the oldest and most
popular slovenian newspaper
IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
!2MNo.) 88.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. MAJA — THURSDAY, MAY 6, 1926.
LETNIK XXXV,
Ma v Angliji popolna. - Stališče ameriških delavcev.
»■VI	FT' T	v
G£NERALNA STAVKA SE JE ZAČELA, ŽELEZNICA POČI-► VA, PRVI DAN STAVKE JE POTEKEL MIRNO. — ŽE-, LEZNICE HOČEJO NA VSAKI NAČIN ZAČETI Z O-BRATOVANJEM S STAV KOKAZI.
_________ i __________
Lo«don, Anglija. — Delavski ?JV Angliji se je začel. Želez-,a> Poulična železnica, indu-busi počivajo, pa tudi lel' 'azun vidnega in enega . ®vskega so prenehali izhaja-t' n'i dan stavke je zgledalo ^°ndonu kot bi vse izumrlo . Je bilo vse tiho in mirno. ^Je hodijo okrog povešenih j m nevedo kaj jim bo pri-pel Jutrišnji dan. (jri Vsem tem pa je le še iskr-'^Panja za p0r,aVnanje krize
[f%v..ra''sem 2asu' tako pravi Ltllo» sieer pa le malokdo ^»veruje. To •
L največji industrijski ;
C • ga -ie še keda.i videla
ta 'Ja- Delo niso pustili vsi fh,| rat. temveč v skupinah. tjtj an je bilo poleg premo-J!> katerih
je na stavki t^-OOO.OOO, ie nekako pol-tfoij	tovarišev drugih
tiva|a°' so namenjeni, bo po-lijj Velikanska delavska ar-B - 6,000,000 oseb. \	angleški premier,
^V2roka dovolj, da vidi civilno vojno.
^ Ul*e Predno je naP0^^ l^a generalno stavko, je
V	,j1apravila, ko je parla-
'"^ku yal celi dan' zadnji iise nS Za preprečenje stavke,
V	Ja je izjalovil.
i,s planski zbornici je bilo | \ ltra]S?V' ki so odobrovali od- j 1(>8je,']a' za diktatorstvo — a !vmUo Proti — dasi so zadaloT^jšini, a vendar, ko bo j Jo ^ 0 kritičnega momenta, j ■ V^^jšina zelo nevarna.
0 se je potegoval za o-% \r6 i11^11 J- H- Thomas, Uj .National Railways uni-0 jeJe-tlldi član parlamenta. V^1' da je generalna Nil-, neiz«gibna — ko je na-? ^rnUra' Je Thomas s solzni-
i^bj1 l0ke1' "vse smo stori" ^ w l ranili mir, a Baldwin
,Cn tel"
Kj, rn & Great Western %e \ jem,-l'e v službo stav-
peklo 16 toliko- kakor bi
^'vJ ,da ae igra z ognjem. Nbe ..aru8e transportacijske SCej« prostovoljce. Na j Vkaj0v Manchester so bili i5 Hi n ^ na straži in pazili, Xu vlak °dael
proti
? NiJ je sk,"b prebivalstva
Vv»nah T0' ker ZHl0«a P° tr'
e'ik0 t'J° k malo izčrpana. \S sS?0v se J'e poslužilo Nsii j *be, samo da so pre-lif'^j^We. Kar je bilo Je b'lo oddano za pot-
vpelji h ,
t' delavcev so hoteli Pa vlada ni hotela ^ b0j j rekH — pripravimo
i ■
V	sta\i Je bila napove-j
'C^SV* završal° J50
\ Ne Vci so P°zdrav-!°,ditelie. a takoj je
VH,Vj icija z ^»ienimi
lje. J® Množico razgna-
■ C- um0 ,ie bil° veliko ra" k ^iiic-T So iskali P°moči \ 0t»UniJ \
KSi U SllaPurji Saklatva-vmu»w«fini član ka-\ dn]P70j'em «ov°ru za-da je bila oblast »retirati.
i
MNENJE AMERIŠKIH DELAVCEV 0 STAVKI.
Iz vseh krajev Evrope se sliši o kooperaciji delavcev v pomoč angleškim premogar-jem. — Tudi francoski bodo glasovali, da se premog ne bo uvažal v Anglijo.
West Frankfort, III. — Leon Fox, predsednik podokrožja štv. 9 United Mine Workers of America pr.avi, da angleški premogarji, ki se nahajajo na stavki, potrebujejo moralne in ne financijelne podpore. Ni pa povedal kaj se namerava storiti, ako bi hoteli iz Amerike izvažati v Anglijo premog za časa stavke. Rekel je, da to je zadeva drugih, za določiti.
Indianapolis, Ind. — Ameriški premogarji nimajo nobene pogodbe z operatorjem, po kateri bi se lahko preprečil izvoz ameriškega premoga v Anglijo. Pa tudi ako bi bila taka pogodba — zob z.a zob — angleški premogarji se dopustili, da se je uvažal premog v Ameriko za časa stavke premogarjev trdega premoga, ko je tukaj počivalo 158,000 delavcev.
— Wilkesbarre, Pa. — Izvr-ševalni odbor oki-ožja 1. United | Mine Workers of America bo jimel posebno sejo, na kateri se bo določilo kakšno stališče bo-J do zavzeli glede stavke angleških premogarjev. V rokah i-jmajo pisma voditeljev premo-garske federacije v Angliji. Mr. Cappellini, predsednik 1. o-krožja je rekel, da ni verjetno, da bi glasovali delavci na polju antracita za stavko iz simpatije do angleških premogarjev.
Pittsburgh, Pa. — Socialistična stranka, ki ima svojo, konvencijo je sprejela resolucijo, ki se glasi za pomoč angleškim premogarjem.
Berlin, Nemčija. — Nemški premogarji so izdali manifest na vse delavce v državi, da naj gledajo nato, da se ne bo dopustil izvoz premoga v Anglijo.
Amsterdam. — Izvrševalni odbor internacionalnih transportnih delavcev je obvesti brzojavnim potom vse člane organizacije, da se morajo držati strogo navodila, preprečiti uvažanje premoga v Anglijo ali pa iti na angleške parnike v službo.
Pariz, Francija. — Francoski premogarji, kateri zastopajo 40 odst. vsega delavstva v Franciji so zato, d.a se ne dopusti francoski premog izvažati v Anglijo, dokler časa bodo angleški premogarji na stavki.
-o—l
SHEFFIELD BI ŠEL RAD V POKOJ. Mexico City, Mehika. — A-meriški poslanik James R. Sheffield, namerava svoje me-
■	sto prepustiti drugemu in se
■	odtegniti od poslaniške službe i v Mexico, ki ni prav lahka. V
jeseni namerava priti v Wa-
■	shington, kjer bo s predsedni-
■	kom in državnim tajnikom raz-• pravljal o razmerah v Mehiki.
Pri tej priliki tudi namerava vložiti svojo ostavko.
SEDEM OSEB NAŠLO SMRT V PLAMENU.
Belleville, III. — John Haas in šest članov njegove družine je našlo žalostno smrt v plamenih ko je ogenj uničil njegovo hišo. Mrs. Haas, eden od sinov in dojenček, ki ga je imela v naročju, so zadobili zelo težke opekline, a je upanje, da bodo okrevali.
STAVKA OMETAČEV NEIZOGIBNA.
Uslužbenci poulične železnice zahtevajo povišanje plače.— Delodajalci ometačev imeli | sejo, rezultat nepovoljen. — j Ometači hočejo $14.00 ali — , stavko.
Chicago, 111. — Uslužbenci I poulične železnice, katerih šte- ' vilo je 14,000, zahtevajo 5c na uro več plače in ustanovitev zavarovalnice na stroške kompa- i nije, za $1000 posmrtnine in 1 $20.00 tedensko bolniške pod- ' pore. To so sklenili člani orga- : nizacije na seji, katero so imeli v pondeljek večer. Doseda- . nja pogodba je veljavna do i. -junija, od tega časa naprej pa zahtevajo, da se kompanija : ravna po novi gori navedeni zahtevi. Na seji je bilo tudi : sklenjeno, da v slučaju, ako kompanija ne bo ugodila njihovim zahtevam, ne bodo prenehali z delom, ampak vodila ; se bodo še nadalje pogajanja. Uslužbenci nadulične železnice bodo imeli svojo sejo v soboto večer, na kateri bodo stavili iste zahteve. Nav.adno obe organizaciji, pouličnih in nadulič-nih uslužbencev, zavzemajo enako stališče pri pogajanjih za višjo plačo, oziroma zboljšanja delavskih razmer.
Delodajalci ometačev so na svoji seji sklenili, da pod nobenim pogojem1 ne ugodijo zahtevi delavcev. Delavci so pa sklenili, da hočejo dnevno $14 ali pa pustijo delo. V petek dne 7.' maja, tako se lahko reče, bodo ometači stopili na stavko. Ta stavka je neizogibna, kajti obe stranki sta odločni, da bosta vstrajali pri svoji zahtevi.
VSE PRIDE NA DAN.
Petersburg, Ind. — V petek dne 30. aprila so našli v Patoka reki truplo 10 let starega dečka Leander Roe. Dognalo se je, da je Thomas Roe, oče sam umoril svojega sina in truplo vrgel v reko. Oče se nahaja že v zaporu. V umor je pa tudi zapletena Mrs. Beatrice Bolin, ki ' je bila tajna ljubica Roe-ja, katere soprog je pa jako dober z njo. Mrs. Bolin je tudi povedala, da je v to afero zapletena 1 še neka druga ženska in moški, katera imena pa ni hotela povedati. Glede umora pravi, da se je izvršil na domu Roe-a, truplo je imel oče zaprto v skrinji ko so sosedje iskali po reki dečka, ker je bilo rečeno, [ da se je zgubil in najbrže padel l v reko. Ko so že vse v reki pre-r iskali, je Roe nesel po noči truplo v reko, kjer so je sedaj našli. Zakaj je bil umor izvršen bo dognala preiskava.
l širite in agitirajte vsepovsod za Am«r. Slovenca I
E. GIL BORGES.
Gorenja slika nam predstavlja E. Gil Borgesa, pomožnega ravnatelja "Pan - American Union" v Washingtonu.
KRIŽEM SVETA, i
—	r
—	San Diego, Cal. — Na ru- u
šilcu John Frances Burns je ku- jj hal mornar Dewey C. Blyckert j "munšajn," kotliček pa je raz- j neslo in mornarja ubilo.	(
—	Chicago, 111. — Gilbert , Mazer, star 23 let, 4657 N. j Hermitage Ave. je bil prepe- 5 ljan v kritičnem stanju v bol-,] njšnico ,bil je zadet od -vlaka, j j ko je na Main cesti v Evanston jj na progi iskal nickel, ki mu je jj padel med tračnice.	jj
—	Carigrad, Turčija. — Via- j da je izdala ukaz, da ne sme- ] jo v restavracijah in sploh jav- . nih lokalnih prodajati opojnih ] pijač. Tudi v Turčiji bodo u-vedli strogo prohibicijo.
—	Chicago, 111. — June Ray, stara 2 leti, 3306 Parnell Ave. je prevrnila na sebe vrelo ka-j vo, dobila je tako hude ope-| kline, da je kmalo podlegla.
—	Washington, D. C. — Miss! Ailsa Mellon, hči zakladničar-i1 skega tajnika Mellona, se je zaročila s sinom senatorja W. ; Bruce Davidom.
—	Tonbridge, Anglija. — j Mr. in Mrs. Thomas Lucas so : srečni stariši, katerim je ne-| davno štorklja pustila 23. otro-j' ka. Pa tudi sosed te družine je; oče 23. otrok.
—	Los Angeles, Cal. — Wil-mingtonska policija je našla ob qesti ležati nekega moškega v nezavesti. Zdravnik je dognal, da je mož postal žrtev zverinskega človeka, kateri mu je zabil dolg žebelj v glavo. Imel pa je tudi okrog vratu zadrgnjeno bakreno žico. Nahaja se v kritičnem stanju.
