sprejemanju letošnjega družbenega načrta, resno razpravljajo o gradnji novih šol na Bledu.in v Radovljici. — J. B. V Orehovljah bi radi kanalizacijo Prebivavci Orehovelj pri Predos-ljah imajo težave z vaško kanalizacijo. Za ureditev bi potrebovali 250 metrov cevi, če bodo dobili potrebna sredstva za cevi bodo vsa ostala dela opravili s prostovoljnim delom. Pomoč jim jc obljubila tudi krajevna skupnost. Priprave na skrajšan delovnik v Otočah Akcija je razgibala kolektiv Tovarna merilnih instrumentov OTOCE je v kratkem času dosegla lepe uspehe v proizvodnji ter pri razširjanju in poglabljanju samoupravljanja. Od septembra pa se v kolektivu že resno pripravljajo na prehod k 42-urnemu delovnemu tednu. Organi samoupravljanja in uprava so se posvetovali tudi s predstavniki instituta za sociologijo iz Ljubljane o. uvedbi skrajšanega delovnega časa. Pri teh razgovorih so se izoblikovali trije predlogi, kako rešiti skrajšani delov-* ni tednik. Prvi predlog predvideva še naprej 8-urni delavnik s tremi prostimi sobotami v mesecu, drugi narekuje skrajšanje delovnega dne za eno uro, tretji pa spet Ponedeljkove in torkove tribune V rednem programu ponedeljkove tribune Delavske univerze Radovljica v Radovljici in torkove na Bledu in v drugih krajih radovljiške občine se bo v mesecu januarju zvrstilo več zanimivih predavanj, srečanj in kulturnih večerov. O naših gorskih rekah bo predaval znani in priljubljeni predavatelj profesor Mirko Kambič iz Ljubljane. Znani so zlasti njegovi lepi posnetki iz narave. Sorodno predavanje z diapozitivi bo imel v tem mesecu tudi profesor Franjo Mihelič iz Bohinjske Bistrice. Prikazal bo naravne posebnosti lepote Bohinja in njegove okolice. Potopisna predavanja »Afrika včeraj in danes« pa bo imel v nekaterih krajih radovljiške komune Miha Cene z Jesenic. Zanimiva novost, s katero bo presenetila DU obisjtovavce ponedeljkove in torkove tribune, pa bodo kul'.urm večeri,, srečanja z domačimi in tujimi umetniki in ustvarjava. Sredi- januarja bodo predstavili občinstvu filmskega umetnika Charlieja Chaplina. J.B- predvideva podaljšanje rednega dopusta za 39 dni. Mnenja članov kolektiva so različna, vsa zadeva je še v razpravi in celotno problematiko proučujejo z vsemi okornostmi in specifičnimi lastnostmi narave dela In strukture zaposlenih. Vzporedno s temi analizami v podjetju resno proučujejo tudi možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje tehnološkega postopka v proizvodnji, skrbijo za strokovno izpopolnjevanje slehernega zaposlenega, obenem pa z raznimi ukrepi izboljšujejo tudi organizacijo dela. Vsa prizadevanja v pripravah na skrajšanje delovnega časa pa so predvsem" usmerjena v povečanje produktivnosti dela, tako da se s skrajšanjem delovnega časa ne bo zmanjšala proizvodnja. Ravno tako bodo strojne zmogljivosti, morali izkoristiti čimbolj racionalno. V teh pripravah poskušajo v delovni organizaciji odpravift vse tiste činitelje, ki v sedanjih delovnih pogojih zavirajo porast produktivnosti. Zato bodo v prihodnje še bolj skrbeli za nadaljnjo krepitev delovne discipline, posebej pa za boljše sodelovanje med delavci in mojstri, za odpravo nepotrebnega bolovanja. J. B. Uspešni koncerti pevskega zbora upokojencev v Bohinjski Bistrici Pesem jih pomlajuje Na Bohinjski Beli je v nedeljo gostoval zbor upokojencev iz Bohinjske Bistrice. Gostje so zapeli dvajset domačih pesmi, vmes pa je znani bohinjski humorist Ši-men Žvan pripovedoval domače zgodbe, anekdote in pel pesmi. Star je že blizu 80 let, pa je še vedno živahen in poln humorja. Pevce druži ljubezen do lepe domače pesmi. Zbor so ustanovili lani maja meseca. V tem easif so pevci naštudirali pod vodstvom Jožeta Vrankarja precej pesmi, priredili pa so že vrsto koncertov v Bohinju in na Dolenjskem Ob drugem posvetovanju muzealcev Po prvem posvetovanju predstavnikov gorenjskih muzejev, ki je bilo v novembru v Kranju, so se pred kratkim muzealci sestali v »Škof j i Loki. Glavni namen teh posvetovanj gorenjskih muzealcev je poiskati značaje posameznih muzejev, da bi se izognili večkratnim ponavljanjem z istovrstnimi ali enakimi zbirkami. Tako bi dobili nekakšno celovito muzejsko podobo Gorenjske v obstoječih muzejih, nikjer se pa ne bi obi-skovavec dolgočasil z ogledovanjem zbirk, ki bi jih že videl v sosednjem muzeju. Na posvetovanju v loškem muzeju so" predstavniki muzejev izoblikovali nekaj vodilnih misli ob poročilih posameznih muzejev. Ta poročila so vsebovala današnje stanje in pa perspektivne načrte, ki jih ima vsak muzej v okviru sedemletnega načrta. Iz jedrnatih poročil lahko posnamemo samo najvažnejše misli: Gorenjski muzej v Kranju bo. osrednji muzej za Gorenjsko in bo v svojih zbirkah prikazoval na splošno zgodovino te pokrajine. Poleg tega, osrednjega