K ac az ra id es tv »ni VELETRGOVINA špecerijske in kolonijalne robe IVAN JELAČIN Ljubljana VELIKA ZALOGA PRAŽENE KAVE MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE USTANOVLJENO LETA 1888 ZAHTEVAJTE CENIK! s KLJUČAVNIČARSTVO Avgust Martinčič ■IM Ljubljana, Rimska c. 14 prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih zastorov v Dravski banovini priporoča napravo no¬ vih valjčnih zastorov in njih popravo po konkurenčnih cenah ter Ima vse pripada¬ joče blago stalno na skladišču. Izdeluje in se pripo¬ roča za naročila soln- čnih plaht, okrižij vsake vrste od pre¬ proste do-onajbogatej- še izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla že¬ lezna stopnjišča, pred- pečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga štedil¬ nikov v priznani vest¬ ni in solidni izvršitvi. — Avtogeno varenje in rezanje. Ustanovljeno leta 1879. Telefon št. 2553. COLOMBO CEYLON ČAJ ,ADRIA* - COLONIALE F. ŠIBENIK LJUBLJANA - ROŽNA DOLINA TELEFON ŠTEV. '2523 Tvgovski koledar za prestopno leto UREDIL FR. ZELENIK XVIII. letnik Izdalo in založilo Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani Tisk tiskarne Merkur v Ljubljani (Predstavnik O. Mihalek) Veletrgovina žita in moke A. VOLK LJUBLJANA Resljeva cesta štev. 24 Lastni avtomatični valjčni mlin PRIPOROČA PO NAJNIŽJIH CENAH RAZNE M LEV SRE PROIZVODE IN VSE VRSTE ŽITA, KAKOR TUDI PŠENIȬ NO MOKO IZ PRVOVRST¬ NIH BANAŠKIH MLINOV Specijalna trgovina krmil Brzojavi: Volk Ljubljana Telefon štev. 2449 - Zahtevajte cenik! KAZALO: / * * " Trg. društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani . 9 Trgovski dom v Ljubljani. 14 Koledar za prestopno leto 1932.LG—60 Varčuj!. 63 Pravilnik o kontroli za izvoz namenjenega sve¬ žega sadja. 65—7« Uvozne earine ... 83—92 Jz predpisov o davku na poslovni promet . . 95—98 Iz tarife za pobiranje skupnega davka . . . 99—108 Postopanje v pravdnem postopanju pri razsodi¬ šču Ljubljanske borze.111 Odpis zemljarine ob elementarni škodi ... 113 Tabela za razredčenje alkohola.116 Preračunan je pesti v metersko mero .... 118 Pri zaklani živini dobimo v odstotkih žive teže 120 Razmerje med živo težo in težo zaklane živine . 121 Davka se plača od kosmate najemnine .... 122 Davčni odstotki od kosmate najemnine ... 123 Pokojninsko zavarovanje nameščencev .... 124 Računanje obresti.126 Računanje dobička.128 Izračunanje dni od enega datuma do drugega . 129 Konzulati v Ljubljani in v Zagrebu.130 Zbornice za trgovino, obrt in industrjo v Jugo¬ slaviji . 131 Cene za prevoz potnikov na drž. poštnih potni¬ ških avtomobilskih progah.132 Rimske številke.132 Mere in vage..133 Razmerje med miljo in kilometrom.133 Južno sadje.134 Pretvoritev navadnih ulomkov v decimalne . . 134 Čezurno delo. — Kdaj in kako se plača .... 136 Zamenjava strganih in poškodovanih bankovcev 140 Sladkor v kletarstvu.141 Kako je opremljati prošnje za izdajanje uverenj v svrho carinskih olajšav.144 Tuzemski in inozemski poštni in brzojavni pri- stojbenik.. 146—165 Kolkovne pristojbine.166 Kako se izračuna kubična mera okroglih debel 168 Cirilica in latinica.177 *'♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* Gosp. trgovci! j Ko Vam poide zaloga testenin, | naročite jih pri tovarni testenin v LJUBLJANI, ki Vas bo vedno točno in solidno postregla. i "♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦s• 99 Čajanka čajne mešanice in dišave vseh vrst priporoča 1 FR. KOVAČ, Ljubljana Pisarna in skladišče: Poljanska cesta 29 Uvoz. čaja in dišav na debelo 9 Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani je strokovna organizacija, ki zastopa stanovske in splošne interese slo¬ venskega trgovstva. Redni člani društva mo¬ rejo postati vse osebe (torej tudi ženske) trgovskega stanu (izvzemši učence, učenke, sluge in slično), tvrdke in podjetja, name¬ ščenci tovarniških, obrtnih in prometnih podjetij, delniških družb, denarnih, kredit¬ nih in zavarovalnih zavodov. Društvo izdaja svoje glasilo »Trgovski tovariš«, ki je hkra- tu glasilo »Slovenskega trgovskega društva v Celju« in »Slovenskega trgovskega dru¬ štva v Mariboru«. Društvo izdaja trgovske knjige v slovenskem jeziku, vzdržuje čital¬ nico in knjižnico, prireja učne tečaje za tr¬ govske vede, poučna predavanja in shode. Društvo Merkur ima lastni »Podporni za¬ klad«, iz katerega se podpirajo društveniki, če so brez lastne krivde brezposelni, in rod¬ bine umrlih članov. Društvo ima lastno po¬ sredovalnico za službe, ki posluje za vse delodajalce brezplačno, za nastavljence pa proti odškodnini. Društvo daje članom brez¬ plačno pravne nasvete in vsakovrstna druga pojasnila in preskrbuje prevode iz tujih je¬ zikov. Članarina znaša za redne elane-samo- stojne trgovce mesečno 10 Din, za redne člane-nameščence in za podporne člane 5 Din mesečno in za novovstopivše člane še 10 10 Din pristopnine. Članarina se plačuje naj¬ manj za tri mesece naprej. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 1000 Din. Društveno glasilo »Trgovski tovariš« prejemajo člani brezplačno, sicer znaša letna naročnina za »Trgovskega tovariša«, ki izhaja enkrat na mesec, 36 Din. Društveni prostori se naha¬ jajo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27, Tr¬ govski dom. Slovenski trgovci in nameščenci, oklenite se te prepotrebne in živahno delu¬ joče stanovske organizacije! Posredovalnica Trgovskega društva Merkur opozarja vse interesente, da se v slučajih potrebe obračajo do nje. Posredovalnica po¬ sluje vsak dan ter rešuje poslane dopise točno. Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna v trgovinah in drugih pod jeljih, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, pro¬ dajalke, vajenci, vajenke, praktikanti. Pisma je nasloviti: Trgovsko društvo Merkur, po¬ sredovalni odsek, Ljubljana. Uradne ure za stranke so vsak dan od pol 9. do 12. ure in od pol 15. do 17. ure. Ob sobotah se uraduje od pol 9. do pol 13. ure. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Podporni zaklad Trgovskega društva Merkur Vabimo vse gg. trgovce in nameščence, da se tega zaklada ob vsaki priliki spominjajo. Saj je namenjen onim brezposelnim, ki niso po lastni krivdi zašli v to, in pa v podpira¬ nje potrebnim rodbinam umrlih članov. DRUŠTVENI ODBOR ZA LETO 1930 ll Dosmrtni častni predsednik: Alojzij Lilleg, veletržec v Ljubljani. Tredsednik: Dr. Fran Windischer, gene¬ ralni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v p. I. podpredsednik (obenem urednik lista): Josip J. Kavčič, veletržec v Ljubljani. II. podpredsednik: Janko Lozar, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Tajnik: Anton Agnola, trgovec v Ljubljani. Tajnikov namestnik: Zvonimir Lukič, trgo¬ vec v Ljubljani. Blagajnik: Josip Krek, knjigovodja v Ljub¬ ljani. Blagajnikov namestnik: Valter Laurenčič, prokurist v Ljubljani. Gospodar: Avgust Jurjovec, trgovec v Ljub¬ ljani. Knjižničarja: Janko Lozar in Anton Agnola v Ljubljani. Odborniki in odbornice: Jelka dr. Bretlova, trgovka v Ljubljani. Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani. Ivan Jelačin st., veletržec v Ljubljani. Ivan Jeras, trgovski ravnatelj v Ljubljani. Fran Kovač, trgovec v Ljubljani. Dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za trgovino in industrijo banske uprave Drav¬ ske banovine v Ljubljani. Ignac Novak, trgovec v Ljubljani. Anton Verbič, trgovec v Ljubljani. Zvonimir Lukič, trgovec v Ljubljani. Ivanka Leskovic, trgovka v Ljubljani. 12 Janko Krek. trgovec in predsednik društva potnikov v Ljubljani. Mirko Teršan, trgovec v Ljubljani. Viktor Šober, trgovec v Ljubljani. Fran Adamič, poslovodja v Ljubljani. Or. Ivan Fless, tajnik Zbornice za trgovi¬ no, obrt in industrijo v Ljubljani. Valter Laurenčič, prokurist v Ljubljani. Adoli Hribar, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Ivan Samec, trgovec v Ljubljani. Fran Dolničar, uradnik v Ljubljani. Karl Seljak, trgovski potnik in zastopnik v Ljubljani. Milan Kovač, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Ciril Korošec, trgovec v Ljubljani. Vilko Lampe, zasebni uradnik v Ljubljani. Slavko Mirtič, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Slavka Bojane, trgovska sotrudnica v Ljub¬ ljani. Anton Škrajncr, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Pregledovalca računov: Josip Malenšek, ravnatelj Kmetske posojil¬ nice v Ljubljani. Josip Urbanič, trgovec v Ljubljani. K u r a t o r i j podpornega zaklada: Načelnik: Ivan Jelačin st. Namestnik: Ignacij Novak. Člana: Avgust Jurjovec in Zvonimir Lukič. Trgovski dom v Ljubljani. 14 Trgovski tlom. Jeseni leta 1905. je sprožil gosp. Ivan Jelačin star. v Slovenskem trgovskem društvu Merkur misel, naj se osnuje in zbira sklad za zgraditev Trgovskega do¬ ma v Ljubljani. Misel je rodila dejanja. Nabirala so se denarna sredstva. Sve¬ tovna vojna je sicer preprečila izvedbo načrtov. Po vojni je pomanjkanje pri¬ mernih društvenih in uradnih prostorov za razne trgovske organizacije sililo k izvršitvi stavbe. Leta 1929. se je začel zidati Trgovski dom v Gregorčičevi ulici, kateri je bil dne 8. januarja 1931 slovesno otvorjen in izročen svojemu namenu. Dom nudi streho našemu Trgovske¬ mu društvu Merkur, gremiju trgovcev za Ljubljano in gremiju trgovcev za ljubljansko okolico, društvu trgovskih potnikov, trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu, Zvezi trgovskih gremijev, društvu industrijcev in vele¬ trgovcev, Ljubljanski borzi. Lepe pro¬ store je dobila tudi gremijalna nada¬ ljevalna šola. Prva slika nam pokazuje pročelje Tr¬ govskega doma, druga pa slovesno otvo¬ ritev doma. Spredaj čita predsednik na¬ šega društva svoj govor. 