—	Carroll, Iowa. — Mrs. F. Wait, stara 70 let, katere dom je Portland, Ore., je skočila iz vlaka v bližini Westside, Iowa, pri tem pa tako nesrečno padla, da je mrtva obležala na mestu.
—	Managua, Nicaragua. — Uporniki so premagali branilce mesta Bluefields in zasedli mesto; v boju sta padli dve o-sebi, veliko število je pa bilo ranjenih.
-o-
USMRTIL ŽENO S SEKIRO.
Williams, Ariz. — G. W. Johnson iz Los Angeles je na sumu, da je on ubil svojo ženo, katero so našli s preklauo glavo v taborišču v tukajsni bližini. Johnson in žena sta bila na potovanju z avtom iz Los Angeles proti Chicago.
JAPONSKI DELAVCI NAVDUŠUJEJO ANGLEŠKE.
Tokyo, Japonsko. — Japonska delavska federacija je brzojavno obvestila angleške stavkajoče delavce, da so oni z njimi, kar bo v njih moči jim bodo pomagali. Oblasti in voditelji industrije na Japonskem so v skrbeh, da bi tudi japonski ne sledili angleškim.
PO 4 DNEVNEM SPANJU-PREBUDILA.
Bolniška strežnica, ki se je ho-; tela zastrupiti, je ležala štiri | dni v nezavesti. — Kandida-tinja smrti je iz Philadelphia, kamor se bo vrnila.
Chicago, III. — Kakor je že bilo poročano, je Miss Mildred Furst, stara 22 let, bila najdena v svoji sobi v Morrison hotelu v nezavesti. Prepeljali so jo v okrajno bolnišnico, kjer je bila štiri dni nezavestna. Ko se je zbudila je povedala, da je odšel njen zročenec v New Mexico, od koder bi bil moral br-zojaviti ponjo, kar pa ni storil, zato si je hotela končati živ-jljenje. Zavžila je malo količino veronala, nakar je zaspala lin spala štiri dni. Le štiri ,ure !po temu ko je zavžila strup, je I prišel zaželjeni brzojav, kar se je pozneje dognalo. Miss Furst bo šla takoj ko se nekoliko pozdravi od slabosti, nazaj v Phi-ladelphio.	t'Mll
-o-
PLEN PROHIBICIJSKIH AGENTOV.
Iron Mountain, Mich. — Pro-•hibicijski agenti so bili te dni J zelo aktivni v Iron Mountain in j Vulcan, kjer so obiskali kot .nepovabljeni gosti lokale, kjer 'se je točila prepovedana pijača, pa tudi je bilo po teh lokalih shajališče banditov, zloglasnih žensk in igralcev hazardnih iger. Okrajno ječo so'napolnili z kršitelji postave, zaplenili 'so tudi veliko množino pijače, i Hurley, Wis., je bilo na glasu kot najbolj razupito mesto v železnem okrožju. Tam so že enkrat preje, to je bilo par dni pred Božičem, zaplenili veliko množino žganja in zaprli osem in petdesetim salunarjem lokale.
-o-
CHILE IŠČE POSOJILA.
Santiago, Chile. — Me^d londonskimi in ameriškimi bankirji se je začel kontest za posojilo, katero išče država Chile v Južni Ameriki. Potrebuje $250,000,000, kateri znesek bi porabila za uravnavo svojega dolga upnikom, a ne celi znesek — $50,000,000 bo potrebovala za orožje in muni-cijo, za armado in mornarico. Za vojne priprave se siplejo , milijoni in milijoni, kdaj se bo ljudstvo spametovalo? V Chile so že itak neznosni davki. Še nikoli ni bilo v državi tako stokanje radi davčnega bremena kakor je sedaj.
-o-
LETALSKA NESREČA. Corpus Christi, Tex. — Mrs.
•	J. D. McCaskill je bila na me-■ stu mrtva in pilot Adolph Em-. mert težko poškodovan ko sta
•	radi defekta pri motorju priletela iz visočine na zemljo. ..
Iz Jugoslavije
-o
- PAŠIČ ŠE NE MISLI ITI V POKOJ. — ZAČEL JE TAKOJ 3	PO ODSTOPU KAMPANJO PROTI NOVI VLADI. —
i DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Pašičeva politika.	1
Belgrad, 10. aprila. — Op- s timisti, ki so mislili, da se bo s g. Pašič udal v svojo usodo in da bo eventualno sam odšel v zaslužen pokoj, so se skoraj gotovo zmotili. Vesti, da je * vodstvo radikalne stranke od- s ložilo sejo glavnega odbora ra- 1 dikalne stranke, se dementira- i jo. Očividno je, da je vodstvo i radikalne stranke odložilo sejo t proti Pašičevi volji in mimo j njega.	i)
Nikola Pašič se je nenadoma t pripeljal v predsedništvo via-! de in ostal pri Uzunoviču kake | pol ure. Ko je odhajal iz pred-sedništva vlade, so ga pozdra- 1 vili časnikarji in on jim je lju- i beznivo odzdravil. Vsakemu je 1 podal roko. Na vprašanje, če- 1 mu je prišel v predsedništvo s vlade in konferiral z Uzunovi-,) čem, je odgovoril: "Tega Vam i ne morem povedati. Prej ste lahko več zvedeli."
"Zakaj ne govorite, g. predsednik?"	J
"Govoril bom, ko bom svo- ■ boden!" ' je odgovoril Nikola ■ Pašič.	11
-o-
Pašič hoče doseči padec Uzu-novičeve vlade.
Nekateri mislijo, da bo Pašič skušal izsiliti popolno zaupnico za sebe. Ta zaupnica bi se Pašiču izrekla v taki obliki, da bi moral Uzunovič izvajati posledice, odstopiti ter Pašiču ponovno prepustiti vodstvo državne uprave .Pašičevi prijatelji v tej stvari izredno živahno delujejo. Obenem napovedujejo najostrejše represalije proti Radiču.
-o-
Nenavaden slučaj.
V pondeljek, dne 12. aprila, popoldne ob pol 2. je v drugem razredu osnovne šole na Jesenicah učenec Robavs rekel gdč. učiteljici, da ga mrazi in glava boli, prestal je bil namreč ravnokar močno influenco. Gospodična mu veli, naj gre domov, pa ni hotel, nato mu je rekla, naj se nekoliko vleže na klop, kar je tudi storil. Učiteljica ga je še ogrnila s svojim ogrinja-čem ter večkrat hodila gledat, kako mu je. Ker pa je zaspal, ga je pustila v miru. Ob 4. uri ga je hotela poklicati, ker je bil konec pouka, a fantek ni hotel več vstati, ker je bil že trd in mrzel. Umrl je tiho med poukom sredi svojih součencev. Pred dvema mesecema so mu pokopali očeta .vojnega invalida, sedaj pa je šel sam za njim. Součenci so mu nanosih toliko cvetja, da je bila rakev i popolnoma pokrita z rožami in i milo je bilo gledati, ko se je po-i mikal dolg sprevod šolskih o-: trok, ki so spremili svojega tovariša na zadnji poti.
L	-O-
Toča pri Sv. Ilju v Slov. goricah.
V	nedeljo, dne 11. aprila ob . tri četrt na šest zvečer je pobe-- lila toča Št. Ilj v Slov. goricah.
l Sneg na kumljanskih hribih.
V	nedeljo, 11. aprila popoldne je po nekaterih krajih Do-
lenjske padal hud dež. Kum in sosedni vrhovi so bili pokriti s sneženimi kapami.
-o-
Konj ubil otroka.
Dne 8. m. m. je petletni Avgust Gaberšek iz Kresnic št. 21, sin posestnika Petra Gaberše-ka, na vrtu se pasočega konja igraje tepel s šibo po zadnjih nogah. Razdraženi konj je o-troka brcnil tako nesrečno, da je deček še isti dan podlegel poškodbam v ljubljanski bolnišnici.
Oče trpel radi sina.
V Selnici ob Dravi so se step-li fantje ter v večini planili po nekem Hiflerju. Njegov oče, ključavnikar Ernst Hifler, je prihitel sinu na pomoč, toda slabo je naletel med podivjanimi fanti. Napadli so ga z noži in mu prizadeli nevarne rane. -o-
Železniška nezgoda.
Dne 5. api'ila je zadela prazna lokomotiva pri Višnjigori po železniški progi idočo služkinjo Katarino Umek iz Višnjegore ter jo težko poškodovala. Um-kova se kljub svarilnim signalom strojne piščalke ni umaknila. Prepeljana je bila z avtom v ljubljansko bolnišnico.
Otrok zanetil požar.
Dne 5. aprila ob pol 8. je zanetil dveinpolletni Adolf Hab-jan, sin posestnika Antona Ha-bjana iz Vrha št. 9, občina Le-skovec pri Višnjigori, v slami pred podom ogenj. V hipu sta bila v plamenu pod in hlev ter je ogenj uničil še 3000 kg sena, 5000 kg slAme, tri vozove, sla-moreznico in drugo orodje v vrednosti okrog 40,000 Din. — Poslopje ni bilo zavarovano. Ko je deček, ki je bil brez nadzorstva, zanetil ogenj, je prišel v hišo povedat: "Zdaj pa že gori," a bilo je že prepozno. Rešiti so mogli le še tri živinče-ta, ki so bila pa tudi že nekoliko opečena oziroma osmoje-ni.
Denarne pošiijatve.
V	JUGOSLAVIJO, italijo.
avstrijo, itd. Naia banka ima svoje lastne cveti
a pošto in zanesljivimi bankami i starem kraju in naše pošiijatve to do* stavljene prejemniku na dom ali nt zadnjo pošto točno in brez vsakegfl ' odbitka.
Naie cen« za poiiljk« ▼ dinarjih M lirah so bile včeraj sledeče: Skupno > poštnino:
300 i- Din. _ | 9.51
1,000 ^ Din.__9 18.73
2,500 — Din. ______ $ 4671
5,000 i-t Din.___$ 93.00
10,000 — Din.____$185.00
100 — Lir___% 4.70
200 ri Lir _ - 9 9.03
500 — Lir____| 21.73
1,000 — Lir______$ 42.23
Pri pošiljatrah nad 10,000 Din. •! nad 2000 lir posebea popust.
Ker se cena 6mar)a čettokrat mt> nja, dostikrat docela nepričakovan^ je absolutno nemogoče določiti ceitl vnaprej. Zat« se pošiijatve nakaiej« po cenah onega dne, ko ml aprejm« tno denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI
V	JUGOSLAVIJO IN SICER
po poŠti kakor tudi BRZOJAVNO. Vse pošiijatve naslovite na 8LO> vensko banko
zakrajšek & CeSarek
1,455 w. 42nd St.. new york, n. y,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amekikmski Slovenec
Err| M» wij«ur«jli •lovendri list Th« firrt »»d |h« »Id«* 61» v	K Ameriki«	Tenian newspaper In Amerfcg.
UltanoTljea leta VUX	E«t»blishe4 J89JL
Ishaja T»ak du ruvn aedelj, pon- Iuud dally. «xc«pt Bfladaft MjMH (Mitov trn 4b«to» M MboriUi. day. tad tit« day »(ter kslMart.
Izdaja in tiaka!	Published by!
EDINOST PUBLISHING CO EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva In »prave;	Addrew of publication pffica]
1849 W. 22nd St., Chicago, 1«. 1849 W. 22nd St., Chicago, Iif. Telefon: Canal 0091.	'Phone: Canal 0091
Naročnina)	Subscription!