muzeja Gorenjske, je na Gorenjskem več lokalnih pokrajinskih muzejev, vezanih na ožja območja: v škof ji Loki, v Kamniku, v Tržiču in pa nekaj specialnih mu/ejev: Železarski muzej na Jesenicah, Kovaški muzej v Kropi in Čebelarski muzej v Radovljici. Razen za Kovaški — Čebelarski muzej je za vse ostale značilen lep razvoj in pa dober perspektivni načrt za bodočnost. Za Kovaški muzej v Kropi in za rešitev stagnacije bi morda lahko služil kot pr.im.er nastajajoči tržiški muzej, ki je že na začetku ubral izredno dobro pot: vse tehniške in obrtne zbirke, ki so povezane z današnjo industrijo v Tržiču, bodo finančno in strokovno podpirala podjetja, za kar imajo že izdelane načrte in pa postavljene strokovne komisije. To je v kratkem tudi predlog, ne to- liko Kovaškemu muzeju v Kropi, temveč bolj tamkajšnjim podjetjem, ki izpuščajo iz rok poleg vsega tudi izreden reklamni pomen, ki ga lahko rodi,takšno sodelovanje. Na žalost na obeh posvetovanjih ni bilo zastopnikov Čebelarskega muzeja v Radovljici, tako da o delu niti o problemih tega muzeja, ki ima v svojem okrilju tudi Muzej talcev V Begunjah, ne moremo poročati. Kot posebno mikavnost bi na kratko povzeli iz načrta železarskega muzeja na Jesenicah tudi to, da imajo v načrtu (poleg mnogih drugih zbirk) zbirko o Plzmici in smuških poletih na Bloudkovih mojstrovinah, ki so ponesle v svet glas o plamiški skakalnici. Na žalost je premalo prostora, da bi mogli o vsakem muzeju in njegovem načrtu povedati kaj več. Tako smo samo tu in tam pogledali v zapisnik s posvetovanja. Predvsem gre za zelo uspešno obliko skupnega dela gorenjskih muzejev, ki jo bodo obdržali še v naprej in na prihodnjih posvetovanjih obravnavali vrsto tem, kot na primer: muzeji v odnosu do turizma, muzeji in šole, muzeji in spomeniško varstvo in drugo. A. Pavlovec Slovenska etnografija in ljudska umetnost na Kranj — Na zadnjem petkovem kulturnem večeru naš je konser-vator Jernej šušteršič seznanil z etnografsko podobo slovenske Koroške. Predavateljev namen, da nam predstavi Koroško etnografijo, je zelo spodbuden. Pristno narodna etnografija je izredno važen dokaz narodove prvobitnosti, naseljenosti, upravičenosti ob- stoja na nekem ozemlju. Ravno etnografija oz. umetnost sploh, je tisti atribut, ki si ga v nacionalno problematičnih področjih najpogosteje prilaščajo politični gospodarji. Od tod izvira prizadevanje naših strokovnjakov, da se prikaže prevladujočo moč slovenske etnografije in ljudske umetnosti na Koroškem pa tudi na ostalih Filmi, ki jih gledamo ameriški barvni film, režija John Sturges igrajo: Jul Brinner, Horst Buchholz po ideji japonskega filma Sedem samurajev V JAPONSKEM okolju je nastal film o sedmih samurajih, ki skrbijo za varnost revne vasi, a poleg tega rešujejo še vsak svoj življenjski problem. Oblikovno se je film približal' kavboj ki. Od te zvrsti je prevzel predvsem mit dobrote in mnogo akcije. Film Sedem veličastnih je ameriška verzija japonske ideje, le da v izvirni obliki. Torej Izmenjava oblike in vsebine. Zanimiva komercialna gesta, ki se je menda obnesla, škoda,*da si nismo mogli ogledati še japonskega filma. Tako lahko le slutimo rahločutnost vzhodnjaka in njegovo filozofijo za sugerirano resnico filma: na koncu ostane vedno kmet. Ta očitno neameriška misel se pravzaprav najmanj sklada z realnostjo, v drugem smislu surove, ameriške stvarnosti. V kavbojki vedno zmaga mit dobrote, ne določen junak; ta je le personifikacija dobrega, kot je njegov sovražnik personifikacija zla. Ta oblikovna posebnost Je obenem tudi največja vrednost žanra. Izven te šablone so nastala drugovrstna dela, ki so kazala na utrujenost zvrsti in na željo po nečem novem. Sedem veličastnih se zakonom vvesterna izmika. Namesto posploši t ve nam servira neko psevdo-japonsko miselnost, po kateri naj bi kot zmagovavec vedno izšel nek družbeni sloj, nikdar posameznik. Hoče prikazati revolucionarno prebujanje množice, a je pri tem preveč teatralen. Film je bil na dobri poti, da postane več kot navadna kavbojka. Vsebinsko mu je tudi uspelo. Namesto mita, je sedem realnih nož, ki jim zaščita ogrožane vasi ni glavna naloga. Predvsem je to priložnost za rešitev njihovega eksistenčnega vprašanja. Hoče reševati neke realne probleme, pa je preveč pomešal miselnost vzhodnjaka s tradicijo zapada, prvinsko prebujanje upornosti z lažno revolucionarnostjo. V razplet, ki mu akcije sicer ne manjka, pa je prav nepotrebno vpletena še japonska razlaga situacije, ki delo dokončno prikrajša za pristnost. Oblikovno je film uporabil nekaj Izvirnih • filmskih rešitev, največkrat pa je deloval zmedo, naivno in ceneno. Umetnost v njem ne bomo iskali, pa tudi zabave si želimo manj razvlečene. Sedem veličastnih mejnih področjih Slovenije, predvsem v