16 Januar 1932 Prosinec Hrvatsko: SiJečanJ. Češko: Leden. Dan je dolg od 8 ur 25 min. do 9 ur 26 minut. Dan zraste za l uro in .1 minuto. Lahko pridobljeno — lahko zaprav¬ ljeno. 17 Beležke 18 Beležke 19 Ljubljana VELETRGOVINA KOLONIALNEGA IN ŠPECERIJSKEGA BLAGA nudi po najnižji dnevni ceni kavo, riž, testenine, naj¬ finejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago Postrežba točna in solidna! .fyyvyyyyv'vwvwyyvw „ sryv 20 Februar 1932 Sveian Hrvatsko: Veljača. Celko: Unor. Ob nizkih cenah zmanjka blagu, ob visokih pa kupcev. 21 Beležke 22 Beležke 23 mi m ii minil n iiiisiiui LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 50 (v lastnem poslopju) Telefon 2040 - 2457 - 2548 Samo interurb. 2706 - 2806 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednost¬ nih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Safe-deposits itd. 24 Marec 1932 Sušeč Hrvatsko: Ožujak. Češko: Bfeien. Dan je dolg od ll ur 2 min. do 12 ur 48 min. Dan zraste za l uro in 46 minut. Začetek pomladi 20. marca ob 20. uri 54 min. Tudi slabo blago se kupi, ali le — enkrat. 25 Beležke 2G Beležke »IKA« Mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže d z o. z. K ir a im j ^ SII o id e n fi j a Brzojavi: IKA KRANJ Telefon štev. 52 trikotaže volnenih, pamuč- nih in vigon pletenin, volne¬ nih, pamučnih in vigon nogavic April 1932 Hali traven Hrvatsko: TravanJ. Čefiko: Duben. Dan je dolg od 12 ur 51 min. do 14 ur 28 min. Dan zraste za 1 uro in 37 minut. Kar je neprijetnega in težko izved¬ ljivega, izvrši takoj, da se prej rešiš neprijetnosti. 29 Beležke Beležke Izdelovanje damske in moške KONFEKCIJ E DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA 9 Prodaja damske, moške in deške KONFEKCIJE NA DEBELO I NA DROBNO I Prvovrstno izvrševanje po meri 32 Maj 1932 Vel. traven Hrvatsko: SvibanJ. CeSko: Kvaten. Dan je dolg od 14 ur 31 min. do 15 ur 46 min. Dan zraste za 1 uro in 15 minut. Nešteto tožb , sitnosti in škode je že nastalo radi nepotrebnih besed . Beležke 34 Beležke 35 Nudimo naše prvo¬ vrstne proizvode: Malinov matični sok, konserviran Malinov matični sok, pasteriziran Malinova mezga (Fruchtmark) Malinovec z rafiniranim sladkor¬ jem Malinova aroma v vseh koncen¬ tracijah Mezge (marmelade) Malinova marmelada (Jam) Marelčna marmelada svetla (Apri- kosen) Nektar marmelada iz jabolk in malin Jabolčna marmelada svetla Češpljeva marmelada (slive) Brusnice Soki: (orangeada) oranžni, limo¬ nov (citronada), kopinka'; bez¬ gov, sadni grogi (Punsche), raz¬ lični Esence, dišave za sladčice in ku¬ hinjo Srečko Pomnik in drug LJUBLJANA Metelkova ulica št. 13 2 * Junij Hrvatsko: Upanj. 1932 Rožnik Češko: červen. 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 je aoig ou lb ur 48 min. (lo 16 ur 3 min. Dan zraste do 21. za 19 min., potem se skrajša do konca m< << < a za 4 minute. Začetek poletja 21. junija ob 16. uri 23 minut. L. Z varčevanjem si zavaruješ bodočnost. 37 Beležke 38 Beležke i ■ 80 ljub:uanska KREDITNA BANKA LJUBLJANA Dunajska cesta USTANOVLJENA LETA 1900 Delniška glavnica in zaklad nad rezervni Din 60,000.000’— Čekovni račun: 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefoni: 2861, 2413, 2502, 2503 PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle 40 Julij 1932 Mali srpan Hrvatsko: SrpanJ. Češko: Červenec. Dan je dolg od 16 ur 3 min. do 15 ur 5 min. Dan se skrajša za 58 minut. Trgovina brez kontrole je kakor sod brez čepa , 41 Beležke -- 42 Beležke j 43 DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE Union * 4 99 LJUBLJANA PIVOVARNA IN SLADARNA TOVARNA ZA ŠPIRIT IN KVAS v Ljubljani I., poštni predal 45 Podružna pivovarna (preje T. Gotz) V MARIBORU Priporoča svoje izborne izdelke i. s. svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah Pekovski kvas (drože) la rafiniran špirit Telefoni: Ljubljana 2310 in 2311 Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana Pivovarna Union Maribor 44 Avgust 1932 Veliki srpan Hrvatsko: Kolovoz. Cefiko: Srpen. Dan je dolg od 15 ur 2 min. do 13 ur 28 min. Dan se skrajša za 1 uro in 34 minut. Človek ni nikdar prestar , da se kaj novega nauči in navadi. 45 Beležke Beležke 47 Tovarna pletenin in tkanin josip Kunc & či omp- L|ubljana Poljanski nasip ši. 40 IZDELUJE RAZNE RUTE OGRI- NJALKE IZ VOLNE (RAŠEL- Rl TE IN BERLINSKE), NA¬ GLAVNE RUTE IN ŠALE, PLE¬ TENE IN TKANE SVILENE SA- MOVEZNICE, ŠALE ZA OKROG VRATU, ŽEN 1LIJE-RUTE IN ŽE¬ NILI JE-ŠALE, STENSKE PRE¬ PROGE I. T. D. 48 September 1932 Kimavec Hrvatsko: Rujan. CeBko: Zafl. Dan je dolg od 13 ur 25 min. do 11 ur 45 min. Dan se skrajša za 1 uro in 40 minut. Začetek jeseni 23. septembra ob 23. uri 16 min. Kdor išče kaj boljšega , navadno spre - gleda, kaj je dobrega. 49 Beležke 50 Beležke 51 „VINOCET“ Tovarna vinskega kisa d.zo.z. LJUBLJANA nudi najfinejši in najokusnejši NAMIZNI KIS IZ PRISTNEGA VINA Tehnično in higijenično najmoderneje urejena ki sam a v Jugoslaviji Pisarna: Dunajska cesta 1 a, II., Ljubljana 52 Oktober 1932 Vinotok Hrvatsko: Listopad. Češko: ftljen. Dan je dolg od 11 ur 42 min. do 9 ur 59 min. Dan se skrajša za 1 uro in 43 minut. Bodi z vsakim odjemalcem prijazen; denar moža v delavski suknji je ravno toliko vreden kot gospoda v kožuhu. Beležke 54 Beležke PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D,LJUBLJANA 65 01 £ v ■D O E ro M a nd o b£ *0? d o A c i r O >o «5 # S ® O -S ^ > a M N o > cd as B'% O 0 -d MS 01 O E 0> or- o* M CG .2 H d E 10 > o GL * | m « jg ^ o t 09 !♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prometni zavod za premog d.o Ljubljani, Miklošičeva 15/1 56 Beležke 58 Beležke 59 KI|IC0VEZM1€A jugoslovanske tiskarne r. z o. z. ČRTALNICA IN TVORNICA POŠLO VNIH KNJIG V LJUBLJANI KOPITARJEVA LIL. 6/77 PRIPOROČA SVOJO STALNO VE¬ LIKO ZALOGO MNOGOVRSTNIH SALDOKONTl, ŠTRAC, JOURNALOV I. T. D. LASTNEGA IZDELKA Vstopnice za razne prireditve Blagajniške bloke i. t. d. 60 December 1932 Gruden Hrvatsko: Prosinac. Češko: Prosinec. Dan je dolg od 8 ur 39 min. do 8 ur 25 minut. Dan se skrajša do 21. za 19 min., potem zraste do konca meseca za 5 minut. Začetek zime 22. decembra ob 2. uri 15 min. Dolžnik ima manj skrbi kot upnik. 61 Beležke 62 Beležke 63 Varčuj! Poleg delavnosti in ukaželjnosti je trgov¬ skemu sotrudniku in tudi samostojnemu tr¬ govcu najbolj potrebna lastnost: Varčevanje. S težkim trudom se zasluži denar in narav¬ nost zločinska bi bila lahkomiselnost, če bi se zapravlja s popivanjem in veseljačenjem. Carnegie je dejal: Civilizirani človek se razlikuje od divjaka po varčevanju. Divjak ne varčuje, temveč porabi vse, kar dobi. Varčevanje ustvarja glavnico, gospodarsko neodvisnost, blagostanje in veselje do dela. Z varčnostjo si zavaruješ bodočnost. Vedno imej pred očmi zlati nauk, da mo¬ rajo biti izdatki vselej manjši od prejemkov. Morda se boste čudili, prijatelji, da Vam priporočam varčevanje pri teh skromnih pre¬ jemkih. Nikogar naj ne odvrača od varče¬ vanja mnenje, da se ne izplača pri teh skromnih sredstvih. Ljudski pregovor pravi, da iz malega zraste veliko. Večkrat bi zado- stvovalo par tisočakov, da se kaj začne, in če tudi teh ni, tedaj je prilika zamejena. Vsak naj varčuje, da z mirnejšim srcem zre v bodočnost. Kdo zna, kaj prinese drugi dan? Vsak se uči od svojega bližnjega, toda eni le dobro, drugi pa slabo. Velika je razlika med presojanjem samega sebe in presojanjem drugih. Vsak odjemalec prinaša gospodarju zaslužek, nastavljencu kruh. g>IICDIICDIIC3IICZ)IICDIICDIICDIIOIICI>!IC=3IICDI!CDllC3IICDIieE*)IICD 64 ICDIIQIICDIIOIIC3IICDIICZ>l!<~3IIC3 LJUBLJANA VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI IN MLEVSKIMI PROIZVODI NA DEBELO Priporoča svojo veliko zalogo pšenice, koruze, ješprenja, kaše, koruznih izdelkov in banaške moke iz prvovrstnih mlinov VELIKA ZALOGA VSEH VRST KRMIL Telefon interurban 2592 Brzojavi: Žitotrg IIS5)IIC=3IICDIIOIIOIICZMIOIICDII CDII63IICOIIC=>IIOIICDIICDIICDIiailCDIICDIIOIICDIIC3IICDIICSII 65 Pravilnik o kontroli za izvoz namenjenega svežega sadja. I. Splošna določila. Člen 1. Določila tega pravilnika veljajo za vse iz¬ vozne vagonske in komadne pošiljke sveže¬ ga grozdja, surovih sliv, jabolk, hrušk, če¬ špelj, kuten, breskev, marelc, češenj, višenj in jagod. Za vagonske pošiljke navedenega sadja v notranjosti države, kakor tudi za poštne po¬ šiljke v splošnem, določila tega pravilnika ne veljajo. Kjer se v tem pravilniku nahaja beseda izvoz« ali »izvozna pošiljka«, se mora raz¬ umeti vagonska ali komadna pošiljka name¬ njena izvozu. Člen 2. Vsaka izvozna pošiljka sadja po prvem od¬ stavku prejšnjega člena mora biti pregleda¬ na in opremljena z uverenjem o kakovosti v skladu s členom 27. tega pravilnika. Carinske oblasti morejo izvrševati izvozne ekspedicije navedenih pošiljk šele po vpo¬ gledu uverenja o kakovosti, v kolikor to ne bi bilo drugače narejeno po določilih tega pravilnika. Člen 3. Pregled izvoznih pošiljk sadja po tem pravilniku vršijo praviloma špecijalni kon¬ trolni organi (§ 15.), a v izjemnih slučajih okrajni poljedelski referenti. 