Ka čelo lew _,___|5.00 For one year --$5.00
Ka pol leta _2.50 For half a year-----2.50
Za Chicago, Kanado la EyrflPd	Chicago, Canada and Eurapel
Za celo let*	,. 6.00 For one year .. ........ «.. .. 6.00
Za pol leta____— 8.00 For half a ycafl .............».00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl na ■rtdniitvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko izid« list.—Za zadnjo številko!
v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the po»t office kt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Stavka angleških delavcev svetovnega
pomena.
V Angliji je proglašena generalna stavka. Okoli 5 miljo-na delavcev je vsled tega prizadetih in tisočera industrijska podjetja. Da bodo čitatelji docela razumeli ves položaj, v katerem se je rodila generalna stavka je treba, da ves položaj podrobneje ogledamo.
Generalna stavka v Angliji se je porodila iz rudarske stavke v Angliji. Angleški rudarji so prišli s svojimi zahtevami na plan že lansko leto. Da ni izbruhnila stavka je pripisovati kredit angleški hladnokrvnosti v takih slučajih. Anglež naj bo delavec ali delojalec je trezen, premišljen in nadvse hladnokrven, pravi realist v vseh ozirih . Zato so na lanskem sestanku pristali na arbitražo za kompromitiranje. Rudarska organizacija je sestavila svojo komisijo, vlada svojo in lastniki jam svojo. Ko so te komisije sestavile svoj,a poročila so lanskega augusta prišli do mrtve točke in vse je kazalo, da že tedaj izbruhne rudarska stavka. Lastniki jam ^o dokazali s številkami, da jim je nemogoče eksistirati pri takih razmerah. Tuje-•zemske trge, so v veliki meri zgubili, ker jih je spodrnil nemški rujavi premog in črni iz drugih kontinentalnih rovov. Odločili so se, da znižajo rudarjem plačo.
Zastopniki rudarjev "Bo se tej nameri angleških rudarskih magnatov enostavno uprli ter odklonili enostavno vsako znižanje rudarskih mezd. Grozila je stavka. Vlada sama pa je bila v velikih škripcih. Vedela in poznala je solidarnost angleških delavcev. Vedela je, da delavci se ne bodo udali, lastniki pa tudi ne. Kaj sedaj ? Vlada je intervenirala in dosegla, da je prišlo do industrijskega premirja in sicer na podlagi, da ostanejo v veljavi stare rudarske mezde, odgovornost za morebitni deficit v premogarski industriji pa je prevzela vlada. To premirje se je sklenilo do 1. maja 1926. Do tega časa^pa naj bi se uravnalo vsa pereča vprašanja v premogarski industriji ter prišlo do zadovoljive rešitve. Državo je, kot kažejo uradne številke, stala cela stvar 25 milijonov funtov.
Vlada je poslala na reševanje tega nujnega vprašanja svoje najboljše eksperte. Tako lastniki in rudarska organizacija. A do zadovoljive rešitve še ni prišlo. Lastniki vstra.jajo, da pod nobenim pogojem ne morejo voditi svoje industrije pri teh visokih tržnih cenah, od katerih pa ne morejo, dokler morajo plačevati visoke plače za proizvajanje. Vlada pa je s 1. majem popolnoma odpovedala lastnikom državno podporo. Posledice so tukaj, premogarji so odšli n.a stavko, z njimi pa sim-p at i žira vse ostalo delavstvo v Angliji in je odšlo v znak solidarnosti na stavko. Tako je nastala generalna stavka v Angliji.
Angleški konservativci, ki vladajo Anglijo so radi stavke v veliki zadregi. Delavska stranka pa ima pri danih razmerah najlepšo priliko, da prisili državo, da nacijonalizira premogar-sko industrijo in potem se bodo uravnale razmere po načinu, ki bo zadovoljiv za delavce in državo. Vsled tega tolika državna pozornost v Angliji. Konservativci na vso moč odrivajo od sebe vprašanje podržavljanja industrije. Delavska stranka pa hoče in to namerava doseči, ako se njenim zahtevani ne ugodi.
Generalna stavka v Angliji je po mnenju političnih opazovalcev velikega vitalnega pomena za delovno ljudstvo vsega ostalega sveta. Zgodovina pokazuje, da je bila Anglija še vedno prvakinja v vseh socialnih reformah. Za karkoli so se še kje borili, to je Anglija že imela.
Namen angleške delavske stranke je, da se državo prisili, da podržavi rudarsko industrijo. Ker je pa delavska stranka močna in skoro enakomerna vsem drugih političnim strankam, je gotovo, da bo pri prvi priliki prišla zopet v vlado in potem bo delovno ljudstvo potom svoje stranke rešilo industrijsko vprašanje tako, kakor bodo zahtevale njih potrebe.
Ako angleški delavci zmagajo, kar ni dvoma, da ne bi v teh
dveh stopnjah, potem bo s tem izveden prvi del socijalne re-- ■■ ■ 1 — ■ - ^ - " ■ ■— —- ~
volucije v družbi in s tem' bo postavljen temelj novemu gospodarskemu sistemu na zemlji.
Kar zahtevajo danes angleški delavci, bodo zahtevali kmalu delavci vseh drugih dežela. Zakaj povsod, v vseh državah je danes glavno vprašanje, kako rešiti zadovoljivo delavsko vprašanje ,da bi bili delavci zadovoljni in preskrbljeni za svojo bodočnost. Dosedanji gospodarski sistem tega ne nudi, zato se je vedno in se še pojavlja to vprašanje. Ako zmagajo s sedanjim nastopom angleški delavci, bo s tem dosežen velik korak napredka za delavce vsega ostalega sveta. Zato ima danes ves svet uprte svoje oči na Anglijo, dobro vedoč, da je od sedanjega delavskega in industrijskega položaja v Angliji mnogo odvisna gospodarska bodočnost vsega sveta. Razvoj in razrešitev tega velepomembnega socialnega vprašanja v Angliji bo v bližnji bodočnosti pokazala, kako blizu smo novemu gospodarskemu preobratu, ki ima sigurno priti prej ali slej.
RUDEČIM FARIZEJEM V ZAPISNIK.
Cleveland-Collinwood, O.
Prosveta št. 83 je objavila iz Chicage dopis, ki se pričenja po vsakdanjem kopitu: ; •'Na vso jezo Jericha & Co.," kjer se skuša tisto jezo zvra- : čati na druge, ko jo vendar sami pod svojo lastno kožo skri- : vajo. Mr. Jerich in vsi sotrud- : niki Amer. Slovenca niso prav i nič jezni, zakaj pa bi neki bili, ko jim vendar sama radost in , veselje sije iz jasnih oči nad ta- ; ko sijajnim izidom minole kampanje, kar jim je ravno vaše lažnjivo in zlobno obrekovanje pripomoglo. Dopisovalec, ki se še sam svojega lastnega imena ; sramuje, se je podpisal z imenom "Cikažan," sedaj pa ne vemo, ali je Mihel ali Trompi-hel ali pa Jože Persmuk; pa nemara da bo kak židovski či-fut, ker drugače se ne bi že'; koj v-žaeetku obregnil ob trp- J ljenje in smrt našega Tzveličar-ja, kjer pravi med drugim, da Kristus, naš Spasitelj, je veliko i krivico delal židovskemu naro-; du s tem, da je hujskal proti : vladi ,jim je trgovino prepovedal, da jih je pretepel itd. Zato, modruje "Cikažan," je naš : Odrešenik zaslužil smrt. Kaj p pa zasluži tak človek, kakor da se ga tira pred sodišče in se ga < obsodi v smrt po zakonih. Mi,' vprašamo dopisuna, če Kristus,; je zaslužil smrt po zakonih, kaj 1 pa je zaslužil Baraba? Kaj za Barabo ni bilo zakonov?! Ci- i kažan, nategni sedaj tvoja dolga ušesa, da ti povem, kaj je : Pilat mislil o Kristusu. Pilat je, kot cesai'ski namestnik in vrhovni poglavar dežele, sam pri- : poznal nedolžnost Krista, zato i si je roke umil; ampak hinavski farizeji, katerih je še dandanes vse polno, ti so tirali Kristusa v smrt ter kričali: "Njegova kri naj pride čez nas in naše otroke!" To bi se zgodilo tudi danes med slovenskimi farizeji, ako bi imeli oblast in bi jim razmere dopuščale.
Pa preidimo na drugo, kar piše "Cikažan." Isti vpije, da moramo držati roke proč od S.N. I'.J. Ne bojte se, moje roke so že prav daleč stran od SNPJ. Ravno tako ne sili v njo nobeden zaveden delavec, še manje pa kateri izmed slovenskih du-
hovnikov. Nadalje omenja "Cikažan," da katoliški duhovniki so edini, ki delajo prepir. Sedaj naj on odgovori, kdo dela prepir v SNPJ., ko ni v njej niti enega katoliškega duhovnika, pa je vseeno v njej sam ravs in kavs. On kliče Rev. | Trunku, Cernetu in Omanu naj j nikar ne imajo poželenja po | mesu šestdesetih tisoč članov; SNPJ.
Najprvo ga vprašamo, od ke-j daj je SNPJ. narastla na 60 ti-; soč članov, morda v zadnji kampanji?! Sedaj pa nekaj o-( tistem poželjenju po mesu. —j Kdo se pa briga za S. N. P. J. Radi nas lahko popokate vse | sakumpok, pa hajdi za — od- -rešenjem. Mi zavedni katoliča-' ni in z nami vsi slovenski du-1 hovni, nimamo z vami sploh nič za opraviti, temveč, ker vi nas ■ napadate in hočete teptati na- : še svetinje, smo primorani za-V govarjati naša načela in jih bomo branili do konca naših dni. Pri tem bomo vztrajali, če se vi tudi tako uprete, da počite na vaših želodcih, kajti na ; možganih ke itak ne morete, ker jih nič nimate. Tisto jezo, katero sodite, da je na naši strani ,se jo najde pri vas, ker. vas strašno jezi in grize, da imamo mi slovenski delavci tako junaške branitelje in pravi-coljube, kakor so slovenski duhovniki Trunk, Cerne in Oman ter urednik našega delavskega i lista Amer. Slovenca, J. Jerich in ž njim še mnogo drugih sobojevnikov, ki se tako hrabro in neustrašeno borijo za naša j načela in obstoj slovenskega naroda v Ameriki. Seveda, to se razume, da vam ni prav, ako se postavljajo naši boritelji za nas v bran in zagovarjajo resnico.
Žarkomet že "sveti" nad eno leto, pa kakor se vidi, še sedaj ni posvetil pod svojo lastno streho ,kajti tam bi videl svoje lastno strašilo; pa menda ni posvetil niti v butico "Cikaža-na," ko se ta tako hvali, da je bil na katoliškem shodu in na godovanju Rev. Winklerja. — Kaj pa išče en tak brezverski rogovilež po katoliških shodih, ko dobro ve, da se tam ne najde ničesar za žarkomet.
V srednjem veku so brezbožni plemenitaši ' zlorabljali uboge ljudi, ki so hodili delat
II	. I . . H I ■■ .	I I « —•	"	1 '	IH	Ml I
tlako, tedaj so vihteli nad njimi bič in jih pometali v zapore, da so umirali od gladu. Ravno tako bi se godilo z nami še dandanes, ako bi vi rudeči farizeji dobili oblast čez nas; ali bi žvižgal valpetov bič po glavah slovenskih delavcev, ali bi se navalili čez nas kot tolpa podivjanih in razjarjenih fakinov ter nam diktatorsko usilili vaše strupene nazore. Naša usoda je v rokah pravice, zato se vas prav nič ne bojimo, ker mi ne izkoriščamo svobode, katera nam je zagotovljena, ,kakor to delate vi, ki jo hočete nam u-krasti.	j
Končno omenjam, da to ni-' sem napisal ne iz sovraštva ne iz osebnosti, ampak ker si štejem v dolžnost braniti in zagovarjati naše pravice.
Karol Skebe. j -o-
GLAS IZ SHEBOYGAN A. !
l
Sheboygan, Wis.