Primorju* Tako je na pr. leta 1946 naša delegacija na mirovni konferenci za pravično razdeli-1 tev Primorja dokazovala upravičenost tudi s Steletovimi ' umetnostnimi študijami. Seveda je bil že naslov predavanja prezahteven in preobširen, da bi ga predavatelj mogel v celoti speljati. Podati strnjeno podobo etnografsko še ne sistematično raziskanega in sploh mejnega, tujim vplivom podvrženega ozemlja, je zahtevna naloga. Ne more-. mo namreč prezreti dejstva, da kažejo nekateri koroški etnografski predmefi dostikrat močno podobnost z istimi iz sosednjih, avstrijskih pokrajin. Oblikovali so jih življenjski pogoji, ki so si v tem predelu podobni. Zato se pod splošno podob — alpsko — skriva slovenska narodna ustvarjalnost. Predavatelj je omenil terensko delo ljubljanskih študentov na Koroškem. Želimo si, da bi bila ta dejavnost na Koroškem bolj razvita in bolj načrtna. V predavanju žal ni zaživela specifika Koroške, iz diapozitivov nismo začutili koroške zemlje in njenega človeka. Nasprotno, občutili smo, kot da bi bili ti predmeti lahko iz Slovenije: Gorenjske, Dolenjske. Ostali so izolirani, od sociološkega ozadja in iztrgani iz naravnega okolja. To jc tem bolj škoda, saj se je predavatelj potrudil, da je skrbno izbrane predmete in fotografije tudi razstavil. račais8sinfto"2;iK SREDA, S. »aimarla 19M mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam 10 pujskov starih 6 tednov. Cerklje 116 6 Prodam večjo količino krmilne pese. Praprotna polica 18 14 Prodam 150 kg težkega prašiča. Trboje 15 54 Prodam dva debela prašiča. Trboje 52 55 Prodam nov televizor. Naslov v oglasnem oddelku 56 Prodam dinamo za topolino (Fiat 500) celotno garnituro Icža-Jev za pogonsko gred in meglen-ko. Praprotnik Vera, Ljubno 86 a 57 Prodam prašiča 200 kg težkega. Lahovic 26 58 Prodam prašiča za zakol. Bre-r 28 59 Prodam 8 prašičkov po 6 tednov starih. Pšen. polica 11 60 Prodam dvodelne sani, Klane 29. Komenda 61 Prodam mlado kravo 7 mesecev brejo ali s teličkom. Ipavec Maks. Zalog 61, Cerklje 62 Prodam dva prašiča od 150 do "O kar težka. Prebačevo 2 63 Prodam dobro ohranjen navaden voz. Voklo 44 64 Prodam 15 m* suhih drva. Grašič. Strahinj 12 65 Prodam prašiča za zakol. Bašeij U 66 Prodam tri prašičke od 30 do 35 kilogramov težke. Pivka 14 67 Prodam 10 tednov brejo svinjo. Brezovica 3 pri Kropi 68 Prodam Opel Rekorda 54 v brezhibnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 69 Prodam kravo simentalko 500 kilogramov težko, brejo 8 mesecev, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku 70 Prodam lahke vprežne sani in 16 eolski pumi voz. Naslov v oglasnem oddelku 71 Prodam otroško košaro na ko'e-»Jh. Ahačič Janez, Prvomajska 57. Kranj 72 Prodam kravo, ki bo čez 3 mesece teletila. Naslov v turističnem društvu Tržič 73 Prodam 7 mesecev in pol bre'o kr^vo. Trboje 61 74 Prodam suha drva in butare. Miklov, Vodice 75 Prodam televlzorskl sprejemnik Ekran 59. Vprašati v trgovini Gorenjska oblačilnica, Kranj 76 Prodam dobrega konja »Lipicanca«. Franc Dolenc, Vešter 10, Skof-ja Loka 77 Nujno iščem eno ali dvosob-v* stanovanje v centru Bleda aH bllž-nil okolici, eventuelno tudi odku pim. Naslov v oglasnem oddelku - 33 Cenjene stranke obveščam, da Izdelujem po meri poročne nrsta-ne vseh nalmodernejš'h oblik, kakor tudi vsa ostala zlatarska d**1a. Izvršim hitro in solidno. Ivan Le-vičnik, zlatar, KranI, (preko mostu mi hotelu Evropa) 4842 Iščem sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 78 Kmeti »ski tehnik sprejme prosto mesto žIvI«orelca. vod'a »tromeđa narka. knjl«rovodie in kooneranta. Ponudbe poslati pod »Sam — stanovanje« 79 Preltllcufem. da izgubljena mesečna vozovnica nI imorab^a na ime Blažun Marij?*. Visoko 30, postala Visoko — Kranj 80 Fant z Gorenlske stnr 25 let. se priženi na kmetijo na Gorenlskcm. Samo resne nouudbe (no motnosti s sliVo) podati v oglasni oddelek pod 20 do 25 81 Iščem za unoko'enca sobo in ku-h'njo v pritličju. ZaoošČenO ponra-v'm na svoje stroge blizu centra. Naslov v upravi Glasa 82 Sore'memo ČlstUko za čiščenje klubsk'h prostorov z dnevno za-noslItvHo približno tri ure. Ponudbe pos'atl na Klub gospodarstvenikov Kranj, Prešernova 11 — 1. nadstropje 83 Uookojenc* Iz teta 1963 se zahva-Iju'emo »LTK« Kranj za obdarit"" ob Novem letu. 84 Nudim stanovanje in hrano delavki za varstvo dveh otrok in vodenje gospodinjstva. Naslov v oglasnem oddelku 85 objave Od Vodovodnega stolpa do Par- V KRANJU tizanske ceste sem izgubil aktovko Poročili so se: Ivan Finžgar, stroj-z zidarskim orodjem. Najditelj jo ni ključavničar in Ana Markelj, de-™a\ ^dida Pr0tl nagradi na °g,asn! lavka; Jože Drenovec, laborant in oddelek 86 Ivana Bizjak, trgovska pomočnica Iščem starejšo upokojenko za Janez Rogelj, bakelitni delavec in varstvo hiše. Ostalo po dogovoru. Liljana Erceg, bolničarka; Ivan Naslov v oglasnem oddelku. 