3 66 Pritožbe proti rešitvam teli organov se morejo v smislu § 4. Zakona o kontroli po¬ ljedelskih proizvodov, namenjenih za izvoz, dostavljati Centralni komisiji za izvoz sadja pri ministrstvu trgovine in industrije, od¬ nosno organu, ki ga ta komisija v to po¬ oblasti. Člen 4. Z izvozom sadja in trgovino sadja, v koli¬ kor je ista namenjena izvozu, se morajo pe¬ čati na podlagi uverenja Centralne komi¬ sije: 1. protokolirane firme za trgovino z dežel¬ nimi pridelki, 2. zadružne zveze in poljedelske zadruge za proizvode svojih zadrugarjev, 3. producenti sadja, samo za svoje lastne proizvode. Spričevalo (uverenje) za vršitev izvoza sadja izdaja navedenim ustanovam, tvrd¬ kam in osebam Centralna komisija za izvoz sadja (§ 32.) na podlagi prejete prijave, ki mora vsebovati: a) ime in naslov ustanove, tvrdke ali ose¬ be, ki se želi baviti z izvozom; b) dokaz o protokolaciji firme, odnosno za zadruge in zadružne zveze, da so registrira¬ ne, a za proizvajalce občinsko uverenje, po¬ trjeno od prvostopne upravne oblasti; c) oznaka vrste sadja, katero prijavnik hoče izvoziti. Uverenje centralne komisije velja od dne, ko je bilo izdano pa do 1. junija prihodnje¬ ga ieta. Po preteku tega roka se mora vsako uverenje obnoviti. (Prošnja za uverenje mo¬ ra biti taksirana po zakonu o taksah.) II. Pogoji kvalitete in pakovanja. Člen 5. V kolikor v sledečih določilih ni drugače določeno, mora biti sadje, navedeno v pr¬ vem odstavku § 1., a namenjeno za izvoz, zrelo, z roko brano in nepoškodovano. Zeieno, nezrelo, prezrelo, črvivo, natolče¬ no, nečisto, deformirano, od toče poškodova¬ no, treseno in tolčeno sveže sadje se ne sme izvažati kot sadje za hrano. Ravno tako je izključeno od izvoza tudi sadje, ki ima kak¬ šen tuj duh ali pa je plesnivo. Sveže grozdje. Člen 6. Za izvoz svežega grozdja velja ta klasifi¬ kacija : 1. namizno grozdje, ‘2. vinsko grozdje. Člen 7. Namizno grozdje se sme izvažati samo, ako je dovolj zrelo, zdravo, celo 411 čisto. V vsakem zavoju mora biti grozdje samo ene m iste vrste (sorte), a more biti tudi meša¬ no, ako se prijavi kot »namizno mešano«. Grozdi se morajo brati z roko in morajo biti pazljivo očiščeni. Ne smejo biti vlažni, niti ne smejo imeti gnilih, poškodovanih ali počenih zrn. člen 8. Namizno grozdje se pakuje v predpisano zaprtih, suhih čistih košarah iz vrbovega protja, v košarah iz deščic z razmahnjenimi letvicami, dalje v zabojčkih s ali brez po- klopca (holandsko pakovanje). Brutto težina pošiljke (košare, zabojčka) bo znašala 5—10 kg, a ne sme biti večja kot 12 kg. Notranjost košare, zaboja se mora obložiti s čistim papirjem (najboljši je svileni svetlo rumeni papir), a na dnu in pod poklopcem mora biti dvojen papir. Poklopec se mora tako pričvrstiti, da se lahko sname in da se pri tem grozdje ne potresa. V pošiljki se mora izpolniti vsaka prazni¬ na, tako da je grozd tik poleg grozda, ali vendar ne preveč tesno skupaj, da ne bi po¬ čila zrna radi pritiska. Izvoz grozdja, paki¬ ranega z novinarskim ali uporabljenim pa¬ pirjem, se ne bo dovoljeval, a najstrožje je prepovedano dati v pošiljke listje in dele od trte. Člen 9. Vinsko grozdje se sme izvažati samo v či¬ sti zdravi posodi (kasak, cisternah) v težini od 50 kg bruto in še več ali v razsutem stanju. Na tej posodi se mora z debelimi črkami napisati »za predelavo« zur Verarbeitung«, »A pressurer«. Surove slive. Člen 10. Za izvoz surovih sliv velja tu klasifikacija: 1. namizne slive, 2. potrošile slive, 3. slive za predelavo. Člen 11. Namizne slive morajo. biti: a) z roko brane, tako da obdrže pecelj (brez peclja se tolerira do 10%) in meglico (pravilo), brez zelenih mrljev v večji meri; 60 b) polzreie ali zrele t. j. da so dovolj okusne, a pri požegačkih (ogrskih), da se pod pritiskom prstov koščica odvaja od mesa; c) sveže brane, suhe, zdrave in čiste, brez defektov in peg od toče ali prevelike gneče. Člen 12. Za potrošne slive veljajo isti pogoji kot za namizne s temi izjemami: a) tolerira se do 30% sliv brez peclja in meglice; b) dopuščale se bodo za izvoz tudi zrelej¬ še slive (kožica okrog peclja nagubana, me¬ so okrog in okrog koščice je začelo črniti). Člen 13. Surove slive tresene ali tolčene, nezrele ali prezrele, črvive, načete, od toče poškodo¬ vane, vlažne ali počene, se smejo izvažati samo kot slive za predelavo. Člen 14. Namizne in. potrošne slive morejo biti pa- kovane v čvrstih in suhih zabojih in zaprtili košarah. Težina teh pošiljk ne sme biti več¬ ja kot 23 kg brutto. Priporoča se pakovanje v košarah od 10—15 kg težine. V posamez¬ nih pošiljkah se morajo pakovati slive iste vrste (sorte) in približno enake debeline. Slive se morajo pri pakovanju tesno druga ob drugi polagati, tako da stoje čvrsto in nepremično, toda se pri tem ne zmečkajo (ne počijo). Ako se pri pakovanju uporablja papir, ne sme biti novinarski ali uporabljen. 70 Člen 15. Slive za predelavo se lahko nalagajo v po¬ sode* kaše ali košare v teži od 25 kg in več ali pa v razsutem stanju. Kadar se slive nalagajo v razsutem sta¬ nju, se morajo tla in stene vagona obložiti z nepremočljivimi plahtami (ceradama, muše- mama) ali pergamin-papirjem. V vagone — cisterne ali v basene se lahko nalagajo slive brez oblaganja. Kadar se slive za predelavo nalagajo v posode, kače ali košare, se mora na njih napisali z debelimi črkami »za predelavo« »zur Verarbeitung«. člen 16. Izvzeto od predpisa § 14. a do nadaljnje naredbe ministra za trgovino in industrijo, se morejo za izvoz v posamezne dežele pa- kovati namizne in potrošne slive v zabojih ali posodah večjih od 23 kg brutto težine ali odpošiljati v razsutem stanju. Kadar se slive nalagajo v razsutem stanju, mora notranjost vagona biti čista, brez du¬ ha ih obložena s čistim papirjem. Slive v vagonu morajo biti ene vrste (sorte) in pri¬ bližno enake debelosti. Sveža jabolka, hruške in lnitne. Člen 17. Za izvoz' svežih jabolk, lmišk in kuten, velja sledeča klasifikacija: 1. namizne, 2. potrošne, 3. industrijske. 71 Člen 18. Za namizna .jabolka, hruške in kutne se smatrajo pravilno, razviti, zdravi, nepoško¬ dovani, nenamrzli plodovi ene vrste (sortel brez vidnih napak. Jabolka ne smejo biti manjša kot 5 cm v prečniku. Tolerira se skupno do 5% od toče poškodovanih, obtolčenih, pegastih in črvi¬ vih plodov. Za potrošila jabolka, hruške in kutne se smatrajo pravilno ali v manjši meri nepra¬ vilno razviti plodovi z manjšimi, vidnimi napakami (n. pr. zarastle poškodbe, kraste in »fusikladije«), ki ne ovirajo vztrajnost ploda. Tolerira se skupno do 10% od toče poškodovanih, namrzlih, pegastih in črvivih plodov. Za industrijske se smatrajo vsi ostali plo¬ dovi (jabolka, hruške in kutne), samo ako niso gnili, pa četudi so natolčeni, defektni, pegasti pa tudi deloma črvivi. •Jabolka »divjak« se smejo izvoziti kot in¬ dustrijska, ne smejo pa se mešati z ostalimi sortami. Člen 19. Namizna in potrošna jabolka, hruške in kutne se morajo pakovati v suho in čisto posodo, v pletene košare z ročko in prečko, v zaboje, popolne ali nepopolne, toda s po- klopcem. Pri pakovanju se uporablja lesena volna, voščena ali druga čista, enobarvna, mehka ali svilena vrsta odnosno papir, posamič ali v kombinaciji. V vsaki pošiljki pakovani plodovi morajo biti ene sorte, ene vzrede in približno enake 72 velikosti. Ako niso, se mora pošiljka ozna¬ čiti z izrazom »mešano« z oznako vrste. Namizna jabolka se morajo v posameznih pošiljkah pakovati po sledeči velikosti z ozi¬ rom na prečnik: 5—6 cm, 6—7 cm, 7—8 P 4 cm, 8—10'5 cm, 10 - 5—12 - 5 in preko 12’5 cm. Teža posamezne pošiljke: sod do 100 kg brutto, zaboji do 60 kg in košare do 30 kg. Člen 20. Industrijska jabolka, hruške in kutne se bodo pošiljala v inozemstvo v razsutem sta¬ nju ali v sodih. Kadar se pošiljajo v sodih, se mora na vsakem sodu napisati z debelimi črkami: »za predelavo« ali »zur Verarbeitung«. Člen 21. Izvzeto od predpisa čl. 19. se smejo na¬ mizna in potrošna jabolka, hruške in kutne do nadaljnje naredbe ministrstva za trgovino in industrijo pošiljati tudi v razsutem sta¬ nju v vagonih, tako da se vagon more raz¬ deliti največ v pet oddelkov, a v vsak tak oddelek se morejo naložiti plodovi ene vrste in približno enake velikosti. Pri nalaganju v razsutem stanju morajo biti tla in stene vagona čiste, brez vsakega duha in obložene s papirjem ali slamo. To velja ravno tako tudi za posamezne oddelke v vagonu. Sveže marelce, breskve, črešnje in višnje. Člen 22. Za izvoz svežin marelc, breskev, črešenj in višenj, velja sledeča klasifikacija: 1. Izbira: skrbno izbrani, nepoškodovani plodovi, brez napak in 2. potrošili: vsi ostali plodovi, ki izpolnju¬ jejo pogoje člena 5. tega pravilnika, in da poleg tega niso vlažni. člen 23. Sveže marelce, breskve, češnje in višnje, se pakujejo v pletenih košarah, v zabojih iz čistega in nedišečega lesa, ali v obojih iz lesenih deščic. Pri pakovanju se uporablja lesena volna, svilen in drugi mehak, čist papir. Teža posameznih pošiljk ne sme presegati za marelce in breskve 