Pesmi se prepevajo. Krasni maj ni k že razliva po cvetlicah žlahtni cvet. Tukaj pri nas pa še ni nič cvetlic.	(
Danes, ko to pišem, pa je resnica: snežinke padajo z ne-' jba, mene zopet zebe. Kakor , berem po časopisih, se v Chi-icagi zelo trudijo s pripravami 'za evharistični kongres. Prav J je, čast vam. Tako bi morali 'povsod skrbeti, da bi bilo že !vse v redu. Ako premislimo, kako se pripravljajo posvetne 'oblasti, ako se naznani, da bo ( j prišel na obisk kakšen kralj ali1 'princ. Da, vsak gleda, da bi po-1 'veznil najvišji pisker na glavo. 'Amerika pa še nikdar ni spre-, jela tako visokih mož kot jih bo ravno letošnje leto. Pa kaj 'pa so ti možje? To so možje, ki vzdržujejo sv. katoliško ve- j 'ro in branijo sv. katoliško cer- i kev. Jaz ne vem, kaj bi počeli ljudje, ako bi ne bilo sv. vere? Koliko bolnikov bi obupalo na I zadnjo uro. O, koliko sem jih že jaz poznal, ki so bili nasprotniki sv. vere. Na zadnjo uro pa jim je bila največja tolažba. In ravno zato se bo letos godilo v Chicagi nekaj čudovitega. To je čudež, da bo prišlo toliko ljudstva skupaj. Prišli bodo od blizu in od da-. leč učeni in priprosti, mladi in stari. Ako pomislimo, da nas bo obiskal naš častiti ljubljanski škof Bonaventura Jeglič. Kaj pa je on? On je gorenjska ska- ( la in se ne boji tudi najhujših viharjev. Sivolasi starček bo j prišel s svojo pastirsko palico in bo kazal, kako zna pasti svojo čredo. Kako so se zaletavali volkovi brezverci, da bi u-gonobili njegovo čredo. Zastonj so grizli, on se še danes nič ne boji, čeravno je že starček.
Skoraj bi žiher rekel, da bo morda najstarejši med vsemi tujimi gosti. Po kaj pa bo prišel? bo mogoče kdo vprašal.
Gotovo zato, da se pokloni Najvišjemu v presveti Evhari-stiji. Tukaj pri nas v Sheboy-ganu bo tudi podelil zakrament sv. birme dne 5. julija. Tudi nas Slovence doleti tista čast, da bomo imeli priliko videti še našega nekdanjega n,ad-pastirja .Mnogo nas je, ki smo bili že za botre pri birmi v stari domovini. Veliko jih je pa
tudi tukaj, ko so prijeli zakrament sv. birme od njegovih rok.
Zatorej Slovenci, združimo se kolikor nam bo mogoče slovesno sprejeti tega prevzviše-nega sivolasega starčka in vse njegove spremljevalce.
Tukaj pri nas smo namera- , vali člani dramatičnega kluba < prirediti igro "Lumpacij Vaga-bund" prvo ali drugo nedeljo , v" maju. Nekateri so že svoje -vloge znali na pamet. Bolezen nam je pa prečrtala naš namen. Zbolela sta nam dva igralca, ki sta se morala pod- , | vreči operaciji. Želimo njima 'vsi kmalu trdnega zdravja. Z igro bomo morali pa prekiniti !za sedanjo sezono. Tukaj imamo že program sestavljen za j vsako nedeljo.
Dne 30. maja bodo imele 'članice društva Kraljica Maj-'nika nad vse krasno in zanimivo igro "Prisegam." Zatoraj rojaki, kdor hoče videti zares zanimivo igro, naj pride. — Vstopnice že lahko kupite pri članicah. Več se bo že še na-1 znanilo.
1 Člane dramatičnega kluba pa prosim, da se vsi udeležite seje, ki bo 10. maja zvečer v cerkveni dvorani. Od sedaj naprej bomo imeli vsaki drugi pondeljek v mesecu seje. Želeti je, da bi pristopilo več članov in članic v Dramatični klub. Sedaj bomo za par mese-! cev prosti.
I
i
i Narava kliče zdaj nas glasno:; Igralci ven na livado krasno, j Po dvoranah b'li ste celo zimo, j Sedaj na prostem se razveselimo.
Drobne ptičke pojejo že glasno!
Vsakih vrst cvetlice po cvetejo krasno,	^ *,
; Zakaj pa tudi za nas Enkrat ne bil bi lepi čas?
Vsem čitateljem želim veliko j veselja v mesecu majniku.
Jakob Prestor.
--o-
Požar.
V	soboto, 10. m. m. proti ve- ! čeru je izbruhnil ogenj pri po-] sestniku Jožefu Ahlinu na Gro-1 supljem št. 9 in uničil hišo, hlev in skedenj. Domače in več sosednjih gasilnih društev, ki so prihitela na pomoč, so obvarovala, da ogenj ni uničil tudi sosednjih hiš in kozolcev, ki so se že vnemah.
-o-
Smrtna nesreča.
V	Zobovcih pri Ptuju so potegnili 1. aprila iz Drave 15-letnega, Štefana Matjašiča. Že 23. februarja t. 1. je pomagal v bližini Vurberga prevažati v ladji čez Dravo naložen voz z vprežno živino. Krava, pri kateri je stal fant pri vožnji, ga je sunila s tako silo, da je padel z ladje v Dravo in utonil.
-o--
Odjemalec -j- ''Dajte mi ono jlibro "steaka" pa mora biti mehak."
j Mesar — "Mehak, kajpada, prav tacega imam. Mehak je kakor srce ženske."
Odjemalec — "O potem mi pa dajte raje eno libro klobas."
"Narodni Dnevnik," ki &
ja v Ljubljani, je reagiral"* članek v našem listu, nanašaj se na prodajo Narodnega NjJ ma v Trstu. "N. D." pravi: M sedeti v zapečku in dajati »sj vodila je lahko." To je pa^l kor se vzame. Vendar 9 "N. D." ne more zagovarja; stališča tržaških liberal^' ako je le količkaj narodno« sleden in iskren za to.dej^ Dom bi bili lahko ohranili ^ jemu narodu, če bi biP nekoliko žrtvovati in to je . njih sveta dolžnost! Ali i* čl jo Wilfanovi pristaši, J narodnjaki so ? ! Da niti B^ j menjamo, kako pri tem 111 jo na slovensko krščansko ■ lavstvo in njih prosvetne ® ^ nizacije kamenje. krij jI nekje drugje in "N. P- J pot zgrešil pravo .adreso
. " J z ■
Je nemogoče. — u ^ ■
lawndalskimi socialisti j da voditi stvarne Pole111 ^ | so sami že neštetokrat do ^ li s svojimi netaktičniiB^ ^ zraven zelo hinavskimi , pi. Dostojnost in zmel"Ja,i? , polemiki jim je popolno . znana stvar. Mesto teh ( ■ pri njih gola hinavščin»> ' ( [zlokobnost. Z ljudmi t«^ f i značaja se pa stvarno 1 ; ! žira ti ne da. Prej bi n»uC ^ ( jre igrati na gosli,	| j
'socialiste stvarne, dos 0 J j poštene polemike! .^-m I
* * 91 (prisr i
Bo dobra primera, v ^ (,fl .
vek.) — Žarkometar c 1 odgovoril na članek v J. '
0	evoluciji in porodni K ^ i da je krščanska m«**1*^ * Ko sem to čital, sem s^i« J lil na pripovedko o svinji, ki pravi: "GolJ^ J
1	del na strehi in se grel M " cu. Pod njim
rila po blatu svinja. ^ ^ Ivi: Cemu riješ-vedno P^-j da si potem vedno 'y !—Svinja pa odgovori: ^ viš umazanec, da semail0f
[na? Vi golobje ste ve	j
,smojeni."	,,
Tako n. pr. žarkon^;.,, 1
govarja na razne j.r/ ' hajajo iz krščanskih ^ ■
Revček mali naj bi s*" sv < dal v lastni tabor, k pristaše, ali celo v	J
bo revček našel tolik ^ ^ ^ da bo zatisnil »oS't%; S-Bog dal dar vonja-"" cera, 111.	# i
Vsake vrste lj««Je c0v,»	s
tu. Ampak takih PjJ je	•
jen. pr. Matic Pl<*g je	( malo. Peter Zgaga* .^ je
duševni sorodnik	: pr<(:	],
je rekel nekoč svoj ^	,
tel ju : "veš, nikdar do	;
ampak, kadar Mat.cf pll	' pretipkavam, taki ^
ram. Sam zlodej	^
naučil delati tiste	^ Drugače sta pa 1 e :oJ)f»t.
Matic veliko kompa'j^ti-	1]; akcijonarja Vseh 1,1 j
Širite in agitrf»jtf j
za
Amer. Slovenca-^
Rev. John Miklavčič:
SPOMINI
G. Vencel Šolar je postal redovnik — bene-diktin. V Kolegiju sv. Bede v Peru, 111. je subprior in profesor. On je izvrsten govornik in misijonar. Zato ga zovejo na vse kraje, da ima osemdnevne misijone in ob 40 urni pobožnosti ga najdeš skoro v vsaki slovenski fari. Zlasti se mu je priljubilo mesto Joliet, kjer je imel prvo sv. mašo. Kadar Father Plevnik napravi kako pobož-nost, Šolar in Ažbe morata biti v pomoč.
Father Ažbe je pa iz loške fare kakor jaz in je najprvo obiskoval v Loki šolo. Sedaj je župnik župniji Matere Božje v Wau-. kegan. On je faro lepo uredil in letos bode škof Jeglič iz Ljubljane 4. julija položil vogelni kamen novi šoli. Z obema Schiffrcr Johnom in Antonom sicer nismo hodili sku-
paj v šolo, ker sem jaz precej starejši. To pa še dobro vem, da sem par let ob velikih počitnicah hodil na "Faro" (tako ljudje navadno imenujejo Staro Loko, ki je iz mesta Šk. Loke 20 minut oddaljena) in oba Johna in Antona učil latinsko in grško. Poprej so imeli doma gostilno, a pozneje so to opustili. Prav dobro se mi je godilo, kadarkoli sem prišel v njihovo hišo. Dobra njuna mamica mi je prinesla kupico dobrega vina in kos belega kruha.
Sedaj moram pa še kaj malega vam povedati,'kako sem jaz hodil v šolo in kako se mi je godilo. Mi smo bili doma zelo revni, denarja ni bilo pri hiši. Ni sicer mnogo treba za knjige prvega razreda, a nekaj je pa le. Knjigotržec Kocelli je bil sicer dober in blag mož, rad mi je podaril kak sold zlasti, če sem mu prinesel spomladi šopek vijolic ali ob novem letu, ko sem mu voščil k novemu letu. Kje dobiti potrebnega denarja za knjige? Dobro srce
g. kaplana Eržena je poznala vsa Loka. Kaj Če bi njega poprosil? Dobil sem pogum in nekaj dni pred šolo svo prišla z materjo v župnišče in potrkala na vrata g. Eržena. Vstopila sva in blagi gospod je vprašal ,kaj bi rada. Ko je čul najino prošnjo, segel je v klečavnik, dal je potrebnega denarja in povrh še eno debelo hruško. Prijaznega obraza mi je rekel: "Fant, le dobro se uči!" Vesel sem bil in čez par dni sem z drugimi vstopil v 1. razred. Takrat je zadaj v abecedniku bilo že par nemških beril. Avl. razredu se nismo učili še nemškega, pač pa v 2. razredu. Kakor je že navada pri mestnih otrocih, da parkrat mora v.«,ak "pasti," drugače ni temeljito izdelal šole.