87 Drinovec, šofer in Hilda Potočnik, Jože Sušnik preklicuje žaljive blagovni knjigovodja; Jože Bajt, besede, ki jih je Izrekel Milki Re- strojni klučavničar iin Kristina mic 88 Turk, bolničarka; Edvard Žagar, Nudim stanovanje ln hrano de- sobopleskar in Katarina Pintar, kletu za varstvo otroka, starega brigadirka; Andrej Jerman, spre-dve leti. Poizve se pri »Merkurju« vodnik in Julijana Skofic, delav-v trgovini na naslov Miša Tlčar ka; Janko Topolovec, šofer in 89 Frančiška Jane, delavka; Andrej Orehar, kovinorezkavec in Ana Bergant, trgovska pomočnica; Valentin Lavtar, kovač in Uršula Jerman, delavka; Franc Zalesnik, traktorist in Matilda Dirruvk mle- 1. Avtomoto društvo Skofja Lo- karska delavka; Albin Premrl, ka — šola za voznike motornih mesar in Marija Pavlin, delavka; vozil bo v mesecu januarju pri- Janez Tušek, orodjar in Kristina čelo z novim tečajem za šoferje Vajda, justuka; Said Beriša, pis-amaterje AB kategorije. Prijavite monoša in Frančiška Močnik, bol-se pri tov. Jesenovcu v trgovini niška strežnica; Rajmund Pipan, PEKO Skofia Loka. ključavničar in Frančiška Hvala, 2. Avtomoto društvo Skofja Lo- kuharska pomočnica; R'hard Kaka — šola za voznike motornih lan, pHar in Gabrijela Skublc, ši-vozil bo v kratkem pričelo s teča- vilja; Janez Luzar,' delavec in Ne-jem za mooedlste. Prijavite se pn ža Zunanec. čist'vka; Fel'ks Bašelj tov. Jesenovcu v trgovini PEKO, delavec in Ana Frankovič, tkavka; Skofja Loka. Valentin Rupar, delavec in Pavla Jurman, pomožni laborant; Janez Združenje šoferjev in avtomeha- Treven, Riimr>rski delavec in Ana n\kov SRS podružnica Kranj, raz- Murad. tkavka; Jože Toporiš, tran-pisulp vpis v tečaj za pridobitev snortni delavec in Ana Zupane, kvalifikacije prometne stroke (po- delavka; klicni šofer). Vpis se bo vršil v ' - KT . ., . nedeljo 12. ianuariat.l. ob 9. uri Vmr}\ 8o: ?ranc Namestnik, in-dopo! dan v Delavskem domu vhod ^alidski upokojenec star 43 let, št. 6 (pred občino). Vpis je važen Smukavc, invalidski upoko- za šoferje, ki so dobili poklicno Jenec star 56 let, Ivana Kemperle, vozniško dovolienie na podlagi gospodinja stara 72 let. vojnega vozniškega dovoljenja. Poznejših prijav ne bodo upoštevali. Šolska komisija GORFNTRKI VOJAKI ČESTITAJO IN 2ELIJO! Rodile so: Antonija Sturm — deklico, Danica Fležar -— dečka, Stanislava Bobnar — deklico, Alojzija Antolin — dečka, Marija Rozman — deklico, Apolonija Kočar — deklico, Ivana Cebašek — dečka Danica Krajnik — dečka, Marija OBLETNICA Včeraj, 7. januarja, je poteklo dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš nadvse dobri mož in oče JANEZ 2VAN-DravskL Ohranili ga bomo v lepem spominu! Spodnje Gorje 2ena Vida, hčerka Ivanka ln sin Janez Vsem domačim, prijateljicam in Rekar — dečka, Regina Trobec — prijateljem vse lepo v novem letu deklico, Gabrijela Gorjanc —dečka 1964. Želimo, da bi se vsakemu, Vera Aljančič — deklico, Marija iznoln'le njegove želje. Vojaki v. p. Eržen — dečka, Angela Mohorič 3886 Banja Luka. -~ dečka, Emilija Svetina — de- Janez Hribar, Tenetiše-Golnik, klico, Marija Oman — deklico, Avgust Sllbar, Palovče — Tržič, Štefani ;a. Urbane — deklico. Te-Jan?z Hrovat, Radovljica. Vinko režija Poljanšek —- deklico, Stani-Cizelj, Podkoren — Kranjska gora, slava Bertoncelj — deklico, Ivana Alojz Ovsenik, Gorenje —- Kranj. Šuštar — deklico, Mihaela Ba'd — dečka, Kristina Avciuštin — de-RAZPIS klico,- Vida Ster — dečka, Zofija »Zveza Inženirjev In tehnikov Sale — deklico, Terezija Berton-SR Slovenije pri založniški enoti cel j — deklico, Stanislava Jurjev-»Nova proizvodnja« sprejme takoj č'č -— deklico, Katarina Deaen- Gros — deklico. Mariia B*irič — d^Va. Branka Krmel? — dekl'co, Mnriia Perko — Hekl?co, MaMlda v honorarno delovno razmerje AKVT7ITFRTE IN POVF^TRNIKE ZA PODROČJE SLOVENIJE Debi-^nč — dečka. Tvana fte«ek — de/ka. JiHita Se"k — deč^a, (za okraje, občine in večja mesta) Terezija Ob^"- — dečka, Veronika Nudimo možnost dobrega zasluž- p0ljka _ deklico kal Ponudbe naj interesenti posijelo na naslov: Zveza Inženirjev ln tehnikov SRS, Ljubljana, Erjavčeva 15«. tržni pregled ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega ln prastarega očeta, brata ter strica VALENTINA KREM2ARJA usnjarskega pomočnika v pokoju se najiskreneje zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kakor njihovim bivšim sodelavcem v tovarni Standard (Polak). Prav posebna zahvala gospodom duhovnikom, društvu upokojencev Kranj, ter družini Zibert. Najlepša zahvala za izrečena so-žalja in za spremstvo na zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat hvala. V imenu vsega sorodstva Tine Kremžar Kranj, dne 8. januarja 1964 PEKARNA KRANJ zaposli takoj