15 kg, a za črešnje in višnje 12 kg. Teža pošiljke »izbira« do 10 kg. V vsaki pošiljki pakovani plodovi morajo biti približno enaki po velikosti (prečniku) in barvi. V nasprotnem slučaju se mora označili pošiljka z izrazom »mešano« in z oznako vrste. Jagode. Člen 24. Za izvoz jagod velja sledeča klasifikacija: a) namizne, b) za predelavo. Namizne jagode morajo biti na pol zrele, zdrave, s pecljem in nepoškodovane, in pa- kovane v košarah, obojih, nepopolnih za¬ bojčkih, kakor tudi v okvirih in kartonskili škatlah do 4 kg brutto teže. Pri pakovanju se mora uporabljati mehak, čist papir ali pergament. V vsaki posamezni pošiljki pa- kovane jagode morajo biti približno enake po velikosti. Jagode za predelavo ne smejo biti gnile, a pakovale se bodo v sode. n III. Kontrolni organi. Člen 25. Pregled in klasifikacijo sadja po tem pra¬ vilniku vršijo komisije in komisarji za pre¬ gled sadja, katere v krajih, kjer se pokaže potreba, postavljajo pristojni bani. Komisije se postavljajo samo na važnih odpremnih postajah, a sestoje iz najmanj treh oseb, od katerih se po ena ima posta¬ viti na predlog zainteresiranih trgovskih in zadružnih organizacij. Komisarji se imenujejo iz vrst državnih in samoupravnih strokovnjakov, aktivnih ali upokojenih, kakor tudi iz vrst privatnili oseb s strokovno šolsko izobrazbo. Člen 26. Ako v kraju, kjer se nahaja sadje, ni ko¬ misije (komisarja), sme vršiti pregled komi¬ sija (komisar) iz najbližjega kraja na stro¬ ške izvoznika. Ako je komisija (komisar) toliko oddalje¬ na od nakladalne postaje, da ne more pra¬ vočasno priti na pregled, pregleda robo sre- ski poljedelski referent, odnosno njegov na¬ mestnik. Člen 27. Kontrolni organi izdajajo spričevalo (uve- renje) o kakovosti, ki vsebuje: 1. Ime in adreso pošiljatelja in številko njegovega uverenja za izvoz sadja. 2. Po možnosti namembno postajo (mestoj v inozemstvu. 2. Vrsto sadja in razred po tem pravil¬ niku. 4. Številko in obliko pošiljke. 75 5. Brutto težo. G. Številko in obliko pošiljke. 7. Datum in mesto pregleda. 8. Podpis in žig komisarja, odnosno ko misije. ' Formular uverenja more biti tiskan ali iz¬ delan na pisalnem stroju. Člen 28. Ako sadje, pripravljeno za izvoz, odgovar¬ ja predpisom tega pravilnika, potem komi¬ sija (komisar) izpolni odgovarjajoče rubri¬ ke na uverenju ter jih podpiše in odpremi s pečatom (žigom). Ako blago ne odgovarja predpisom tega pravilnika, potem komisija (komisar) od¬ kloni izdanje uverenja, dokler se pošiljka ne spravi v sklad s pravilnikom. Člen 29. Železniške postaje in brodarska podjetja smejo prevzeti odpremo sadja za inozemstvo šele po vpogledu uverenja o kakovosti. Člen 30. Pritožbe proti odlokom kontrolnih organov se lahko pošljejo v roku treh dni po pre¬ gledu Centralni komisiji za izvoz sadja (§ 32.), odnosno organu, ki je za dotično postajo od Centralne komisije pooblaščen, da vrši revizijo. Odlok tega organa, odnosno Centralne ko¬ misije je končen (končnoveljaven). Člen 31. Komisija in komisarji za pregled sadja bodo prejemali za svoje delo nagrade v vi¬ du dnevnic, katerih višino bo določil pristoj¬ ni ban v rešitvi o imenovanju komisije od¬ nosno komisarja. 76 Izplačilo teh dnevnic gre v breme kredi¬ ta, ki je bil predviden v to svrho v bud- žetu. IV. Centralna komisija za izvoz sadja, člen 32. Pri ministrstvu trgovine in industrije se ustanovi kot posvetovalni organ za kontro¬ lo klasifikacije in izvoza sadja »Centralna komisija za izvoz sadja«. Dolžnost Centralne komisije je: 1. da proučuje vpliv tega pravilnika na razvoj izvoza sadja in da predlaga izpre- membe in dopolnitve o njem; 2. da zbira in ureja poročila komisij in komisarjev za pregled sadja in da o tem daje ministrstvu trgovine in industrije po¬ trebne referate; 3. da publicira poročila o trgovini s sad¬ jem kakor tudi potrebne informativne bro¬ šure za naše in inozemske poslovne kroge. Člen 33. Centralna komisija se pooblašča: 1. Da skrbi za enotno primeno tega pra¬ vilnika in da v to svrho izdaja tolmačenja posameznih odredb in navodil zaradi kon¬ trolnih organov. 2. Da uničuje izdana uverenja v slučaju smisla § 4. zakona o kontroli poljedelskih proizvodov, namenjenih izvozu in v smislu § 3. tega pravilnika. 3. Da izdaja uverenje za izvoz sadja v smislu § 4. tega pravilnika in da vodi evi¬ denco nad delom vseh izvoznikov sadja. 4. Da uničuje izdana uverenja za izvoz v slučajih, kadar se posamezni izvozniki na- 77 menoma ali težje pregrešijo proti predpisom tega pravilnika. 5. Da vodi nadzor nad delom komisij in komisarjev za pregled sadja in da v slučaju potrebe predloži pristojni oblasti obtožbe proti nevestnim kontrolnim organom v smi¬ slu § 5. zakona o kontroli poljedelskih pro¬ izvodov, namenjenih izvozu. 6. Da v smislu § 30. tega pravilnika odre¬ ja organe, ki bodo na posameznih tržiščih vršili revizijo odlokov komisij, odnosno ko¬ misarjev. Člen 34. Centralna komisija sestoji od predsed¬ nika, šestih članov in dveh tajnikov, katere imenuje minister trgovine in industrije. Vsak član Centralne komisije bo imel svoje¬ ga namestnika. Štiri člani komisije se bodo imenovali na predlog ministra za poljedelstvo, ministra za promet, Glavne zadružne zveze in udru- ženja izvoznikov kraljevine Jugoslavije. Komisija more za vršitev svojih poslov angažirati tudi potrebno število' tehničnega osobja. člen 35. Centralna komisija rešuje zadeve na se¬ jali, ki jih po potrebi sklicuje predsednik. Te rešitve so polnomočne, kadar so prisot¬ ni najmanj štiri člani, odnosno namestniki. Rešitve se dajejo z večino glasov. V nujnih slučajih more odlok, za katerega je pristojna komisija, dati predsednik, od¬ nosno njegov namestnik s tajnikom, a po- naravi slučaja tudi s članom ministrstva za 78 poljedelstvo s tem, da se o tej rešitvi obve¬ sti Centralna komisija na prvi prihodnji seji. Člen 36. Predsednik, poslovodeči člani in tajniki Centralne komisije bodo dobivali za svoje delo nagrade v vidu dnevnic, katerih višino določa minister trgovine in industrije v od¬ loku o imenovanju Centralne komisije. Ostali člani bodo prejemali nagrado od sej, kakor bo to določil minister trgovine in industrije. Ravno tako more minister trgovine in in¬ dustrije določiti nagrade tudi organom Cen¬ tralne komisije za revizijo (§ 30.) kakor tu¬ di tehničnemu osobju Centralne komisije ob priliki angažiranja istega. Ti izdatki gredo v breme kredita za kontrolo izvoza sadja, kar je predvideno v budžetu. Kazni. Člen 37. 1. Kdor proti predpisom § 4. tega pravil¬ nika nepooblaščeno izvozi ali poskuša izvo¬ ziti sadje, se bo kaznoval z denarno kaznijo 10.000 Din. 2. Kdor proti predpisom § 2. tega pra¬ vilnika izvozi ali poskuša izvozili nepregle¬ dano sadje, se bo kaznoval z denarno kaz¬ nijo do 20.000 Din. 3. Kdor proti predpisom § 28. tega pravil¬ nika izvozi, ali skuša izvoziti odbito sadje, se bo kaznoval z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev. 4. Kdor postopa proti ostalim predpisom tega pravilnika, se bo kaznoval z denarno kaznijo do 5.000 Din. 5. Državni organ, s čigar nemarnostjo in nevestnostjo se omogoči izvoz nepregledane- ga in odbitega sadja, bo pozvan na odgovor v skladu s členom 5. zakona o kontroli po¬ ljedelskih proizvodov, namenjenih izvozu. Člen 38. Kazni po točkah 1., 2., 3. in 4. člena 37. tega pravilnika izreka v skladu s § 6. za¬ kona o kontroli poljedelskih proizvodov, na¬ menjenih izvozu, obča upravna oblast prve stopnje na predlog kontrolnih organov po tem pravilniku, a kazni po odstavku 5. prejšnje¬ ga člena pa izreka pristojna državna oblast. Pr i p o m b a : Potrdila po členu 4. pravil¬ nika izdaja Centralna komisija za sadje pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogra¬ du. Prošnje za izdajo teh potrdil je vlagati pri omenjeni komisiji, ki ima svoje poslovne prostore v ministrstvu za trgovino in indu¬ strijo (III. nadstropje, soba št. 23.). Milil-UMIT družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta palača Vzajemne zavarovalnice Telefon 27-18 Mednarodni transporti — Špedicija Preselitve — Prevozi — Tarifni biro Odprava vseh izvoznih, uvoznih, tranzitnih carinskih manipulacij Zbirni promet — — Priznana strokovna odprava vseli poslov j Avgust Agnola 1 Ljubljana, Dunajska cesta 10 Telefon 24-78 \ Stavbno in umetno steklarstvo : Zaloga stekla, porcelana, : kamenine, zrcal in šip ■ Kompletne opreme za gostilne ! restavracije, hotele, kavarne, bare \ Luksuzni predmeti jliui ta amerikanska pensilvanska različna STROJNA OLJA TOVOTNA MAST KEMIČNI IN TEHN. PREDMETI LAHKI la AMEItlKANSKI BENCIN Prvovrstna avtoolja PIPAN & CIE. DRUŽBA Z O. Z. L J U B L J A N A ^b25-&JR&gram:7iskarnal^rkiir. Hotel Miklič LJUBLJANA (nasproti gl. kol.) Telefon 27—37 Nova zgradba, moderno urejenih 72 soh, v vsaki sobi tekoča voda, central, kurjava - lift - kopalnice Priznano dobra kuhinja in pijače Velezaloga vin Nadvse nizke cene TOVARNA NOGAVIC LESCE pri BLEDU Specijalizirana v izdelovanju »troskih PATENT in moških PASTEL nogavic Zastopniki v vseh večjih mestih Jugoslavije Uvozne carine. 