Nehote sem se tudi jaz držal tega načela in tako sem v 3. razredu bil dve leti. Doma me je pa mati tudi prav dobro vzela v roke. Zvečer sem se moral učiti pri slabi petrolejski leščerbi dolgo in zjutraj
je bilo treba vstati že ob 5. Ako mi ni šlo vse gladko ob 7., prodno sem šel v šolo, mi doma niso d.nli nobenega zajutrka in tako sem šel večkrat tešč v šolo. Ce pa sem še poleg te kazni bil v šoli poreden, nas je pa še učitelj kaznoval s tem, da nas je s "šta-brlom" natepel in zaprl nas je čez poldne clo 2. Ob 2. se je pa že zopet začela šola in tako sem marsikedaj prišel ob -J. domov tešč, du bi bil lahko prejel sv. obhajilo. Ko sem prišel v 4. razred, sem bil pa že bolj priden. Ker nisem imel novcev, da bi šel v Ljubljano v šolo, kar me je začelo veseliti, sem ostal v zadnjem razredu tri leta in zadnje dve leti sem bil odličnjak.
Prav posebno rad sem imel duhovnike. Da bi bil malo bližje njih, sem naprosil tedanjega g. kaplatta Matija Erzarja, da bi smel streči v cerkvi pri maši in večernicah.
Gospod Erzar me je sprejel in me je tudi sam nekaj učil. Malo sem bil razburjen, ko mi je povedal, da bom zvečer pri šnnw-
niča h nastopil. V Loki ima.1^. g^i! kvi šmarnice v stranski kap'j ^tj pa tudi lepo narode. Vse s ' ej<> J znotraj Marijinega altarja ^eP^ njevimi in rdečimi žanietast'1 mi. Marija je vsa v najleP9'1' ^u)?^/ straneh altarja napravijo lep«''o # ličnega zelenja, palm in p«s(! j gtoj^./j tic. Svečnikov, ki so pa zli ,)rflnjl1 vrste. Ob šmarnicah so P° 0i prenesli monštranco na SJ«rtl'' ^ dv'j.jf( velikega altarja do kapelic^gtff^ atrant.n spremljala gospod«- ji'^./. imela svečnik, v drugi p« v ir.|l,1J'jl/; zvonce. S temi zvonci z-vončkala. Jaz, ko sem PrV' ju«
flH ..jll' .jI1
je zvonec tako nerodno 1" .j^'w)? bilo in ljudje so me tu-di P(,l'.l(ij,li' som se pa človek na vso P11 so jaz tudi /.vončkanju.
(Dalje sledi)-

Iz življenja in sveta. <
zlato v labudski doliNI na koroškem.
"Koroški Slovenec" poroča: 2 Klieninga pri Sv. Ler.artu v p'judski dolini prihaja poroči-lo' da so tam našli stari rudnik Za zlato. Inžener Herzog se 'azume na čarobno šibo; lesko-^šibica se namreč v rokah ne-aterrh; ljudi zgane, kedar gre-"°čez vodo ali rudo, ki je v ženski globini; te ljudi imenu-lej0 "Rutengaenger," ker s ta-šibo v roki iščejo vodo ali. Itti<^0, — Inžener pripoveduje I am to-le: Preiskoval sem naj-Prei reko Labod in našel v nji Pomočjo svoje šibice zlata ,.lRca- Potem sem brez vodite-našel stare vhode v jame. [ a!a sipina pred jamo se je že in našlo se je v nji I 'gramov z Lata na tono (10 |'tc) gramoza. V južni Afriki I na-)de na tono skale kvečje-\ u-4 grame zlata. S šibo sem dognati 28 črt, v kate-1 'gži kovina. Globino raču-i ^ na 42 metrov. — Herzog li ilem račujja, da bi se tu dalo j, Ropati 153.000 kg zlata, ki bi ^ ^edno 8 bilijonov šilingov jJnai'. s katerim kupiš vso Av-1 m Zgodovina o tem rud-j 11 Izpoveduje, da ga je ce- i 1 ^ Friderik II. podelil škofiji j Ikn	Pozneje je rudnik;
I An	trgovec Fugger iz
J itn^ljUrga- Cerkev sv. Lenarta Pi,],! }a3e monštranco iz srebra, I iG izkopalo v Klieningu. MH^ 1560—1563. je poslal 11.!1^ v celovško tovarno de-ti,. ]f 692 mark zlata in 739
UPI ""'k
ebra> kar je bilo vkup 'Mir* 100>°00 goldinarjev. AH , 130 odkritju Anjerike ce-padla, je ta rudnik fo . 'Ko se je o tem poročalo, u jJ^' Se je geolog prof. Waa-| fy s Rvojim pojasnilom: "Ri-<»' Hlftai?ega rudokopa je zelo V N* in le družba, ki bi razlit Mtaf^8, 2 izredno velikim ka-ktir°,ni' 'ji se mogla rudnika J Ižs-	trdi, da se je le
' i ij našlo v kakem kamnu
4 C Z-ata na tono skale' v
i' W'sipini da -ie zlata »ePrir
smanj-sicer se je pa
' f Sš • stolet.iu delalo zelo
ai \ «o in je m0goče, da se je
'V6 bogate rude razsulo po till! . fi„
; ( 3 Ulji-• " se sipina računa na '" % 1^on°v ton, se mora raču-1%	te sipine sploh
4\ llobenega zlata v sebi. flS^"* nikakor ne pove ■'e (f tre;'!,6 rude> ta se mora najti
J'4Hvi Vo in i2med tistih 28
,ate_rih leži ruda, je ver-
y Valuto. Tako stvar stoji. jotf^Se , V klieningu je vreden, ' <f.!1 a Ozirajo strokovnja-leifSti , SG dela loti, mora >'|H se ko denarja. V Pliber-^Jjfcpj® f'e ustanovila družba, iii-1 '; asila pravico iskanja; ji! >htVn,a navadno napako Sa'! družb- da hoče de-/ aobiti, ne pa dati.
? :—0— j °ahska reforma v
f V V0dit TURČIJI.
ji'VNo - 1 turške republike ,;i/f .'H ])(.|zl)romeniti svojo drža-/I	moderno ustanovo
to svrho lotili tudi pi'1'!	običajev turškega
/ I N," Odpravili so mnogo-iXT bo znatno pospeši-iHc!p /'Ht°Hčen napredek tur-jfff'( >v,Cnstva- Tudi med mla-111 P°vsod mečejo tur-
"fv i11(10(1 staro šaro> Zene
»^ ob,! vUlicah brez koprene p°pariAki modi-
» v ref°rma pRse
V1 n;i r."m'.i». Doslej so raču-P'1'/ ti^ Je UrSkWn po koledarju, nn' nesece. Stari li' "J |>lJi0 ^S(-pv»tivci so se trdo-^	''"raH vsaki spremem-
Je turški mesečni Zvezi z muslimansko
Ni, .
1Jasa se ju lotil tudi
tega posla. Kljub protestu ule-mov bo moral odslej turški narod začeti svoje leto s 1. januarjem in prevzeti tudi naše štetje po Kristovem rojstvu. — Doslej so Turki šteli po Mohamedovem begu, to se pravi od 16. julija 622. Letos bi morali imeti torej leto 1303. V resnici pa kaže njih koledar letos 1344 let, kar izvira od tega, ker so muslimanska leta krajša, kakor gregorijanska. Muslimanski mesec šteje 29 ali 30 dni, njih leto torej 354 ali 355 dni. Če se t.a razlika sešteje za dobo 1304 let, dobimo celih 40 let.
Uvedba novega gregorijan-skega koledarja bo dobrodošla tudi turškim ženam,, ker jih je muslimanski koledar delal starejše kot so bile. Po muslimanskem štetju je imela 29 let stara turška dama 30 let. Po gre-gorijanskem pa ramo 29. Zdaj se bodo torej vse turške žene pomladile za eno ali dve leti.
-o-
živalska tragedija na visokem morju.
Angleški tovorni parnik "Manchester Producer" je nedavno na odprtem morju dohitelo silovito neurje, ki je za žrtev zahtevalo ves njegov tovor: 300 volov, vkrcanih za prevoz iz Halifaxa v neko severno angleško pristanišče.
Nevihta je zajela ladjo kmalu potem, ko je zapustila pristanišče in zaplula na odprto morje. Valovi so se poigravali z njo kakor z orehovo lupino. Posadki, ki ji je pretila smrtna nevarnost, ni preostalo nič drugega, kakor da je sklenila pometati z ladje ves tovor, predvsem torej vseh 300 glav živine. To se je zgodilo in kapitan barke je po rešitvi opisal novinarjem to živalsko tragedijo tako-le:
Burja je tulila kakor izgubljena duša in valovi so se dvigali kakor cela pogorja. Bilo je enostavno nemogoče stopiti na krov in živali, ki so že dolgo bile gladne in žejne, so žalostno mukale v svojih stajah. Hoteli smo zaokreniti ladjo, da se vrnemo proti Halifaxu—
toda v tem je ravno nastopila usodna nezgoda: pri zaokretu se je zlomil vijak. Valovi so nas Ztačeli neusmiljeno tirati sem in tja in položaj je zahteval, da tovor, 300 volov, žrtvujemo morju. Začeli smo jih torej goniti iz staj na krov. Toda nesrečne živali so morale slutiti svojo usodo, ker so se neverjetno uporno branil« pohoda v smrt ter se zaganjale nazaj r stajo, četudi smo jim moleli vile in drugo orodje naproti. Končno smo jih iztinali na krov, kjer so jih pljuskoma odnašali divji valovi — in mi smo trpko morali gledati, kako so se u-boge žrtve borile s smrtjo.
-o-
francoski čaruga. ' V francoskih Vogezih so nedavno aretirali razbojnika Ern-sta Perroteya, ki ima na vesti celo vrsto roparskih umorov in drugih zločinov. Svojo "kari-jero" je začel Lansko poletje, ko je umoril svojo ljubico in njeno mater. Pobegnil je nato v gozdove in strahoval vso okolico. Na zimo se je preselil v ! Koeln, kjer je vstopil v službo : pri nekem francoskem oficir- : ju. Bil je baje izredno priden j' in pošten ,tako da mu je oficir izstavil izvrstno spričevalo. Po-,; skušal se je tekom zime še v i par privatnih službah, kjer jej; bil povsod pošten, a je imel to ,, smolo, da so vsa podjetja delo- s ma skrahirala, deloma pa ome- i jila svoj obrat, tako da je bil ,i vedno vržeil na ulico. Zato se / je poštenega življenja naveli- . čal in se vrnil nazaj k hajdu-štvu. Zagrešil je zopet par novih zločinov, dokler ni tik pred ] velikonočjo padel v roke žan- < darmerijski patrulji. Ko so ga r privedli v ječo, je izj.avil, da ! ga najbolj veseli, da bo po dolgem času zopet enkrat mirno spal.
-o-
nestrohnelo truplo po
27 letih.
Prebivalstvo vasice San Ci-priano blizu Napolja se nahaja te dni v stanju posebnega razburjenja. Ko so pred tednom pogrebci hoteli izkopati j.amo, so zadeli ob rakvo, ki je ostala popolnoma nedotaknjena. Župnik, ki je prihitel na . pokopališče ,je ugotovil, da gre za rakev neke Ivanke Petrilli, . ki je umrla leta 1899., torej pred 27 leti. Ko so rakev odpr-. li, so našli v njej popolnoma , nestrohnelo truplo. Tudi oble-. ka ni bila dotaknjena. Ivana
VABILO.
žensko podporno društvo marije čistega spočetja št. 80. k.s.k.j., v so. chicago, ill.
priredi
v cerkveni dvorani
na 96. cesti in Ewing Avenue
dne 9. maja ob 8. uri zvečer
Vstopnina SOc za odrasle.