IZPRASANEGA KURJAČA za toplotne naprave. Ponudbe poslati: uprava Pekarne Kranj — Dražgoška ul. 8 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni ?iSidnIk' urednlštvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Gibanje . prebivavstva V TR2ICU Poročili so se: Anton Krapež, čevljar in Marija Cavahovič kuharica; Franc Jakše, mizar in Cecilija Stular, tovarniška delavka; Augustin Poschinger, mizar, in Ana Meglic, tovarniška delavka; Mihael Praprotnik, ključavničar in močnica; Slavko Mesič, miner in Marija Breznikar, trgovska po-Milka Mesič, tovarniška delavka. Umrl Je: Franc Bešter, preužit-kar. V KRANJU Jabolka 70 do 100 din, krompir 30 do 35 din, zelnate glave 50 din, kislo zelje 80 din, kisla repa 60 do 70 din, korenček 60 do 70 din, solata 130 do 150 din, radič 600 din, orehi 260 do 280 din, orehova jedrca 1100 do 1200 din, skuta 180 do 200 din, surovo maslo 900 do 1000 dih, med 800 din, redkvica 50 do 60 din, pesa 60 do 70 din, fižol 220 do 240 din, purani zaklani 700 dinarjev za kg, kaša 150 do 160 din, ješprenj 120 do 130 din, ajdova moka 170 do 180 din, koruzna moka 65 do 70 din, koruza 50 din, proso 80 din, oves 48 din, pšenica 65 do 70 din za liter; kokoši 800 do 1200 din, piščanci 500 do 800 dinarjev, jajca 48 do 50 din za komad. 151. Zoran se je sedaj bal očeta. Zadnji dogodki so ga močno razburili. Sel je za očetom ln se ga držal za roko. Sla sta po nasipu. Zemlja je bila mokra ln se jima je lepila na čevlje. Postajalo je vedno bolj svetlo. Oče Je hodil počasneje. Nenadoma je padel. Zoran mu je hitro pomagal vstati. Ko Je bil spet pokonci, ga Je pridržal, da ne bi vnovič padel. Pogledal je svoje roke in ugotovil, da so krvave. 152. »Očka,« je dejal Zoran. »Ti si ranjen!« Oče se nI smel zadrževati, hodil je dalje. Korak mu je postajal vse krajši ln nezanesljiv. Iz rokava na levi roki mu je tekla kri. »Da, Zoran. Ranjen sem. Ranili so me, ko sva bila za tistim dimnikom na strehi. Ubiti me hočejo, razumeš? Ubiti! TI jim pa pomagaš!« je žalostno govoril oče. Malo sta počivala, nato sta krenila spet naprej po nasipu. Hodila sta počasi. Očetu je bilo vedno slabše. 153. »Tudi zdaj jim lahko pomagaš, Zbran,« je dejal oče. »Počakaj jih in jim povej, kje sem. Izdaj met Saj tako hitijo, da bi me čimprej ubili.« Spet mu je spodrsnilo, toda tokrat se je obdržal na nogah. Zoran se spominja, da Je oče zajokal. Zoran je bil že velik deček. Pozabil je, kdaj je zadnjič jokal. Tudi zdaj nI hotel jokati, toda solze so mu začele teči same. Jokal je tiho, težko. Bolečina mu Je stiskala srce. 5S.1 HREPENENJE — Tu sva, — je reklo dekle, ko sta prišla do hiše, ki je stala oo cesti. , Ko je vstopil za dekletom, je ob ognjišču zagledal drobno ženico. — To je tovariš ... tovariš... — Mile, je dopolnilo dekle, ki ni vedelo niegovega imena. — Jaz sem Stefi, — se je spomnila, da se še n'sta predstavila drug drugemu, nato pa pokazala na mamo. — Moja mama, — je rekla. Drobna ženica ga je prodorno pogledala in mu šele potem segla v roko. — Iz Radelongovega bataljona prihajam, — Je rekel. Pa ne da bi se Justu kaj pripetilo? — je rekla starka in izgovariala vsako besedo posebej kakor otrok, ki še s težavo bere. — O, prav nič! Zdrav je ko dren, — Je rekel. Ženin obraz se je razjasnil, ko ji je pripovedoval o sinu. Ne da W ji kdo kaj rekel, je stopila k omari in mu prinesla skodelo kozjega mleka. — Hvala, — je rekel, ko jo je postavila preden j. — Ni za kaj, — je rekla ženica, nato pa stopila k ognjišču, raz-pihala žerjavico in naložila. Plamen je obliznil bakren kotliček. Voda, ki je bila v kotličku že topla, je naglo zavredla. Potem je ženica vsula v vrelo vodo moko, obenem pa mešala, dokler ji hči, ki se je medtem že umila, ni vzela mešalnice iz rok. Ob prijetnem vonju sirkove moke, ki se je zgoščala v polento, je popolnoma pozabil, da teče čas. Pripovedoval je o sebi in svojih doživetjih, potem pa, ko mu je ženica postregla s polnim krožnikom, poslušal pripovedovanje svojih gostiteljic. Obe, mati ip hči, *ta se mu zdeli čedalje bolj zanimivi. Nikoli bi si ne mislil, da je tale drobna ženica podarila življenje šestim otrokom — hčeri in Petim sinovom, ki so zdaj vsi v partizanih. Vsi so šli v hosto že pred dvema letoma, mater in hčer pa so zaprli Italijani v zloglasni tržaški Coroneo, iz katerega sta prišli šele po razpadu Italije. Pripo- vedovali sta o trpljenju, ki sta ga doživeli v ječi. Prizadeto ju je poslušal. Ko pa je Stefi opazila, da je njegov krožnik prazen, mu ga je hotela napolniti vnovič. — Preveč bo, — se je branil. Stefi se je samo nasmehnila, saj je vedela, da bo lahko vse pojedel. — Zdaj si boš mislila, da sem kakor tovariš Tridnilačen, je rekel. Ona pa mu je poleg polente natočila še skodelico kozjega mleka. — Da bo šlo laže, — je