1. za sadje. a) Avstrija: Zlatih kron za 100 kg Št. Spl. pog. 33. Grozdje, sveže, namizno 40 — v zabojih v teži do 5 kg — 10 v zabojih v teži 5—10 kg — 15 v zabojih v teži do 15 kg — 10 grozdje pakirano v sodih — 10 34. Orehi in lešniki 20 — orehi zreli z lupino 2 orehi zreli brez lupine — 8 lešniki zreli z lupino — 2 - 50 lešniki zreli brez lupine — 10 35. Sveže sadje: fino namizno 50 1. dinje pogodbene svob. 2. ribezen, robide, maline — 2 3. marelice, črešnje, višnje — 4 4. jabolka, hruške, kuta e — 5 5. breskve in rdeče breskve — 8 jagode: ostale 10 ostalo 20 — 1. lubenice, sljive pogodbeno svob. 2. jabolka nezavita od 1. IX. 'do 15. XI. — 1 3. jabolka nezavita od 16. XI. do 31. VIII., nezavita od 1. IX. do 30. XI., hruške nezavile, brusnice — 2 4. Jabolka v zabojih ali sodili v brutto teži od 50 kg dalje Od 1. IX, do 15. XI, 3-50 S4 Zlatih kron za 100 k« St. Spl. pog. 5. Jabolka v zabojih ali sodih v brutto teži od 50 kg dalje od 16. XI. do 31. VIII., ja¬ bolka v vrečah najmanj do 50 kg brutto — 5 Pripomba: Jabolka, hruške in kutne se carinijo po po¬ stavki 1 oz. 2 K, če so nato¬ vorjene v razsutem stanju v vagonu ali če niso razde¬ ljene v več kot' 8 oddelkov v vagonu. Posamezni od¬ delki so lahko obloženi s slamo ali papirjem ali s slamo razdeljeni oddelki in zidovi obloženi s slamo. 36. Sadje predelano: a) suhe sljive, osušene na solncu ali sušilnici: 1. nezavite ali zavite brutto teže 80 kg ali več 32 svob. 2. na drugačen način paki¬ rane 51 — pakirane brutto teže 50 kg in več svobodno na drugačen način pakira¬ ne — 2'50 b) ostalo sadje suho ali po¬ sušeno kakor tudi predela¬ no sadje vseh vrst samo ne z dodatkom sladkorja: 1. kaša in tropine z izjemo 27 — tropin in mesa od sliv — 6 2. vse ostalo 36 85 Zlatih kron za 100 kg Št 1 . Spl. pog. a) hruške suhe nežveplane — 2'50 b) jabolka posušena ali suha — 6 c) ostalo suho sadje, ne po¬ sušeno umetno — 12 106. Konservirano sadje in plodovi: a) osladkorjeni plodovi in se¬ me od sadja in plodovi 180 — 1. kandirano sadje — 120 2. lubad od južnega sadja kan¬ dirano — 60 b) šoki plodov, malin, jagod itd., ukuhani ali osladkor¬ jeni, ukuhana marmelada 105 1. ukuhana mezga iz jabolk brez sladkorja — 2 2. marmelada — 50 8. ostalo — 60 c) češpljeva marmelada 80 2 d) ostale sadne konzerve (od št. 33—36) tamarinda 150 80 b) Nemčija: .. RM za 100 kg Št. Spl. pog. 45. Grozdje: sveže namizno v zabojih do 5 kg 50 — časovno neomejeno — 15 od 1. VII. do 31. XII. — 5 na drugi način poslano do 15 kg od 1. VII. do 31. XII. - 7 poštne pošiljke od 5 do 15 kg časovno neomejeno — 20 v sodih od 15 kg dalje v času od 1, IX. do 31, XII. - 5 86 RM za 100 kg Št'. Spl. pog. Mošt in mezga 90 — 46. Plodovi v lupini, nezreli ali brez lupine, mleti ali zdrob¬ ljeni ali prosto pripravljeni orehi in lešniki ,42 ostali 4 — 47. Ostalo sadje: sveža jabolka, hruške, kutne, nepakirane od 25. IX. do 25. XI. 6 — od 26. IX. do 24. XI. 8 - Jabolka od 25. IX. do 31. XII. - 2 od 1. I. do 24. IX. — 4'50 Hruške in kutne od 1. VII. do 31. VIII. — 4-50 od 1. IX. do 30. XI. — 2 od 1. XII. do 30. VI. , 6 pakirano: 15 jabolka samo v vrečah z naj¬ manj 50 kg brutto od 25. IX. do 31. XII. - 2'50 od 1. I. do 24. XII. — 7 na drugi način pakirana — 7 Hruške, kutne sanio v vrečah z najmanj 50 kg brutto od 1. IX. do 30. XI. — 2-50 od 1. XII. do 31. VIII. - 7 Pripomba: Sveža jabolka, hru¬ ške in kutne se smatrajo kot nepakirane, če se natovarja.jo v vagone z oddelki, katerih ne sme biti več kot 5. Za ob¬ laganje vagonov in posainez- S7 Št'. nih oddelkov se sme uporab¬ ljati papir in slama. HM za 100 kg Spl. pog. Marelice, breskve 50 5 sljive vseh vrst, črešnje, viš¬ nje, nešplje 10 — sljive od 1. VIII. do 15. X. — 0 črešnje in višnje — 4 šipek in črešnje kakor tudi ostalo zgoraj neomenjeno sadje s koščico in semenom 5 — jagode 30 15 maline, ribezen in ostali jago¬ dasti plodovi, črne jagode, bo¬ rovnice 5 — maline, ribezen — 5 Pripomba: Borovnice za pri¬ dobivanje eterastega olja pod gotovimi pogoji svobodno 48. Suho in posušeno sadje, ja¬ bolka in hruške in njih upo¬ rabni odpadki •• 4 — marelice, breskve 10 — slive vseh vrst: nepakirane ali v sodih, vre¬ čah z najmanj 80 kg btto teže 10 G suho ali posušeno sadje, ostalo 8 — 49. Zmleto, izgneteno, v prah ali na kak drug način zdroblje¬ no kakor tudi osoljeno, brez sladkorja ukuhano ali na drug način enostavno pripravljeno: marelice in breskve 10 — ostalo sadje 10 — RM za 100 kg St. Spl. pog. Sljive ukuhane brez sladkorja — 5 sadna kaša iz marelic, bre¬ skev, sljiv in jabolk — 5 kaša iz jagod v sodih od 5 kg dalje — 8 c) Madžarska: Zl. K za 100 kg Št. Spl. pog. 77. Sveža jabolka, hruške, kutne: a) nepakirane, razsute ali v vrečah z najmanj 50 kg net- to teže 1. od 1. IX. do 10. XI. 2. od 16. XI. do 31. VIII. sveža jabolka, nepakirana, raz¬ suta od 1. IX. do 15. XI. od 16. XI. do 31. VIII. pa tudi v vrečah z najmanj 50 kg, netto teže Pripomba: nezrela jabolka od 1. avgusta do 30. septembra na račun tvornice za konzerve na podlagi posebnega dovolje¬ nja in pod kontrolo svobodno b) v zabojih, koših, sodih, škatlah in podobno, eno¬ stavno pakirane, v vrečah z najmanj 50 kg netto 15 — c) v zabojih, koših, sodih, škatlah in podobno paki¬ rano tako, da je vsak sa¬ dež zavit v papir ali s pre¬ delki 30 — so Zl. K za 100 kg Št'. Spl. pog. 78. Sveže marelice in breskve od 16. VI. do 30. IX. 10 od L XI. do 15. VI. 30 15 79. Sveže črešnje in višnje 12 od 1. VI. do 31. VII. - 7-50 80. Sveže sljive, ringolo, mira- bela, rumena sljiva, madžarka 2 81. Vrtne jagode od 1. VI. do 31. XII. 25 15 od 1. I. do 31. V. 100 50 82. Ribezen 6 83. Maline, borovnice, gozdne ja¬ gode od 15. VI. do 31. VII. svobodno 84. Neimenovano sadje 5 sveži mandeljni — 3 1. Pripomba za št. 77 do 84.: Osoljeno sadje ali hladno kon- servirano, brez sladkorja v so¬ dih ali na drug način navad¬ no pakirano spada pod od¬ nosno vrsto sadja po najnižji postavki. 2. Pripomba: Neosladkorjen žele iz sadja ali na drug na¬ čin odprto pakirano poleg naj¬ nižje postavke za to sadje še 20. Neosladkorjen žele pasiran ali ne, razen pekmeza v sodih ali na drugačen način odprto pa¬ kirano — 10 85. Sušeno, suho, stisnjeno, sese- kano ali zmleto sadje BO Zl. K za 100 kg Št. Spl. pog. a) nepakirauo ali v vrečah ali najmanj netto 50 kg v so¬ dih ali zabojih 1. sljive, jabolka in hruške 8 2. ostalo 15 10 b) Izpod 50 kg brutto teže v sodih ali zabojih in podob¬ no fino pakirano 30 86. Dinje in lubenice od 6. VII. do 31. IX. 6 od 1. X. do 31. VII. 24 87. Sveže grozdje 100 a) od 15. XI. do 31. XII. — 40 b) od 1. I. do 1. VII. - 30 98. Lešniki v lupini — 8 oluščeni — 14 99. Orehi neolušženi 10 oluščeni 30 — 163. Sadne konzerve: a) neosladkorjen, nezgoščen sadni sok v sodih ali dru¬ gih posodah, nehermetično zaprt 15 neosladkorjen sok iz malin — 15 b) neosladkorjen pekihez iz sljiv v sodih ali drugače nehermetično zaprt 20 c) gotove sadne konzerve in osladkorjena sadna mezga kakor tudi drugače kon¬ zervirano sadje, neoslad¬ korjen pekmez — 25 01 2. Za alkoholne pijače, d) Češkoslovaška: Močne alkoholne pijače: likerji, ekstrakti za punč in druge močne alkoholne pijače z dodatkom sladkorja ter drugih materij, fran- cevke, v originalnih steklenicah z uverenjem o poreklu 1.500 Din carine za 100 kg. Druge alkoholne pijače: slivovka in tropinovec z največ 45 vol. % alkohola, z uverenjem o kakovosti, v katerem je izkazan procent alko¬ hola in je potrjeno, da sta slivovka in tropi¬ novec zares pristen produkt destilacije sliv (češpelj) odn. tropin, v sodih 1.640 Din carine za 100 kg, v steklenicah 1.000 Din carine za 100 kg. Vino, sadjevec, mošt od grozdja in mošt od sadja, sokovi od plodov, sadja in jagod, nezgoščeno, medica: ■1. v sodih: Vino iz Dravske banovine z uverenjem o poreklu in s certifikatom o ana¬ lizi 250 Din carine za 100 kg, 2. v steklenicah: Vino iz Dravske bano¬ vine, kakor pod 1. 420 Din carine - za 100 kg. Za izdajanje uverenj o poreklu pri izvozu iz Dravske banovine je pooblaščena — kakor doslej — Trgovska zbornica v Ljubljani na podlagi potrdila kmetijskega oddelka kra¬ ljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, za izdajanje uverenj o kakovosti in certifikatov o analizi pa kmetijska poskus¬ na in kontrolna postaja v Mariboru. 3. Drugo blago, e) Avstrija. Hmelj prost. , • ; , Klavna goveda 9'—. P2 Delovna živina komad 70. Junci in junice komad 50. Teleta komad 8'—. Prašiči mesnati od 40 do 150 kg 18'—. Prašiči Špeharji nad 150 kg prosti. Kontingent teh znaša 21000. Za preko kon¬ tingenta uvožene 45'—. Perutnina živa 8‘—. Perutnina zaklana, očiščena 15'—. Mast 30'—. Slanina 22'—. Klobase kranjske 60‘—. Salama 60'—. Vino do 10° 30"—. Vino od 10 do 14° 35-—. Voda mineralna 1'40. Olje bučno prosto. Tanin prost. Ekstrakt iz kostanjevega lesa prost. Sita z lesenim dnom, premer nad 40 cm 25—. Sita z lesenim dnom, premer pod 40 cm 30--. Sita z žimnatim dnom, nad 40 cm pre¬ mera 40 - —. Zobotrebci iz mehkega lesa 6 - —. Zobotrebci iz trdega lesa (ročni izdelek! 12—. Suha roba iz mehkega lesa 8’— (15 - —). Žeblji kovani 14 - —. Žeblji kovani, za čevlje (ročno kovani) 21—. Trakovi žvepleni 10'—. Kalcijev cianamid prost. 03 MARIJA BREZJE želodčna grenčica naj bi ne manjkala v prav nobeni hiši Na drobno se dobiva v vsaki trgovini Na veliko pa jo izdeluje F. S. LUKAS v Celi ANT. KRISPER Ljubljana, Mestni trg 26 Telefon štev. 2229 TOVARNA ČEVLJEV Skladišče pletenin, drobnega in ga¬ lanterijskega blaga, eksport kranj¬ skih izdelkov, krtač, zobotrebcev itd. Zaloga otroških vozičkov po zelo nizkih cenah. 