Na programu je:
1.	Pozdrav dobrodošlim glavnim uradnikom KSKJ.
2.	Sprejem novih članic.
3.	Otvoritev fantovskega oddelka.
Ker je na tej veselici zajamčena vsem najboljša poštena zabava, se vabi vse iz domače naselbine, kakor tudi iz vse bližnje okolice vse rojake in rojakinj«, da nas posetijo prihodnjo nedeljo večer.
Pridite! Ne bo Vam žal! Na svidenje!
Za vse najboljše jamči
ODBOR.
Petrilli je živela baje zelo po*1 božno. 2e za časa njenega življenja so pripovedovali ljudje, da je blažena. Župnik je ta čudežni pojav prijavil cerkvenim oblastvena. Prebivalci ro-m.ajo na grob nestrohnele de-vojke in jo kličejo na pomoč. Rakev pokopali na drugem mestu z velikimi cerkvenimi svečanostmi.
; DOBIČKI KOKOŠJEREJE.
■ Temeljne okolnosti, od katerih je odvisen čisti dobiček ko-košjereje, vključujejo strošek za rejo mlade kuretine, povprečno produkcijo jajc za vsako kokoš, bližino k trgu in dobre prometne ugodnosti.
Poljedelske eksperimentalne postaje so izračunale količino krme, ki je potrebna za rejo piščancev raznih vrst do njihove dOzorelosti. Mi znamo sedaj, d* je treba skoraj 30 funtov krme do vštevši 28. tedna življenj*. Treba 22.1 funtov žita za rejo bele Leghorn kokoši do 24. tedna, ki tedaj va-ga 3.28 funtov in 25.7 funtov za rejo kokoši Rhode Island Red iste st-arosti, ki vaga 4.3 funtov. Krma znaša navadno polovico do dveh tretjin skupnega stroška za produkcijo! jajc. Koliko vsaka kokoš nese, je odvisno od mnogih okolnosti, zlasti od dobrega plemena,' starosti kokoši in pravilnega ravnanja kokošjerejca. Povprečno za produkcijo tucata jajc treba od 5.2 do 9.8 funtov krme.
Imamo podatke iz raznih delov dežele, iz katerih je mogoče dobiti pojem, koliko dobička prinaša kokošjereja.
Podatki nabrani iz 29 velikih farm v Kaliforniji, posvečenih kokošjereji, so pokazali, da je vsaka kokoš povprečno znesla 130 jajc na leto. Surovi letni dohodek od vsake kokoši je znašal $3.94 in čisti dohodek $1.05. Enaki podatki za državo Missouri so pokazali, da čisti dobiček prodanih jajc in - - ■
prodane kuretine je znašal na leto povprečno $2.42 za vsako kokoš po odbitku stroškov za njihoyo krmo.
-o-
jubilejne nagrade smo nadalje odposlali sledečim :
Mr. Martin Ivremesec, Chicago, 111.
Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo.
George Pavlakovich, Denver,; Colo.
John D. Judnich, Detroit,' Mich.
A. Malesich, Steelton, Pa. [
Barbara Globočnik, Chis-holm, Minn.
Mary Plantan, West Linn, Ore.
Frances Mrvas, Cleveland, O.
Michael Hochevar, Bridgeport, O.
John Grimšič, Hegewisch, 111.
Mrs. Mary Hoge, Bridgeport, O.
Mary Smrekar, Joliet, 111.
Mary Skul, Joliet, 111.
Louis Komlanc, Indianapolis, Ind.
Frank Stavec, Bedford, O.
John Kokalj, Milwaukee, Wis.
Mrs. M. A. Hegler, McKin-ley, Minn.
Nagrado je odklonil v prid ! listu:
Mr. Peter Staudohar, Mil-• waukee, Wis.
Mrs. Mary Oblak, Elkhart, ! Ind., je mesto nagrade naročila list svojim sorodnikom v stari kraj.
Veliko sotrudnikov nam še ni sporočilo, kakšno nagrado ! si izvolijo. Želimo, da to store j v najkrajšem času.
--o-
Vprašanje : Moj mož pride domu pijan, pa vedno zatrjuje, da je trezen. Kaj mislite, kako
i	bi mu dokazala, da je bil v res-! niči pijan.
Odgovor: Težko bo šlo. Le takrat, ko bo tako pijan, da bo čevlje dal v posteljo in sam se-. be postavil v kot, mu lahko do-
ii	k.ažete, cla ni trezen.
PAUL M« CjEMIMSIO
"WEDDINGS HOME ART STUDIO"	L
163<- Blue Island Ave., (med 16. in 18. cesto),	Chicago, 111.
Akci želite najbolje slike, pridite v našo galerijo. Prinesite seboj slare slike, bomo naredili iz njih velike po najnovejšem sistemu — FRANCOSKI CAME O TONING, kar še niste nikoli [ videli. Pridite in prepričajte se. Cene zmerne.	s,r,s <
Ali grest® v> stari krap
Ako ste na .poletje namenjeni v domovino, bodisi na obisk ali za stalno, je v Vašem interesu, da se pridružite potnikom enega izmed naših spodaj navedenih skupnih potovanj. Naš zastopnik bo spremljal potnike prav do Ljubljane ter skrbel za čim večjo udobnost potnikov in ekspedicijo njihove prtljage.
SKUPNO POTOVANJE NA 25. MAJA ČEZ TRST S PARNIKOM "PRESIDENT WILSON."
Ta parnik je Sedaj prenovljen in njegov III. razred moderniziran. Potniki III. razreda bodo nastanjeni v udobnih kabinah in hrana je servintna v lepih obednicah. Ta parnik in linija je priporočljiva zlasti za one, ki imajo velike družine ali pa veliko prtljage. Prtljaga se čekira prav do 1-jubljane in se med potjo nič ne pregleduje. Tretji razred od New Yorka do Ljubljane stane $06.00, 11. razred do Trsta $135. Returkarta do Trsta za III. razred $162, za II. razred pa $243. SKUPNO POTOVANJE NA 12. JUNIJA ČEZ HAVRE S PARNIKOM "PARIS,"
ki je med Slovenci najbolj priljubljen parnik sploh, lvarta 111. razreda od New Yorka do Ljubljane stane $111.77, returkarta pa $206. Kdor ni rad dolgo na lilorju, temu priporočamo to potovanje. SKUPNO POTOVANJE NA 3. JULIJA NA PARNIKU "PARIS."
Vse, kar je bilo rečeno o skupnem potovanju na 12. junija, velja tudi za to skupno potovanje.
/.a one rojake, ki se iz enega ali iz drugega vzroka ne morejo udeležiti skupnih potovanj, navajamo odhode najboljših parnikov, ki pridejo za Slovence v poštev.
Parniki, ki vozijo na Havre: France, 15. maja--Paris, 22. maja—France, 5. junija—Paris, 12. junija
—France 26. junija.....Paris, 5. julija—France, 17. julija—Paris, 24. julija.
Parniki, ki vozijo na. Trst: President Wilson, 25. maja—Martha Washington, 22. junija—President Wilson, 6. julija—Martha Washington, 10. avgusta.
Parniki, ki vozi jo na Cherbourg (Francija): Berengaria: 12. maja—2. junija—23. junija—14. julija. Mauretauia: 19. maja—9: junija—30. junija—21. julija. Aquitania: 26. maja—16. junija—7. julija- - I. avgusta. Majestic: 15. maja—5. junija—26. junija—17. julija. Olympic: 29. maja—19. junija—10. julija—31. julija.
Parniki, ki vozijo na Cherbourg in Bremen: Columbus: 18. maja—10. junija—6. julija -10. avgusta. Leviathan: 22. maja—12. junija—3. julija—1. avgusta.
Parniki, ki volijo na Cherbourg in Hamburg: Deutschlantt: 27.jua.ia 8. julija—18. avgusta. Resolute: 1. junija--29. junija«—27. julija—24. avgusta.
Za vsa pojasnila glede potovanja v stari kraj ali od tam sem, dalje v zadevi poSiljafija denarja ali iz starega kraja v Ameriko, in v vseh drugih starokrajskih zadevah, se vselej obrnite na
SLOVENSKO BANKO
Zakrajšek & Češark
4S5 WEST 12nd STREET,	NEW YORK, N. Y.
MEH ZA SMEH. |
Gospodar velicega podjetja pokliče k sebi uslužbenca, ki je pred enim letom imel počitnice in se nahajal v Atlantic City.1 — "Mr. Jack, ste bili vi lansko leto v Atlantic City na počitnicah?" "Da gospod." "In vi ste -se posluževali posetnic z mojim imenom?" — "Oprostite gospod tudi to sem storil." Ste li dali eno takih kart z mojim imenom, neki premožni ženski s katero ste največ občevali?'^ "Da gospod — oprostite, da sem se drznil posluževati se vaših posetnic." — "No nič zato,' ampak lepo ste morali s to da-' mo ravnati, kajti umrla je in na moje ime je prišlo $1,000,-000, katere je meni volila v o-poroki — prav lepa hvala, le še se poslužujte mojih kart."
Gospa: Rada bi klobuk za spomlad in sicer tak, da se bo vsaka dvakrat ozrla z.a menoj in ga pogledala.
Trgovka: Dajte na glavo predlanskega, gotovo boste
imeli dovolj gledavcev.
*
Policist — Ali pa veste kdo sem jaz ?
Pijanec — Ne, ne vem, a če mi poveste številko, vas spremim domu.	.'
mali oglasi.
HIŠE IN L O T F..
ROOMING HOUSES, lepa prilika, dva po 14 sob, proda se tudi vsak posebej za nizko ceno, na obroke. I 116 N. Ashland Ave., Chicago, 111
422-č do č
I-----,—---
RAVENSWOOD MANOR, moderni bungalov 6 sob; porč za spati, podstrešje, hot water heat. Zelo nizka cena. 4445 N. Sacramento Ave., Chicago, 111.	423-č do č
l
j BUNGALOW, 5 sob, zelo nizka cena;
proda', ker odhaja iz mesta. 484'S ! Ainslie St., Chicago, 111. 429-č do č
j LESENA HIŠA, 8 sob. moderna, dva bloka do postaje in kare; v bližini novega parka; $10,500, takoj $2500; ostalo na obroke. Box 492, Brook-field, 111. _ 430:č do č
RADI STAROSTI in slabega zdravja mora prodati za zelo nizko ceno poslopje; 6 stanovanj, dve trgovini na Oakwood Blvd., blizu Cottage Grove Ave. Rent na leto nese do $6285.00. Cena je $28,500, nič« ceneje. Pridite ali pokličite Howard S. Taylor & Co. 4022 Cottage Grove Ave. Phone Oakland 1670.	441-č do č
PRIM ORAN PRODATI poslopje z 8 sobami, 5 sob je s kopalno sobo, tri sobe v 2. nadstropju. Lahko se uredi za stanovanja; parna toplota; garaža za eno karo. 6015 South Wood St., Chicago, 111. 443-č do č
PRODA zidano in leseno hišo, na isti loti, zelo poceni. 1847 Cornelia St.. Chicago, 111.	" 473-p do p
AKO IMATE $5800 lahko ku;,ite moderno poslopje 6 sob, lota 28x150. 3320 Diskens Ave., Chicago. 111.
_____ 449-p dop
NA PRODAJ v Geneva, 111., eno uro od Chicage v Fox River Valley, lepe hiše, različne cene. Le nekoliko gotovine treba. Tudi svet na prodaj in lote. Šole v bližini in transporta-cija. A. L. Carlisle, Geneva, 111.
448-p do p
POSLOPJE 8 sob, kamenita podlaga, tla trdi les, v dobrem stanju, hot water heat, 35 čevljev front, alley tlakovana, garaža, transportacija. — I 6811 Parnell Ave., Phone: Normal 6775.	498-^r do sr
ZELO PO CENI moderna hiša 3 nadstropij po 5^in 4 sobe, pralnica, garaža, vse v najboljšem stanju. Mesečni dohodki $122.00. Vprašajte v 1. nadstr. 4053 W. 22nd St.