rekla. Kunavica, ki je zaktrkala in pogledala iz ure na steni, ga je opomnik, da mora na pot. Vstal je, da bi se poslovil. — Zahvaljeni za vse in pozdravite Justa, ko pride, —• je rekel in se<*el obema v roko Zatopljen v trplienje, ki sta ga Justova mati in sestra doživljali v Coroneu, je zapuščal naselje. Toda počutil se je preveč sitega in zadovoljnega, da bi se mogel prepustiti takim mislim. Pomladne sape, ki so vele od juga in ga božale, so naglo zasipale te misli v pozabo. Ko je z enakomernimi koraki hitel mimo Pikov, mu je v srcu že vriskala pomlad. Komaj bežno so se ga ob pogledu na znana pobočja dotaknile misli na novembrske boje, ki so prav na teh pobočjih terjali toliko žrtev. Pomladne sape so jih odnašale kakor liste, ki so se na onem brestu držali še od jeseni, a so se morali zdaj umikati z vej pred brstenjem mladih listov. Komaj za hip se je ob teh mislih slišala v njem vriskajoča pesem, potem pa zopet zavrisnila kakor harmonika na mitingu. Pesem je vriskala v njem, pesem o tistem edinem poljubu, ki mu ga je pred meseci podarila Svetla in ki mu je obetal še tisoč novih in novih poljubov in s poljubi ljubezen in življenje, prihodnost, ki bo za oba tako lepa in srečna, saj bo v svobodi izpolnila vsa njuna pričakovanja. O, takrat bo ta težki in bridki čas samo še ponosen spomin in, kadar se bosta spomnila teh dni, bosta rekla, da je bilo tudi takrat lepo in da je bilo za srečo, ki jo bosta uživala, vredno trpeti in se boriti. Misel ga je nosila v prihodnost, ki je morda že blizu. Vpisal se bo na univerzo, je sanjaril, doštudiral slavistiko, potem bo profesor in se poročil. Morda ga bodo nastavili na goriški gimnaziji. V Gorici bi bil rad, ker je vzljubil to zemljo. V nedeljah bi potem s Svetlo odhajala v Brda, Z otroki seveda, če jih bosta imela. In imela jih bosta! Najmanj dvoje! Fantka in punčko! Punčko na vsak način! Punčka bo plavolasa kakor mamica... In oči bo imela prav take: globoko modre kakor nebo,.. Sonce te zemlje bo sijalo iz njih... In ime? — Ime ji bo Svetla. Da, mamičino ime bo imela! Mamičino partizansko ime v spo min na te čase, ki so težki in bridki in polni groze, a vseeno lepi... Lepi zaradi sanj, ki jih pomlad prižiga v njem. Lepi zaradi hrepenenja, ki mu poje v srcu ln ga nosi v prihodnost. Lepi, ker se kakor vse, kar hoče ostati trajno lepo, porajajo iz trpljenja. — Svetla in Svetlica ... (Nadaljevanje prihodnjič) Miha 5 Tm 0 K,inar Kanj ene c Mati je stopila Iz hiše ln takoj za njo Zmaga. Sli sta pogledat. Mati se je sklonila k mrtvemu ln ga prijela za roko. Prav tako Je takrat po tipala očetovo in se šele potem v Joku zrušila na njegovo truplo. Toda sedaj nI zajokala, marveč je rekla tiho. — Se je živ. Žila mu še bije. Brez besed sta ga previdno dvignili ln ga odnesli domov. Ko ga je mati obvezovala,,se je neznanec prebudil Iz nezavesti. — Kje sem? — je vprašal s slabotnim glasom. — Pri poštenih ljudeh, — je rekla mati. Potem je zatisnil oči. Položili sta ga na očetovo poste«* KONEC riKr.im, n. januarja O LAS_;_;___ iport • šport • šport • šport • šport • šport • šport 0 šport ♦ šport O šport • šport • šport ♦ šport • šport • šport • šport • šport 0 špo Dopisniki so zabeležili Kdaj poteče neizrečena kazen? Našo hokejsko reprezentanco čaka čez 20 dni odgovorna naloga «— prvi nastop na olimpijskih igrah. Med 17 izbranimi člani jugoslovanskega moštva tokrat ni imen bivših standardnih igravcev KLINARJA in TREBUŠAKA. Po vrnitvi s Švedske je bilo precej govora o njuni nediscipliniranosti, vendar se nam zdi čudno, zakaj jii niso klicali na zagovor oziroma kaznovali po vrnitvi po pravilih ZDHJ. — V navadi je, da igravec po prestani kazni uživa enake pravice kot pred kaznovanjem, vendar — izgleda! — pri hokeju ni tako. Vzemimo samo primer iz nogometa: brž ko je bil šekularac oproščen kazni, je že oblekel dres z državnim grbom (oziroma so mu kazen prav zato skrajšali). Hokejski funkcionarji pa razglašajo, da Klinar in Trebušak ne bosta šla v Innsbruck zaradi nediscipline, medtem pa niti sama ne vesta, kdaj so jima izrekli ka- zen za neposlušnost. — Ker sta tudi v letošnji sezoni pokazala dobro igro, jima je hokejska organizacija vsekakor povzročila krivico. Polde Karlin V slogu je moč Medtem ko smo pred leti verjeli, da bo slog smučarskih ska-kavcev, ki letijo po zraku z rokami naprej, izpodrinil tako imenovani »ribji« oziroma skandinavski slog, pa nas je tretja tekma turneje štirih skakalnic prepričate o nasprotnem. Izmed 85 tekmovav-cev, kolikor jih je skakalo v Inns-brucku, jih je kar 70 letalo po zraku z rokami ob telesu, samo 15 — med njimi tudi štirje Jugoslovani — pa z rokami naprej. Tako je skakalo še 6 Avstrijcev, 2 zahodna Nemca, po 1 Švicar in "Madžar ter »stari« Rccknagel. Zanimivo je, da se nobeden