011 CD 11 CD I i 011 CD 11 CD 11 CD i I CD 11Q 04 IICDIICDIICDIICDIIcOIICDIICDII^IICJ Najbolj solidna knjigoveznica je J. Molk prej Jakopič V LJUBLJANI CANKARJEVO NABREŽJE 13 Izvršuje vsa dela elegantno, ceno in trpežno. TVORNICA ZAKLOPNIH MAP Oferte se na željo pošiljajo po vposlanem lormatu. IIOIICDMCDIICDIICDMCDMCDIICDlICa IIOIICDIICDIICDIIOIICDIICDIi Iz predpisov o davku na poslovni promet. Kaj pomeni v tarifi znak »—«? »Znak »—« pomeni, da dotično blago v obče ni zavezano plačevanju davka na po¬ slovni promet,« S tem znakom v tarifi ozna¬ čeno blago je torej oproščeno tako skup- ne ga davka, kakor tudi splošnega davka na poslovni promet. Kdo je proizvodnik v smislu tarife? Za proizvodnika v smislu stolpca 8. tarife o skupnem davku na poslovni promet se smatra, v kolikor zakon ali tarifa drugače ne odreja: 1- prvotni proizvodnik, 2. izdelovalec; 3. pri naročilih iz notranjosti države na predelavo materiala, prejetega od naročnika, Se smatra za proizvodnika naročnik, dočim J e usluga izdelovalca samostalno zavezana v splošnem davku na poslovni promet Pri naročilih iz inozemstva na predelavo materiala, prejetega od naročnika, je pro- izvodnik predelovalec. Ce ni znana prodajna cena tako izdela- n®ga blaga, se pobere davek za te izdelke od običajne en groš cene. s tem je pojasnjeno, da plača trgovec, ki ua svoj les ali žito na tujo žago ali v tuj m in > davek na poslovni promet v celoti, ža¬ gar ali mlinar pa 1% splošni davek samo °d svojega zaslužka. 96 Pobiranje skupnega davka pri uvozu po pošti. Pri uvozu preko preko pošte se pobere da¬ vek od vrednosti blaga po originalnem ra¬ čunu ali po prijavi v obeh primerih s prišteto carino, postranskimi stroški in osta¬ limi davščinami. Ako uvoznik ne predloži originalnega računa ali ne prijavi vrednosti blaga, odnosno ako carinarnica spozna, da je vrednost po računu ali po prijavi oči- vidno prenizka, pobere davek od petkrat¬ nega iznosa odpadajočih carinskih davščin. Davek na poslovni promet od konfekcio- niranega blaga (tekstilij, usnja). Pri konfekcioniranju tekstilnega blaga od strani proizvodnika tkanine se pobere skupni davek od prodajne cene tkanine na debelo, a ne od cene konfekcioniranega tekstilnega blaga. Če tkanina nima tržne cene, odnosno se da tržna cena le težko določiti, se sma¬ tra za prodajno ceno na debelo prodajna cena za konfekcionirano blago, ki se pa zmanjša za 25 odstotkov, pri pleteninah, prepletenem in mrežastem blagu pa za 30 odstotkov. Davek se plača v tem primeru po onem mesecu, v katerem se proda konfekcionirano blago. Ako proizvodnik usnja predeluje usnje v čevlje, torbice, sedla itd., se pobere skupni davek od prodajne cene usnja na debelo, plačati pa ga je po onem mesecu, v kate¬ rem se je prodal usnjeni izdelek. U7 Tkalnice in predilnice. Tekstilna podjetja, ki imajo poleg tkal¬ nice tudi predilnico, odbijejo, mesto, da pla¬ čajo davčni dodatek, v knjigi opravljenega prometa od vsote skupnega davka, ki od¬ pada na prodane tkanine, skupni davek, katerega so dokazano plačali na predivo, po¬ rabljeno za izdelavo svojih tkanin. Ta izprememba bo do cela jasna, čim bo objavljena tarifa. Pobiranje skupnega davka na žito. Trgovci z žitom (koruzo itd.), ki plačujejo l»/o splošnega davka na poslovni promet, so dolžni voditi knjigo opravljenega prometa in odpadajoči davek prijavljati in plačevati po odredbah zakona o davku na poslovni promet. V knjigi prometa morajo voditi posebej evidenco o prometu z žitom, nabavljenim za račun privilegirane izvozne družbe in posebej o ostalem prometu. Pri prometu s privilegirano družbo se po¬ bira davek na poslovni promet samo od prejete trgovske provizije, pri ostalem pro¬ metu pa od prodajne cene žita in koruze. Davek na provizije se mora plačati tudi z a one provizije, ki so bile priznane pred uveljavljenjem nove uredbe. Pod te predpise spadajo tudi vse zadruge in njihove zveze glede prodaje žita (koruze) privilegirane družbe, kmetijske zadruge pa samo glede onih količin, katere nabavljajo za račun družbe od nezadružnikov. 4 98 Pri teh izpremembah pada posebno v oči odredba, da morajo trgovci z žitom voditi knjigo opravljenega prometa. Iz besedila bi se dalo sklepati, da velja ta obveznost za vse žitne trgovce neglede na višino oprav¬ ljenega prometa, toda dejstvo, da uredba ne more spremeniti zakona, jasno dokazuje, da se nanaša ta obveznost samo na one trgovce, kojih promet presega na leto Din 500.000'—. Pripomba: Zakon o poslovnem davku je priobčen v »Službenem listu« štev. 163/26 iz leta 1930. Snoj & Urbančič PTUJ VELETRGOVINA Z GALANTERIJO, DROBNO ROBO IN PLETENINAMI KONFEKCIJA PERILA Kdor se neha učiti, je postal star. pa nuj ima 20 ali HO let. Kdor se pa uči, ostane mlad in redno reč vreden ne glede na njegovo manjšo fizično sposobnost. (Henri Ford.) Ofi Iz tarife za pobiranje skupnega davka. Moka. Skupni davek se pobira od prodajne cene moke in mlevskih izdelkov in znaša v no¬ tranjem prometu 2 procenta, pri uvozu pa 2'4 procenta. Za koruzno moko znaša skupni davek v notranjem prometu 1'2 procenta, pri uvozu 1'8 procenta. S tem skupnim davkom je pokrit ves promet z moko do predelo¬ valca in potrošnika. Vodni mlini, potočni mlini, mlini na konj¬ ski pogon, mlini na veter in ketuški mlini ne plačajo davka samo od one moke, katero porabijo za lastne (hišne in gospodarske, a ne trgovske) namene lastniki mlinov sami. Mlenje v teh mlinih za druge osebe in druge potrebe je zavezano plačilu skupnega davka. Davek znaša v tem primeru 2 pare za vsak kilogram oddane moke, otrobov itd. za žitno moko, 1 paro za vsak kilogram pa za mlete v koruzne moke. Količino tako zmle¬ te moke oceni davčni odbor po višini pro¬ meta v preteklem letu. Vsi ostali mlini plačajo skupni davek 2'Vo od žitne moke in l'2“/» od koruzne moke in sicer od prodajne cene. Mlenje proti plačilu podlega plačilu skupnega davka, ki znaša pri žitni moki tri pare za vsak kilogram oddane meljave (moke, otrobov itd.), pri koruzni moki pa pol pare. Mlevski izdelki v mlinih nabavljalnih za¬ drug in zvez so v prometu s svojimi zadru- 4 * 100 gami oproščeni skupnega davka, pač pa pod¬ lega plačilu davka prodaja presežka preko potreb zadrug ali prodaja proti pravilom zadruge in sicer po prodajni ceni. S skupnim davkom na moko je pokrit ves promet z moko do potrošnika, kakor tudi izdelki in promet z močnatimi izdelki (peci¬ vom, testeninami itd.). Vsled tega odpade po novi tarifi plačilo 0'5°/o dodatnega skupnega davka na pecivo, kateremu je dodano mle¬ ko, sirovo maslo, sladkor itd. in l°/o dodat¬ nega skupnega davka za slaščičarske proiz¬ vode. železniške in parobrodne postaje in vsa prevozna podjetja so dolžna koncem vsakega meseca izkazati pristojnim davčnim upravam nastopne podatke o natovorjeni moki: število vagonov, težina, odpošiljatelj in naslovnik. Kis. Na kis od špirita je znašal skupni davek v notranjem prometu l'3"/o, pri uvozu pa 2'3“/o. Poleg tega so morale kisarne za špirit, katerega so porabljale za produkcijo kisa, plačevati skupni davek l'6°/o (pri uvozu 3"/«). Po novi tarifi se skupni davek na špirit, po¬ rabljen za produkcijo kisa, zviša na 3'4°/» (pri uvozu 5%), zato pa odpade skupni da¬ vek na finalni produkt. Les. a) Drva. V notranjem prometu podlega promet z drvmi l“/o splošnemu prometnemu davku. Pri uvozu se pobira l'7°/o skupni da¬ vek za izenačenje. b) Tesan les. Skupni davek za notranji promet znaša r2"/o, pri uvozu 1'7%>. Gozdne 10 ) uprave so dolžne mesečno prijavljati izvoz tesanega lesa iz gozda davčni upravi, na koje področju se nahaja podjetje. Prijava mora vsebovati: naslov podjetja, vrsto izvoz¬ nega lesa, količino in namembeni kraj, obrt¬ niška predelava lesa, kupljenega neposredno od proizvodnika, podlega lVo splošnemu davku na poslovni promet (kolarji, sodarji, stru¬ garji itd.). Davek na tesan les se plačuje po prodajni ceni in ne pobira več obenem z banovinsko takso na sečnjo gozdov vred, am¬ pak tako, kakor za ostale predmete, zave¬ zane skupnemu davku pri davčni upravi. c) Vinogradiško kolje. Skupni davek osta¬ ne neizpremenjen, le ne pobira se več obe¬ nem z banovinsko takso na sečnjo gozdov vred, ampak se plačuje pri davčni upravi po prodajni ceni. č) Les za sodarje in kolarje. Skupni davek se v novi tarifi ni izpremenil, uvedle so se le prijave in isti način pobiranja, kakor pri tesanem lesu. Izprememba obstoji v tem, da je bil v dosedanjem davku obsežen v vsakem primeru tudi promet predelovalca do potroš¬ nika in je bila obrtniška predelava brez¬ pogojno oproščena davka, po novi tarifi pa podlega obrtniška predelava lesa, kupljenega neposredno od proizvodnika 1% splošnemu davku na poslovni promet. d) Les, razrezan na žagi. Glede tega lesa se tarifa ni izpremenila. Vsled tega je indu¬ strijsko izdelovanje pohištva še nadalje za¬ vezano l # /o dodatnemu davku, dočim so po¬ hištveni mizarji, to je obrtniki še nadalje oproščeni dodatnega davka. inž Tekstilno blago. Sirovine: dočim je dosedaj znašal davek na vse sirovine (bombaž, volna, konoplja, lan, juta, svila) 1'5—1'5, so vsi ti predmeti sedaj davka prosti 0—0. Preja: Vsa preja za industrijsko predela¬ vo je bila podvržena skupnemu davku 1'2—1'2. Nove stopnje te preje je IT—1'4 (uvoz), izvzemši jednožično prejo iz jute, manite, njuselandskega lana, ki plača IT—IT. Za predilnice, ki iz lastne preje iz¬ delujejo tkanine, je davek ng prejo obsežen v skupnem davku na tkanine. Tkanine: Na splošno je bila dosedanja stopnja za bombažne tkanine 1'5—3'1, ozi¬ roma za lanene tkanine 1—1'7, za volnene tkanine 1'5—3, za svilene tkanine 1'5—3T. Nove stopnje so: bombaž za tkanine 2'5 — 3'3, pri čemer plačajo tkalnice od tka¬ nin, izdelanih iz kupljene preje, samo do¬ datni davek WU, lanene tkanine plačajo isto 2'5—3'3 oziroma tkalnice dodatni davek i'7, volnene tkanine isto 2'5—3'3 oziroma 1'7. Enako tudi svilene tkanine 2'5—3'3 oziroma 1'7. 