502-sr,č,p j
D V O N A OSTRO PNC) POŠLO PJ E po (> sob: porč za spati; moderno urejeno, trdi les tla. 5614 N. Spauld-ing Ave.	501-sr do sr
HIŠA, zidana, tri nadstropja, 35 čev-vljcv lota, po 5 sob stanovanja, kopalne sobe povsod. 8010 Evans Ave. Phone Triangle 4260. 466-p do p
DVONADSTROPNA zidana hiša po 6 sob, moderna, zaprti porči za spati, hot water heat, blizu "L" postaje 5140 N. Kimball Ave., Chicago, 111. Lastnik 4848 N. Keeler Ave.
456-p do p
mali oglasi.
HIŠA 6 in 6 sob, zidana klet, y dobrem stanju, podsrešje, garaža, ally tlakovana. Hot water heat lota 30x 117^. Letni dohod. $1644.00, cena nizka. 2050 N. Kildare Ave. 487-t,sr,č
i ZIDAN BUNGALOW NA VOGALU v Portage Park, 8 sob, hot water heat, garaža 2 kari, ally tlakovana, zelo nizka cena. 5157 Warwick Ave. 488-t,sr,č
POSLOPJE 30 čevljev lota, garaža za 2 kari, cena $7500, lastnika ima v I hiši $3500, kdor takoj plača, $100.00 ceneje. 7718 S. May St. 496-tdot
7 SOB INSULATED KELLE-1 STONE BUNGALOW, sobe za 4 postelje, porč za spati, francoska vrata, ognjišča, kopalne sobe .trdi les, panel jed. soba, garaža za 2 kari, 1 blok od Roosevelt Road & Oak Park Ave. $13.500 takoj $8000. — 1153 S. Grove Ave., Oak Park, 111. Phone Euclid 8951.	495-t,sr,č
HIŠA 7 SOB IRVING PARK, dobra transportacija, 4040 Kostner Ave. Palisade 1682 zv. ali nedeljo. ___ 493-tdot
COLONIAL BUNGALOW na 5015 Catalpa in 5009 Balmoral, 5 in 7 sob, prodati mora takoj, gotovine $1000, ostalo na obroke. Kildare 10302.	491-tdot
FARME NA PRODAJ.
V WHITE CLOUD, MICH., se proda 120 akrov deloma očiščene zemlje za poljedelstvo. F. Lavavssiere, 1822 Indiana Ave., Chicago, 111.
424-č do č
PRODA 2 akra dobre farme, sadje, stroje, dobra cesta. Ernest Tinini, Lyndon postaja, Wisconsin.
450-p do p
UGODNA PRILIKA.
SHOE REPAIR SHOP, ustanovljena pred več leti, na lepem kraju. 1752 Lawrence Ave., Chicago, III.
439-č do č
IZREDNA PRILIKA za nakup gro-cerije, tudi sadje in zelenjava. Na vogalu. Ni boljšega na severo-zapad-ni strani. Dela dobro kupčijo. Rent ni drag. 5 sob ima pogodbo. 1032 Grace St., Chicago, 111. 438-č do č
RESTAVRACIJA, dobro idoča kupčija, blizu "L." proda takoj. 2134 So. 62nd Ave., Berwyn, 111. 497-sr do sr
DELICATESSEN trgovino zelo po ceni takoj odda R. Rvsdon. 721 W. 81 s t St. Vincennes 2686. 499-sr do sr
__DELO IN SLUŽEE.___
DELO DOBI 25 SLAMNIKARIC. Zelo dobra plača, lepo delo, dolga sezona. Vprašajte
THEODORE ROSEN O W, THE A S CHER CO., 158 N. Michigan Ave., Chicago, 111.
5. nadstropje 428-č do č <
PAPER HANGERS, dva prvovrstna, "open shop" $1.25 na uro od začetka. 4243 S. Albany Ave. 1st fl.
482-s,t.sr
POHIŠTVO NA PRODAJ.
$700 HOBART M. Cable Player, rol-ne in klop, kakor novo. Cena $325; mora takoj prodati. 1835 Fletcher Street, Chicago, 111. Phone Well-ington 4174.__451-p od p
SET'ZA JEDILNO SOBO, orehov les, posteljnina, viktrofa. Nizka cena. 3748 Pine Grove Ave. 484-s do s
POSTELTA. $10.00, in omara za obleko $12.00, stol $5.00,— 744 Wriglvt-wood Ave., 3. nadstr. Phone: Lake View 1079.__
ELECTRIC SHOE REPAIR SHOP proda radi odhoda v Evropo. Dolga pogodba, rent po ceni. stanovanje zadaj, dela dovolj. 13624 Indiana Ave.' _	'	481-s,t.sr
MAHOGONY PIANO in klop $65.00 mandolina in škatlja, $2.00. — 6636 University Ave.	489-t,sr,č
3 KOŠE USNJATI parlor set, miza, davenport postelj, gugalne stole, preproga 9x12, piano, viktrola, omare za obleko, svetilke. 3556 Douglas Blvd. Prospect 1868. 490-t,sr,č
2 KOMADA dobro ohranjene pohištvo za nizko ceno. pullman duefold 2 gug. stola. 7111 Clyde Ave. Phone Midway 2414.	496-t,sr,č
Material garantira po nizkih cenah
peoples plumbing & heating supply co.
490 Milwaukee av., Haymarket 4221 461 N. Halsted St., Haymarket 1018
DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist
866 Milwaukee Ave., Chicago, 111.
Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potom najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let.	127
ČITATELJI!
DR. H. ROSENBLITH
iz Przemysla, Avstrija; špecijalist žc 25 let za SRCE IN PLJUČA
nerednosti in bolečine, jc odprl svoj urad na
2101 W. ROOSEVELT ROAD
Dr. Rosenblithova znanost za	srčne in pljučne bolezni Vam zasi-gura okrevanje.
Dr. H. Rosenblith.	Uradne ure:
zdravnik in ranocclnik.	8—11 A. M.
2101 W. Roosevelt Rd,	2— 4 P. M.
Phone: Canal 3291	7— 9 zvečer.
4 AMERIKANSKI SLOVENEC I
IZDAJ A VEC
Zgodovinska povest iz turških časov.
SPISAL F. V« SLEMENIK
Stric Gregor.
Ljubezen je bila, ljube-.✓./i še bo, ko mene in tebe na svetu ne bo.
—Narodna.
Iz vsakega grmiča, iz vsake vejice se prepeva hvalna pesem Bogu, ker je poslal tople vetrove v doline ter zbudil celo naravo iz zimskega spanja in počitka k novemu veselemu življenju. V prvi sapi mladega leta se zibljejo zvončki in norice in ne bo minulo mnogo časa, ko se ti bo smejala nežna vijolica. Prvo cvetje razširja svoje ljube vonjave, prve vence si spletajo otroci, skakajoči po domači trati. Glasno petje se razlega po dolini, po kateri se že pridno obrača oratar; pa tudi iz brda se že čuje pastirjeva piščalka, prvi pozdrav iz gorskega pašnika. Kamor obrneš oko, povsod občuduješ novo, mlado lepoto, in srce ti bije svobodneje.
Pomlad je leta 1558. Dvakrat večja radost širi vsako slovensko srce. Ne samo pomladna krasota povzročuje veselje, da odmeva petje, kjerkoli Slovenec živi; še drugo veselje navdaja vsa srca. Kdor bi bil že mogel zabiti Lenkovičeve zmage pred nekimi tedni ? Vsa govorica se še vedno suče o drzovitem Lenko-viču, slavnem vojskovodju enako drzovite tru-mice slovenske.
"To je za nas igrača, da do dobrega ugonobimo peščico gjavrov (kristjanov)."
Tako so se bahali Turki pred bojem. In res je vsakemu Slovencu stalo nasproti po deset Turkov. Že sama misel, da bi si vendar-le mogli kristjani pridobiti zmago, sama taka misel bi bila znamenje pokvarjenega razuma. Veselja so torej poskakovali Turki v svojem taborišču ter kričali na vse štiri strani sveta, da je Allah velik in velik tudi Mohamed, prerok njegov ! Računali so že, koliko da«bo mogoče odnesti ropa domov v jutrove kraje. Saj je bila tako bogata letina na Slovenskem, in gjavrski Slovenec mora Mohamedovim ljubljencem prepustiti lepo žetev. To je tako jasno in razumljivo samo ob sebi, da je brez dvombe največja bedarija, se še ustavljati turškemu prepričanju.
Med tem, ko so se tako posmehovali sovražniki, so Slovenci molili ter se s krikom: "V imenu, božjem !" zakadili na oholega Turcina. In preden se je solnce skrilo za gorami, so našli vrli očetje desetkat večje število nasprotni-
kov podrli v prah ter Mohamedove ljubljence opletli tako do živega, da jih je neusmiljeno malo odneslo pete v Turčijo nazaj, nazna-
Veselje nad veličastno zmago Slovencev je nit s.vojcem nepričakovano nesrečo, bilo po pravici veliko in obče. Ne samo, da je pridelek ostal doma za lastne potrebe, tudi Turčin je dobil nekaj v spomin, da ga ne bode vsaj dve leti mikalo zopet misliti na plen v slovenskih pokrajinah. Med tem se slovenska vojska počije od večnega boja ter se pripravi z; drugo pot.
Tudi stric Gregor je bil jako vesel ter je svojim mnogim prijateljem pripovedoval, da se pričenjajo boljši časi za Slovence, da bode napočila tudi za slovenski narod zlata doba, samo da srce ne sme upasti in roka in um ne sme nehati neprestano delovati. Pa kdo je ta stric Gregor ?
Na starem trgu v Ljubljani je stala omenjenega časa srednje velika hiša, ki se je od sosednjih odlikovala po lahkotnem, prijetnem slogu, v katerem je bila sezidana. Vsa okna prvega nastropja so kinčale domače cvetlice in tudi druge redke iz daljnih krajev, kjer je drugo solnce n drugo podnebje. V spomlad-nih žarkih razkrivajo zdaj svoje mnogobrojno cvetje, da ljudje postajajo ter občudujejo nenavadne cvetlice.
"Oko se jih ne more nagledati!" se oglasi nekdo iz množice. "Stric Gregor je vendar umetnik."
"To je resnica," dostavlja drugi. "V vsakem oziru izvrsten mož, in mlada Lavna nima zastonj takega strica, premetenega, kjer si bodi."'
"Pač ! Pač ! Bog ji daj srečo, dobri mladenki ; mnogo ubogih žaluje, ker v kratkem zapusti našo Ljubljano ter se poda. . ."
"Saj vendar ne v temni Zavrh?" seže urno drug v besedo.
"Kaj še! Kaj takega bi cela Ljubljana ne dopustila. Junaškemu Vitii z Visokega, ki je v zadnji vojski delal čudeže pogumnosti, katerega ime tudi med Turki slovi, temu bode dala roko. Kaj pa možicelj v Zavrhu !"
Zadnje besede je govornik izrekel tako za-ničljivo, kakor da bi bil v misel vzel nesramnega potepina. —
V prostorni, skrbno urejeni izbi prvega nadstropja ravno omenjene hiše se radujeta dve osebi v sladkem razgovoru: Stric Gregor in njegova nečakinja Lavra.
(Dalje sledi).
"Je li res ta človek tako skop?" — "Skop, ha, pa še kako. Ako ga vprašaš koliko je ura, bo od same skoposti povedal par minut manj, kakor je v resnici."
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine Izdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
NA PRODAJ
nova dvonadstropna stanovanjska hiša po 4 sobe, klet cementirana, furnace, električna svetloba in plin. Nahaja se v bližini transporta-cije, kjer je kara in bus. Tla trdi les, vse v dobrem stanju. Vprašajte na 1415 Cora St., Joliet, 111., Phone 5562. s do s
CLEVELANDČANJE!
kadar »otrebujete pogrebnika s« spomnit« redno na prri slovenski i pogrebni zarod
GRDINA IN SINOVI
£	1053 — E. 62nd St.