izmed teh (razen seveda Recknagla) ni uvrstil pod 25. mesto. — Edini Jugoslovan, ki je tokrat poskušal leteti »ribo«, je bil Oto Giacomelli. Tekaška pesem se letos ponavlja Tradicionalno zgodnje januarsko tekaško tekmovanje, ki ga je letos celo mednarodna smučarska federacija vnesla v svoj koledar, pomeni vsako leto hvaležno merjenje sil domačih tekmovavcev s tujimi. Tako je že 1956. leta pred Cortino predstavljalo izbirno tekmo olimpijskih kandidatov; enako vlogo pa je imelo tudi to nedeljo, ko so morala biti znana imena naše tekaške odprave za Innsbruck. Kljub nepričakovano medlemu odporu gostom so si vize za VII. olimpiado zagotovili: 21-lctni pleskar MIRKO BAVČE z Raven, 23-letni kolar JANKO KOBENTAR z Jesenic ter 30-letni uslužbenec CVETO PAVČIČ in 29-letni radiomehanik ROMAN SELJAK iz Ljubljane (slednji član Triglava). PREMALO TRENINGA ALI NEUSTREZNE MAŽE? Pred osmimi leti so se kandidati precej bolj trudiii za čimboljšo uvrstitev kot v Mojstrani. Najboljša med domačini — Matevž Kordež in Janez Pavčič — italijanskih gostov nista pustila predse, medtem ko so letos naši najboljši tekači zavzeli mesta za šestimi Avstrijci in dvema Bolgaroma! Sicer je znano, da se avstrijski kandidati pripravljajo na olimpiado že od poletja, vendar tudi naši tekači niso tako malo trenirali, razen tega pa jc bila to zanje že tretja preizkušnja na snegu. Bolgari, ki doslej v smučarskem športu niso kaj prida pomenili, pa so bili v Mojstrani pravzaprav letos prvič na snegu. Rezultata Otčuhca (2.) in Mitkova (5.) zalo resno opozarjata, da je precej moč doseči tudi z rednim intenzivnim treningom, ki ga je seveda treba pričeti dosti zgodaj. V Mojstrani naši tekmovavc i sicer niso kdo ve kako obtoževali maž, vendar pa so nam spraševanja drug drugega, kako jc .treba mazati, kljub vsemu dala marsikaj misliti. PRI NAS: NEOBETAJOC MLADINEC... Z izrednim tekom med posamezniki in v štafeti je gledavce navdušil Andrej Jane, ki sc žc tri leta drži na vrhu avstrijske vrste. Doma je iz Žirovnice in mu trenutno še vedno dela večje težave nemški jezik kot pa naš. Teči je začel pri nas kot mladinec, vendar se ni in ni mogel uveljaviti; menda zato, ker je prišel navzkriž s funk- NAŠI OLIMPIJCI Našo tekaško reprezentanco na zimski olimpiadi v Innsbrucku oziroma Seefeldu bodo sestavljali: triglavan ROMAN SELJAK (zgoraj levo), CVETO PAVCIC, član Enot nosti iz Ljubljane (zgoraj desno pri predaji štafete), JANKO KO-BENTAR z Jesenic (desno) in Ra-venčan MIRKO BAVĆE (skrajno desno), ki trenutno služi vojaški rok cionarjem Knificcm. (Ne zaradi smučanja) je emigrira) v Avstrijo, kjer je s trdim delom postal to, kar je. Trenira marljivo in je zanesljiv tekmovavee. Največ, kar pričakuje od olimpiade, je mesto med 25 in 30 v teku na 50 km, sicer pa bo v Seefeldu nastopil še dvakrat. Ce celo Jane ne pričakuje nič boljšega, je vprašanje, kako se bodo na Tirolskem odrezali naši predstavniki. Zvezni kapetan Gregor Klančnik meni, da bo 15-od-stotni časovni zaostanek za najboljšimi velik uspeh, medtem ko trener Janez Pavčič pričakuje okrog 6 minut razlike med najboljšimi tekači — ti naj bi bili Skandinav-ci, Italijani in Sovjeti — in našimi udeleženci. V Mojstrani je Ko-bentar kot najuspešnejši domačin zaostal za Jancem slabe tri minute — se pravi, da je dosegel 6-od-stotno slabši čas kot zmagovavec! Iz Seefelda torej lahko pričakujemo vest: najhitrejši Jugoslovan se je uvrstil med 50. in 60. mesto. KAKO SE JE TREBA BORITI Zmagovavec Isteničevega in God-Čcvega memoriala ROMAN SELJAK se je tudi v Mojstrani trudil — in opravičil zaupanje športne javnosti, ki o njem tudi z olimpijskih smučin pričakuje dobre novice. Čeprav si je zlomil smučko je hitel proti cilju, dokler mu niso dali druge. ŽUMER, ki je bil tokrat vodja triglavanov in ki mu Romanove zmogljivosti niso tuje, je dejal, da bi se v- normalnih okoliščinah uvrstil vsaj na 7. mesto. Tudi »veteran« in naš večkratni prvak (zlasti v kombinaciji) GAŠPER KORDEŽ zasluži vso pohvalo. Kot drugi tekač druge jugoslovanske štafete je z izvrstnim tekom na nekem vzponu prehitel olimpijca C. PAVčTčA, čeprav je šel ta 8 sekund prej-na pot! Do cilja je Kordež povečal prednost za 4 sekunde — in dosegel najboljši čas med Jugoslovani v nedeljskem tekmovanju štafet, škoda, da ni za Seefeld net prostih mest... Gašper je bil v štafeti namreč presneto potreben. JOŽE ŽONTAR Dosedanji zmagovavci januarskih tekaških tekem • 1954 — Bled (udeležba: Avstrija, Jugoslavija, Nemčija) člani (15 km) » M. Kordež (Kropa) 61:31 elanjec (10 km) A. Kordež (Kropa) 46:11 • 1955 — Pokljuka (A, J, N) M. Kordež (Kropa) 52:08 B. Vandelič (Delnice) 42 : 24 (9 km) G 1956 — Pokljuka (Italija, J) M. Kordež (Triglav) 57 : 05 B. Vandelič (Del.) 35:36 (7,5 km) • 1957 — Pokljuka (J) Z. Hlebanja (Mojstrana) 50:21 (14 km) M. Rekar (Mojstrana) 27:44 (6,5 kilometra) e 1958 — Pokljuka (A, I, J, Poljska, Romunija) A. Mateja (P) 49 : 34 H. D. Gasienica (P) 42:26 • 1960 — Pokljuka (A, I, J) Lackner (A) M. Rekar (Mojstrana) O 1961 — Bohinj (A, DRN, I, J, ZRN) C. Pavčič (Enotnost) 58 : 13 Puchtier (ZRN) 26 : 14 (6 km) • 1962 — Bohinj (A, J, P) Z. Hlebanja (Moj.) 52: 16 Bigun (P) 33:01 • 1963 — Bohinj (A, I, J, P) Gut Misiaga (P) 53:52 H. Ludvvig (A) 21 : 55 (5 km) O 1964 — Mojstrana (A, Bolgarija, DNR, I, J) A. Jane (A) 50 : 24 H. Ludvvig (A) 40:42 Mlada Nizozemka se nikakor nI pustila fotografirati. Slednjič so jo ujeli z mamico. Nedeljsko jutro % Prvo potniško letalo, ki se je v nedeljo dvignilo v zrak je poletelo z deveturno zamudo zaradi megle v Amsterdamu % Nizozemcem je všeč v Kranjski gori % Usoden padec Koby Stelling in dvojni prelom noge NA LETALIŠČIH, železniških postajah in v cerkvah vratarji ob nedeljah zgodaj odklopajo ključavnice. Hiša novega ljubljanskega letališča, ki smrdi še po lakih in barvah, je sedela na kolenih ledene zime. Zunaj je človek v kožuhu, ki je bil oddaleč precej podoben medvedu, pometal z okornimi .sto- Nedeljski zapis z letališča Brniki LETALO NI NETOPIR pali betonsko ploščad, na kateri je, Kakor slok petelin, čepelo potniško letalo. — Ljudje vstran od letala! Ni dovoljeno hoditi v njegovo bližino. — Saj ga ne bomo ukradli. Potniško letalo, last ljubljanskega letalskega podjetja, je prejšnji dan priletelo iz Alžira. Ko se je prazno spustilo na letališče so mu postavili stražarja. Posadka se je čez noč umaknila i/ kovinskega ptiča, ki bi v nedeljo zjutraj točno ob šestih moral poleteti v Amesterdam z nizozemskimi turisti. To je bil prvi polet s potniki z novega letališča. Razsvetljena hiša V EDINI ogrevani hiši na letališču, stolp je zaradi okvar na centralni kurjavi prekrit z ledom, so si ljudje brusili pete. Piloti v modrih Uniformah so hodili, kot bi imeli letalska krila, zadovoljni, da imajo trdna t.la pod seboj, žensko osebje je spominjalo na filmske lepake. Strojniki so bili kuštravi.in v kožuhih, cariniki pa ostri kot britve. Razen domačinov in natakarice z japonskimi očmi, ki je prodajala skodelico čaja po 132 dinarjev, je bilo v prostorih okoli sto nizozemskih potnikov, ki so nekateri bledi in neprespani, drugi pa okorni v naših smučarskih čevljih, čakali na polet kot v podzavesti. Tujci so se pri nas dva tedna smučali in sankali, dokler v nedeljo zaradi megle niso dokončno na-sankali. Letališče v Brnikih je bilo čisto kot ribje oko. Letalo so že tri ure pred nameravanim vzletom ogrevali s posebnimi napravami. Nekaj minut pred uro določeno za vzlet je prišlo obvestilo, da je amsterdamsko letališče zaradi megle zaprto. V čakalnici je nastala poledica. Nizozemci so se začeli prijemali za glavo. Takrat še seveda niso vedeli, da se bo letalo dvignilo po devetih urah Čakanja. Vedeli p.i so kaj pomeni megla. Za zimski turizem morajo imeti ljudje zdrave živce. Izpraševanje vesti v čakalnici PO TREH urah čakanja so tujci začeli negodovati nad amsterdamsko meglo. Živčnost se je umaknila utrujenosti. Stari ljudski pregovor pravi, da je vse dobro, čc jc dober tudi konec. Zato smo hoteli zvedeti vtise Nizozemcev, ki so jih med zimskim dopustom v naših krajih zbrali. Večina Nizozemcev jc bila prvič v Jugoslaviji. Potnik Johan Smid, ki je prišel na sneg v Jugoslavijo z ženo in hčerko je povedal, da je v Kranjski gori srečal veliko gostoljubje. Spoznal je precej prijetnih ljudi, s katerimi je navezal pristne stike. Povedal je tudi, da ga je v Kranjski gori motilo, ker ni videl jugoslovanskih značilnosti. Tudi stare hiše bi lahko Kranjskogorčani s pridom oddajali tujcem, če bi Tih notranje opremili z vsem udobjem. Na njega je napravila nepozaben vtis lepa pokrajina in naše gore. V pogovor se je vmešala ,tudi njegova žena. »Prevozov z letali ne bi smeli napraviti sredi noči. Nocoj nismo nič spali. Kar iz bara smo se odpeljali na letališče.« Na nosilih v čakalnici je ležala farmacevika Koby Stelling. Nogo je imela v mavcu. Po prvem tednu "je nesrečno padla in utrpela dvojni zlom. O Ste imeli smolo? — Prav zares, že tri leta smučam, pa se ml kaj takega še ni zgodilo. Dve leti sem bila v Avstriji, zadnjo zimo pa v Italiji. # Kako je prišlo do usodnega padca? — Snega v Kranjski gori ni veliko. Tudi smučišče ni povsem ravno. Ne vem, kako sem se zapletla in padla. Zlom je težek, ker sem si prelomila obe kosti. # Kje so vas zdravili? — V jeseniški bolnišnici. Bolniške sestre so bile zelo prijazne in dobre, čeprav nisem razumela njihove govorice sem se z njimi odlično zastopila. # Nameravate še smučati? — Ne vem. Najbrž bom smučke obesila na klin. Prijazna Koby Stelling je dve uri držala zlomljeno nogo na mizi.