334/435. Svilena tkanina za sita, prej 1'5—3'1, sedaj 1—1'2. 280/381. Pletenine iz bombaža (štirkano in virkano blago), mre¬ žasto blago, prej 1'5—3, sedaj 2'3—3T. 299/400. Pletenine iz lana itd. prej 1'5—3, sedaj 2'3—3T. 319/420. Pletenine iz volne, prej 1'5—3, sedaj 2'3—3. 335/436. Pletenine svilene prej 1'5—3T, sedaj 2'3 — 3T. Žganje. Po členu 11 uredbe o skupnem promet¬ nem davku tvori osnovo za ta davek pri trošarinskih predmetih odškodnina, ki pri- 103 pada davčnemu zavezancu za vsako poedino prodajo. Prodaja žganja kot moment za¬ padlosti trošarine in s tem tudi skupnega prometnega žganja pa prihaja pri žganju samo v poštev, če se prodaja a) žganje proizvajano iz lastnih proizvodov in z last¬ nega zemljišča in b) žganje proizvajano za domačo uporabo od kupljenih ali na kateri¬ koli osnovi dobljenih snovi. V slučaju a) plača trošarino in s tem tudi skupni pro¬ metni davek prejemnik, v slučaju b) pa proizvajalec žganja, če se pa proizvaja žga¬ nje na obrtni način pod stalno kontrolo, se pobira državna trošarina in s tem tudi skupni prometni davek na proizvod in je postopati tedaj po drugem odstavku ome¬ njenega člena, namreč osnovo za skupni pro¬ metni davek tvori prometna vrednost, ki jo ima blago ob času zatrošarinjenja, odnosno cena, ki se je tedaj plačevala za tako bla¬ go v dotičnem kraju. Merodajna je tedaj v takem slučaju krajevna cena žganja brez državne, banovinske in eventualno' občinske trošarine. Ker je cena zatrošarinjenemu žganju 25—30 Din za liter, bo znašala cena nezatrošarinjenega žganja 15—20 Din za liter. Skupni davek od trgovine z živino. Na mnoga vprašanja, ali je trgovina z ži¬ vino zavezana splošnemu, to je 1"/« davku na poslovni promet, ali pa naj se smatra, da je promet trgovine z živino obsežen s skupnim davkom na živino, je davčni od¬ delek ministrstva za finance pojasnil, da se za promet živine, kojo koljejo mesarji in druge osebe za prodajo mesa za prehra¬ no, pobira skupni davek po členu 16. ured- 104 be o skupnem davku, trgovci z živino, ki kupujejo živino za katerokoli preprodajo, ki se torej pečajo s trgovino z živino, pod¬ legajo od prometa s to živino splošnemu davku na poslovni promet. Pripomba: Tarifa za pobiranje skupnega davka je priobčena v »Službenem listu« št. 323/50 iz leta 1931. Oprostitev uvoženih sirovin za indu¬ strijsko predelavo od skupnega davka. 1. Uvozniki, kateri žele izrabiti oprostitev sirovin od skupnega davka po čl. 14., točka 4 Uredbe, morajo deklaraciji, s katero prijav¬ ljajo blago za uvozno carinjenje, priložiti poleg drugih dokumentov tudi potrdilo pri¬ stojne zbornice, kakršno predpisuje davčni oddelek. Potrdilo zbornice velja šest mesecev od dne, s katerim je datirano. 2. Potrdila, ki se predlože hkrati z dekla¬ racijo po točki 1., se smatrajo za sestavni del unikata deklaracije. 3.. Ako bi se na podlagi takih potrdil izvršilo zapored več uvoznih ekspedicij blaga, izdajo carinarnice po izvršeni prvi ekspediciji na pismeno zahtevo uvoznika overjeni prepis originalnega potrdila. V uverjenju prepisa na¬ vede carinarnica, pri kateri številki unikata uvozne deklaracije, je priloženo originalno potrdilo. Takoj izpod klavzule overenja pre¬ pisa napiše carinski uradnik, ki je ocarinil prvo ekspedicijo blaga, s svojim podpisom točne podatke o potrjenih količinah blaga in potem izpiše te podatke tudi na originalnem potrdilu. Pismene zahteve, da se izdajo overjeni prepisi potrdila zbornice, kakor tudi overit¬ ve, katere izvrši carinarnica o točnosti pre¬ pisa, podlegajo plačilu takse po zakonu o taksah, dočim se označbe poslujočih carini¬ kov na prepisih ne taksirajo. 4. Vsaki nadaljnji ekspediciji blaga priloži uvoznik hkratu z deklaracijo tudi overjeni prepis potrdila iz točke 3. Poslujoči cariniki morajo pri vsaki nadalj¬ nji ekspediciji blaga v prvi vrst paziti na dobo veljavnosti potrdila in čim primerjajo izpise na originalnem potrdilu zbornice z iz¬ pisi na prepisu potrdila, odpisujejo v kro¬ nološkem redu s svojimi podpisi uvožene ko¬ ličine blaga tako na originalnem potrdilu ka¬ kor tudi na prepisu. čim se izčrpa tudi poslednja količina bla¬ ga, označena v potrdilu, odnosno čim se ugo¬ tovi, da je doba 6 mesecev od dne, odkar se je potrdilo izdalo, že potekla, se uvozniku odvzame overjeni prepis potrdila. S tem odlokom je torej carinski oddelek ministrstva financ bistveno kompliciral po¬ goje davčnega oddelka za dosego davčne pro¬ stosti pri uvozu sirovin za industrijske na¬ mene. Predvsem se zahteva, da mora potrdilo zbornice vsebovati poleg drugih podatkov tu¬ di količino sirovin, ki se v dobi pol leta uvo¬ zijo za industrijsko predelavo. Ta zahteva je stvarno težko izvedljiva, ker je pri sedanjih časih težko za dobo pol leta naprej potrditi, koliko bo gotova stranka v tej dobi potre¬ bovala sirovin, ker je to odvisno edino od konjukture. Računsko-kontrolni oziri pač v praktičnem življenju ne morejo biti sami sebi namen, 106 predvsem ne smejo ovirati poslovanje in ga komplicirati. Prepričani smo, da se bo pri dobri volji, ki jo kaže ministrstvo za finan¬ ce v izvajanju skupnega davka, dala odpra¬ viti tudi ta komplikacija, čim se mu po¬ jasni. Povračilo skupnega davka ob izvozu. Zakon o skupnem davku daje ministru za finance pravico, da sme za gotove vr¬ ste blaga dovoljevati ob izvozu v celoti ali delno tudi povračilo onega dela davka, s ka¬ terim je bilo izvozno blago obremenjeno in ki se nanaša na proizvodni material, sestav¬ ne dele, pomožne snovi itd., uporabljene za izdelavo izvoženega blaga. V novi tarifi se je dovolilo povračilo: 1. meso domačih živali, tudi s slanino in brez slanine. Povračilo znaša 0'5% od cene po izvozni fakturi brez stroškov zavarovanja in prevoza; 2. za meso in slanino, predelano: gnjati (šunke), klobase, salame in drugo. Povračilo znaša 0'5%; 3. za svinjsko mast. Povračilo znaša 0'5"/«; 4. za gosjo mast. Povračilo znaša 0'5‘'/(.; 5. za konserve iz rib. Povračilo znaša 1“/». Interesenti, ki se zanimajo za izvozno po¬ vračilo, se opozarjajo, da zahteva ministr¬ stvo, da so prošnje za to povračilo dobro utemeljene in da jim je priložena kalku¬ lacija predhodne obremenitve, imajoč pri tem v vidu vrednost gotove količine blaga, katera se izvaža in za katero se zahteva povračilo. 107 Za sestavo zahtevanih kalkulacij se naj drže sledečega vzorca: Za produkcijo gotove količine izvoznega blaga v vrednosti ...... Din 320' — je potrebno: 1. 50 kg sirovine A (po 2 Din kg) v vrednosti 100 Din. Ta siro- vina je obremenjena z domačim skupnim davkom l*5°/o in odpade na njo skupnega davka .... Din 1'50 2. 20 kg pomožnega sredstva B (po 4 Din kg) v vrednosti 80 Din, ki se ne izdeluje v državi, tem¬ več se uvaža in je ob uvozu obremenjeno s skupnim davkom 4%.Din 3'20 3. na proizvodnjo količine bla¬ ga, za katero gre, odpadajoča tangenta materiala C za pro¬ izvajanje pogonske sile (40 Din) v vrednosti 12 Din, ki je obreme¬ njena s skupnim davkom lT°/o Din 0'13 4. na dnine, plače, davke in takse (razen skupnega davka) in ostalo režijo odpada 40“/» vredno¬ sti blaga, to je 128 Din (100 + + 80 + 12 + 128 320 Din, . . . Din — Skupna predobremenitev blaga v vrednosti 320 Din znaša torej . Din 4'88 to je l‘5*/» od vrednosti blaga. V tem primeru je torej utemeljena zahte¬ va, da znašaj izvozno povračilo l'5"/o. Dalje naj se obrazložijo prilike v konku¬ renčni borbi na zunanjih tržiščih, težave, s katerimi se morajo boriti naši izvozniki, navedejo inozemske uvozne carine, inozemski 108 davek na poslovni promet pri uvozu itd., kakor tudi važnost izvoza za naše gospo¬ darstvo v pogledu predmetov, za katere gre, n. pr, v tej smeri, da gre za predelavo sirovin, katere izvažamo in jih inozemci mesto nas predelujejo itd. Prošnje za dovoljenje izvoznega povračila naj vlagajo prizadeta podjetja, posebno če jih je več dotične stroke, po možnosti ku¬ mulativno, ker se izvozno povračilo dovolju¬ je splošno za izvoz, a ne posameznim pod¬ jetjem. Iz tega razloga naj bi se predmetne prošnje vlagale na ministrstvo vedno le preko gospodarskih korporacij in organi¬ zacij. Prevalitev skupnega davka pri državnih dobavah. Po § 3 zakona o skupnema davku sme davčni obvezanec, ki je ob priliki kake nabave dolžan, da plača za to nabavo (uvoz) skupni davek, more, a na izrečno zahtevo mora drugi pogodbeni stranki celoma ali de¬ loma zaračunati skupni davek poleg cene za nabavo in usluge. S tem je z zakonom