CLEVELAND. OHIO Primite ca bližnji telefon in po kličite:
Randolph 18» all 45M.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-I jam na dom. Prevažam pohištvo eb času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po tejefenul 2018 W. 21»t Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
J28. Evharistični kongres^	1
je pred durmi. Iz starega kraja se pripravlja na ta	,
kongres okrog 100 odličnih zastopnikov slovenske-	*
ga naroda. Veliko naših rojakov iz cele Amerike se	(
bo zbralo v Chicago, da osebno prisostujejo tem iz-	,
vanrednim slavnostim, kakršnih najbrže nihče izmed	*
nas ne bo več doživel. Zastopniki celega sveta pri-	(
dejo k tej veliki demonstraciji, kakršne svet še ni vi-	/ del. Več milijonov udeležencev se pričakuje.
ALI SI ŽE MISLIL na to, da boš želel dobrih, za-	(
nesljivih, hitrih poročil o vsem, kar se bo godilo v	/
tem velikem času, zlasti poročila o naših slovenskih	,
kongresnikih ?	'
ALI SI ŽE MISLIL na to, da bodo tvoji dragi v	(
starem kraju o vsem tem željno pričakovali novic?	/
Amerikanski Slovenec	J
je edini slovenski list v Ameriki, ki bo dnevno prina-	'/
šal novice o celem gibanju, o pripravah, o naših pot-	J
nikih iz starega kraja in delovanju tamošnjega kon-	\
grešnega oddelka, čikašk,ega slovenskega kongresne-	/
ga odbora, o dnevnih dogodkih in sploh o vsem, kar	l bo zanimivega o kongresu.
ČE ŠE NISI naročen na Amerikanskega Slovenca,	(
naroči ga takoj, da boš o vsem dobro poučen. Naro-	'i
či ga svojim dragim V STARI KRAJ, brezmejno ti	J
bodo hvaležni.	( ČE TVOJ PRIJATELJ ALI ZNANEC še nima A- ( merikanskega Slovenca, daj mu tale, da čita in opo- \ zori ga, da si tudi on list takoj naroči. Vsi ne moremo
osebno na kongres, žal pa bo vsakemu, ki ne bo čital	(
poročila v Amerikanskem Slovencu in v duhu pre-	'] življal vse dogodke.
NAROČNINA za A. S. je $5.00 na leto za Ameri-	(
ko, $6.00 za stari kraj in se pošilja na upravništvo:	/
Amerikanski Slovenec	(
1849 West 22nd Street Chicago, 111.	(
Ko ste ta cirkular prečitali, ga dajte svojemu znan-	i]
cu, naj tudi on čita.	(
i
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.	,,-ji
FR. PENGAL,
Ne kupujte drugje!
dokler niste videli naše preproge, linoleum1, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe.	g Ceneje kakor v mestu dobite pri
F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111.
Naše prvovrstne, obleke
z
dvojnimi hlačami <
so najboljše, ki se jih J more dobiti. Pri nas , boste našli velikansko , izbiro Hart, Schaff- j ner & Marx, kakor i tudi obleke iz drugih tovaren. Vse mere in , vsakovrstne oblike ter barve svetle, tem-^ ne in poltemne — z , dvojnimi vrstami gumbov ali eno vrsto. Mi Vas vabimo, da ( pridete in se sami prepričate, koliko lahko prihranite, ako i kupite pri nas.
$30., $35., $40., $50.
M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.

Established 1857 pLJjjl Ni boljšega časa [r kakor sedanji
I da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko boste videli, kako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko.
Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko.
Pram oženje t« bank« snaia $13.000.00000

DR T F KONOPA ZDRAVNIK- KIRURG IN
L/X\. J.	PORODNIK.
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111.
Pho. Arinitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
MP S SAN O PO L J E j
--J. M. Trunk.-^
Joe Paulenich ima besedo.
Mož piše iz Sharon-Patago-nia, Pa., v Prosveti št. 61. Govori o "zdražbah rev. Trunka." Naj bo vse po vrsti, kakor je on izlil svoje srce.
Najprej mi postavlja za vzgled irskega duhovnika, "ki pase svoje ovčice, vse drugo pa pusti pri miru." Francoski pregovor pravi: "Chaque pour soi, Dieu pour tous—vsak ima svoja pota," in če imam jaz "povsod svoje prste, le tam ne, kjer bi jih moral imeti," je to moja lastna zadeva, ne zadeva irskega duhovnika, niti ne Pau-lenicheva.
Dalje pravi, da sem imel jaz nemškega bratca, "ki ni bil nič boljši kot Trunk sam." O njem zatrjuje, da "je vzel sam dolar iz mize," toraj da je kradel. Kje, Mr. Paulenich, mi morete dokazati, da sem1 jaz kradel, ko pravite, da jaz prav nič nisem boljši? Kje? Kdaj?
Baje sem se "izučil slabega "kšefta," in bi bilo bolj častno zame, ko bi pod zemljo kopal premog." Pa bi njemu niti to ne bilo prav, ker zapreti mi z "mehikanskimi razmerami," z drugimi besedami, on bi bil zadovoljen, ko bi mene in vse farje — pobili. Saj mene pri tem ne stresa prav nobena mi'zlica, a njega pretresava silna — jezica.
Pridejo nasveti. ". . . svetujem mu še več. Rev. Trunk, prenehaj s tistim svojim napadanjem na nas člane in glavne u-radnike S. N. P. J. Pusti pri miru vso rdečo barvo v naši jedno-ti, saj vendar nisi puranov potomec, pa te vse rdeče bode v oči. . ." Vedno ista lajna. Kdaj sem jaz napadel člane in glavne uradnike S. N. P. J.? Mr. Paulenich, mesto da dajete meni take "dobre" nasvete, svetujte urednikom Prosvete, naj o-pustijo napade na našo vero in naše krščansko prepričanje, in vsaj jaz se bom za S. N. P. J. ,in njene glavne uradnike toliko zmenil, kakor za lanski sneg. Dokler bodo pa uredniki jedno-tinega glasila smatrali smešenje vere skoroda za glavno svoje delo, bom jaz "butal" s svojo i glavo za obrambo svojega ver-■ skega prepričanja, naj bo potem glava tu ali tam trdnejša.
Ako bi pa jaz kdaj napadel S. N. P. J. kot tako, potem' Vam ni treba molčati kot klade, ali se mi podati kot kužki. Vse drugo, o čemur blebetate, je prazen čiričari.
Prav dober nasvet za urednike Prosvete je, če Mr. Paulenich pravi: "Dovolj je tega za Prosveto, ki ima itak preveč prostora za zakotnega rev. Trunka." Le poskrbite, da se Prosveta tega tudi drži in "zakotni" Trunk bo izginil kakor kafra. Pa ne bo tega nikoli dočakal, zato se bo tudi "inkvizi-tor" Trunk še oglašal, in naj pri tem uidejo vse ovčice, kar bi bila pa najsrčnejša želja Mr. Paulenicha. Se se vidimo pri
Filipih.	,
* * *
i
Star menda ne bo, a otročji je.
Moja polemika je baje znamenje, da gre proti večeru, pravi vsaj g. Molek. Njegova polemika ne meri na starost, a, na — otročarijo. Poglejmo.
V Chicagu so umetniki in ( lopovi. II katerim spada g. Molek ? Da svojih otročjih možga-' nov preveč ne napne, podam' kar jaz odgovor: V Chicagu so umetniki, lopovi in g. Molek.
* »K ♦
Strpnost.
Katoliški cerkvi od vseh j stran i priedbacivajo, da je silno nestrpna. Strpnost je treba dobro pojmjti. V gotovih rečeh se o kaki strpnosti sploh ne more govoriti, ker povaem tam strpnosti ni. Kjer pa je strpnost (na mestu, »t je katoliška cer-ikev drži v polni meri. Dosled-
nost je treba od strpnosti ločiti.
Strpnosti pa ravno oni ne poznajo, ki največ o nji rijo, in sicer strpnosti tam, je na mestu. Luther BurbanK je umrl. Pisalo se je, da je P0-spešilo njegovo smrt dejsM ker je dobival ostra pisma od raznih strani radi njegove izJa' ve, da je "infidel." Tako f stopanje, ako je resnično, Je vsakega obsojanja vredno, K je prava nestrpnost.
Sicer je bil pa tudi Burtejj sam — nestrpen, ko je svoje prepričanje drugim liti. Kar kdo zahteva zase, ^ mora tudi drugim priznati enaki meri.
ŠIROM JUGOSLAVIJE.
V Bitolju je seljak N»«J Lončarevič dne 13. m. J t polju našel vojaško granat<> jo nesel domov. Ko jo je , s sosedi ogledoval, je nenadoma eksplodirala. ^ Lončarevič in dva druga se J ka so bili ubiti, pet oseb P* ali manj ranjenih.
Pretekle dni se je P«kIatJ.
tolpa lačnih volkov v sel°.^ sočane v Dalmaciji. Volk01*'. pri belem dnevu vdrli v » seljaka Nikole Mrnareviča raztrgali sedem ovac.
Rodbinska tragedija- •
kraju Ruski Krstur v Vojv° '
i ni.
se je v noči od 6. na ^ odigrala grozna rodbinska ^ ma. Obešeno so našli žei'° ^ sestnika Michaela Racza' ^ vodom obdukcije trupla .le zdravnik ugotovil raZlieuplii škodbe in modre lise na t'^.j. pokojne. Zato je nastal11^, čen sum ,da je bila preje ubita ter nato 0 Policija je aretirala p°se,s Racza, ki pa trdovratno svojo krivdo. — Slična W'p. drama se je odigrala ču v Vojvodini. Tamošn.^ ^ ljar Jovan Vasič je živel ^ ruznem zakonu z nek° jji ( Tanasin. Nedavno sta ^vo- i in Tanasinova je. odšla ^ \ jem bratu Savi Jeliču, ^ p ga obenem, naj gre ž nj° ^j. ] siču po njene stvari. s \ nlo- ] šla k Vasiču, je nastal *°e ^ | žema prepir, tekom	i
je Vasič nasprotnika z	t
zabodel. Morilca so «retl' i . v ' i
Nova zločinska tolpa ^jj? 1 grebu. — Zagrebška P ( je zadnje čase pridno Najprvo je izsledila ^ ( svedrovca Hackerja m ^f ( vega tovariša Lacka, j^p | dni pa je zopet
izsledil* no vlomilsko trojico. A p-so bili Josip Knoblechar-^, ^ dimir Haller in Benj- ^»f Vsi zločinci so še mlad1- ^t , so izvršili že celo sen.i° s« , nih vlomov. Med drl V*' 1 vlomili v izložbo trg°vC* ; # t ma Goluboviča v Bak^^if , ci. Značilno je, da je W' ^ j jedva pretekli teden v p t iz zaporov sodnega ^$91"" j grebu. Po končanem ^ t se vlomilci izroče sod* ^ j
^	v v selu a- ^
Ogromen požar J 0 *
goševci. — Poročali	^ t
likanskem požaru, d"
bruhnil v selu Dragjf g0v»,	,
Metliko. Požar je un^ ^ fj'	s
Brez strehe je ostal« ^	,
bin, to je 107 oseb. ^fr	i
detih posestnikov- ^ ^ I bil zavarovan.	-^o^
da znaša nad tri	1
narjev.
Goreti je posestniku Gabru Radi vetra se je ogel" 9\oPj razširil na vsa ostala pg Zatrjuje se, da je D ^ J podtaknjen, vendar,^' doslej še niso mop1'1
i — "Amer. Slovenec" ^ Vv
ii slovenski H»* V „ ^
zato zaaluži, *
iiri in priporoč*1