dovoljena prevalitev skupnega davka, ki je bil po odredbah predpisov o splošnem dav¬ ku na poslovni promet izrečno zabranjen. Vsled tega se more v smislu novega zakona o skupnem davku na poslovni promet tudi državnim oblastvom in uradom pri doba¬ vah zaračunati plačani skupni davek, od¬ nosno se sme pod istimi pogoji kakor pri privatnih, vračuniti v ceno. 109 SVEČARNA KOPAČ & €«. USTANOVLJENA 1890 f ovartia voščenih in stolnih sveč LJUBLJANA VII CELOVŠKA 32 TELEFON 29-50 Izdeluje voščene oltarne sveče vseh vrst, voščene zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice »Fortuna« ter stolne sveče sledečih znamk: »Glo- ria«, »Adria« in »Stearin«-sveče. — Prodaja tudi vse vrste kadila, para¬ fina, stearina in voska. Kupuje čebelni vosek in suhe satine po najvišjih dnevnih cenah. Industrija platnenih izdelkov D. Z O. Z. POŠTA DOMŽALE (Slovenija) Telefon Domžale 9 železniška postaja Jarše-Mcngeš proizvaja surovo in beljeno platno od najpreprostejše vrste do najfinejših damastov, dalje cvilih, gradel za žimnice, jadrovino, različne ponjave, prevlako za preproge Itd. Semena ZA VRT, POLJE IN TRAVNIKE PRIPOROČA SEVER & Ko. LJUBLJANA Kupujemo suhe gobe in druge deželne pridelke FRAN LUKIČ LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 9 KONFEKCIJSKA IN MODNA TRGOVINA 111 Pristojbine v pravdnem postopanju pri razsodišču ljubljanske borze. Tožbo je vložiti v dveh izvodih pri enem tožencu. Za vsakega nadaljnjega toženca je priložiti še po 1 izvod. Ravno tako priloge. Tožbo je kolkovati: od 100 do 1000 dinar¬ jev prvopis 2 Din, drugopis 1 Din; od 1000 do 5000 Din prvopis 4 Din, drugopis 2 Din; od 5000 do 10.000 Din prvopis 5 Din, drugo¬ pis 2'50 Din; od 10.000 Din naprej prvopis 6 Din, drugopis 3 Din. Vsaka nadaljnja pola se kolkuje kakor drugopis. Priloge se kolkujejo brez ozira na vrednost spornega predmeta s 50 para vsaka pola. Pooblastilo je kolkovati s kolkom za 1 Din. Zapisnike je treba kolkovati pri prvi raz¬ pravi za prve pol ure ravno tako kot dru¬ gopis tožbe, za drugo in vsake nadaljne pol ure — tudi samo začeto — pa ’ kot prva pola prvopisa tožbe. Pri prenešenih razpra¬ vah se kolkujejo zapisniki za prve in vse nadaljnje pol ure kot prva pola prvopisa tožbe. Pripravljalni spis ali odgovor na tožbo se kolkuje kot tožba, vse druge vloge pa kot drugopis točke. Pri vložitvi tožbe je poleg tega plačati v gotovini borzno pristojbino kakor pod I. do III. navedeno in sicer: I. Do zneska 500 Din: za tožbo 20 Din, za razpravo 20 Din; do zneska 1000 Din: 112 za tožbo 40 Din, za razpravo 40 Din; od zneska 1000 do 5000 Din: za tožbo 50 Din, za razpravo 50 Din; od 5000 do 10.000 Din: za tožbo 100 Din, za razpravo 100 Din; od zneska preko 10.000 Din: za tožbo lVo od vtoževanega zneska, za razpravo lVo vtože- vanega zneska. II. Za manipulacijo v znesku 1% od vto¬ ževanega zneska. III. če ne gre na borzni posel od vsake tožbe na kurtaži od vtoževanega zneska in sicer */4°/o pri kupčijah za žito, mlevske iz¬ delke, sočivje, stročnice, krompir, sadje, mast, slanino, sir, kolonijalno blago, kože, usnje, volno, strojila, kemične produkte itd.; ‘A- 0 '« za les, vino (spirituozo), seno, slamo, kavo, opeko; VsVo za železo in železne fabrikate. Vtoževane zneske je zaokrožiti na 100 na¬ vzgor. Na pr.: Za vtoževani znesek 5207 Din, ki se zaokroži na 5300 Din, je plačati v go¬ tovini: za tožbo 100 Din, za razpravo 100 Din, IV« za manipulacijo 53 Din, V«'/« za kurtažo 14 Din, skupaj 267 Din. če se počivajoče postopanje povzame, je vplačati pri vložitvi predloga 'It že plačane pristojbine. Za razsodnino je plačati pri razpravi in sicer (v kolkih): od zneska 100 do 400 Din 5 Din, od zneska 401 do 1000 Din 1 Din, od zneska 1001 do 2000 Din 20 Din, od zne¬ ska preko 2000 Din 1% od spornega zneska (stroški in obresti se ne vračunavajo). Pristojbino pri poravnavah je plačati v kolkih in sicer V«"/n od poravnanega zneska 113 Odpis zemljarine ob elementarni škodi. Zaradi škode, prizadete posevkom in dru¬ gim pridelkom po elementarnih nezgodah se sme delno odpisati osnovni davek od zem¬ ljišč. Osnovni davek na dohodek od zemljišča se sme odpisati: a) neglede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več nego četrtino z ognjem, požarom, vodo, točo, poljskimi mišmi, rastlinsko ušjo ali ko¬ bilicami; b) če je prizadel škodo drug iz¬ reden in neodvraten dogodek brez lastnikove krivde, n. pr. mraz, vihar, orkan, velika su¬ ša itd., toda samo, če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več nego četrtino letine je tudi v tem pri¬ meru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele v dotični krajini. Osnovni davek na zemljišče se ne odpiše, če je nastopila elementarna nezgoda takrat, ko so bili kmetijski pridelki že požeti. Za davčni odpis je pogoj, da je nastopil ele¬ mentarni dogodek pred žetvijo ali med njo, ne pa po njej. Zaradi tega se odpis davka dovoli le, če je nastopil elementarni dogo¬ dek takrat, ko so bili poljski pridelki že požeti (oddeljeni od tal), toda so bili še na polju. če se kako zemljišče v letu po gospodar¬ skem običaju dvakrat obdela, se oceni prva obdelava z dvema tretjinama, druga pa z eno tretjino letine. Pri mešanih obdelavah (n. pr. vinograd) s sadjem, koruza s fižolom, rž z deteljo itd. 114 se oceni poškodba glavnega ploda, odnosno piidelka, z dvema tretjinama, postranskega ploda pa z eno tretjino, če sta res oba uni¬ čena. Odpis davka se ravna po velikosti škode, prizadete letini zemljišča, in sicer: 1. če je poškodovana več kakor četrtina, a manj ka¬ kor polovica letine, se odpiše 25"/« letnega osnovnega davka. 2. če je poškodovana polo¬ vica, a manj kakor tri četrtine letine, se odpiše 50"/o osnovnega letnega davka. 3. če je poškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča. Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijaviti vsaka škoda, ki je bila pri¬ zadeta po elementu in ki daje pravico do odpisa davka, brez takse, najdalje v osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila. Prijavo mora vložiti v primerih pod a) davčni zavezanec sam ali njegov poblašče- nec; v primerih pod b) jo lahko vlože oško¬ dovani davčni zavezanci skupno, vloži pa jo lahko tudi občinsko oblastvo samo. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi (ne pri davčni upravi) lah¬ ko tudi po pošti. V prijavi, če je individualna, to je, če jo vloži posamezni posestnik, je treba točno označiti poškodovane parcele in navesti ob¬ čino, vas in kraj, kjer leže poškodovane par¬ cele; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora (morajo) navesti vlo- žitelj (vložitelji) prijave, čas in vrsto ele¬ mentarne nezgode in prijavo podpisati. Pri¬ jave, ki so prispele tako pozno, da se po mnenju oblastva škoda ne da več ugotoviti, 115 se kot prepozno izročene takoj zavrnejo. Zo¬ per tak odlok je dopustna pritožba na fi¬ nančno direkcijo v osmih dneh od dneva obvestitve. škodo ugotovi na licu mesta komisija, ki je sestavljena iz enega uradnika kata¬ strske uprave in dveh članov občine. Ocenjevanju škode mora prisostvovati za¬ radi potrebnih pojasnil starešina vasi (žu¬ pan), če ga vas ima, in pa oškodovani davč¬ ni zavezanec. Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še, pod katero katastrsko upravo spadajo področja posameznih davčnih uprav v Dravski ba¬ novini : Področja davčnih uprav Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Kamnik, Litija, Logatec in Višnja gora spadajo pod katastrsko upra¬ vo v Ljubljani; področje davčne uprave v Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu; področja davčnih uprav Kranj, Radovljica in Škofja Loka spadajo pod katastrsko upravo v Kranju; področja davč¬ nih uprav Kočevje in Čabar pod katastrsko upravo Kočevje; področja davčnih uprav Celje, Laško, Konjice in Šmarje pri Jelšah pod katastrsko upravo v Celju ; področja davč¬ nih uprav Slovenjgradec, Prevalje, Gornji grad in Šoštanj pod katastrsko upravo Slo¬ venjgradec; področja davčnih uprav Mari¬ bor in Slovenska Bistrica pod katastrsko upravo Maribor; področja davčnih uprav Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona pod katastrsko upravo Ptuj in področja davčnih uprav Murska Sobota in Dolnja Lendava pod katastr. upravo Murska Sobota. 116 Tabela za razredčenje alkohola. 117 SPECIALNA TRGOVINA BOMBAŽA IN VOLNE NA DROBNO IN DEBELO TRGOVINA NA DEBELO: GOSPOSKA ULICA 3 TRGOVINA NA DROBNO: STARI TRG 12 ŽIDOVSKA 1 i,AAAAAAAAAAAA' VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO.. PINTER & LENARD MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 32-34 NA DEBELO! NA DROBNO! CENE ZMERNE! POSTREŽBA TOČNA! fyyvyyyvw 11 * Preračunanje pesti v metersko mero. 119 Osvald Dobeic LJUBLJANA Pred škofijo 15 Trgovina norimberškega, galanterij¬ skega in modnega blaga ter pletenin. Velika izbira in zaloga raznovrstnih NOGAVIC ter D. M. C. PREDMETOV. Cene nizke! Postrežba točna! Blago prvovrstno! NA DEBELO! NA DROBNO! Delikatesa in špecerija kr. dvorni dobavitelj ANT. VERBIČ Ljubljana, Stritarjeva ul. 2 Zaloga vseh vrst sira •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v ••••a••••••»•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa#«#••••••••• 120 Pri zaklani živini dobimo v odstotkih žive teže. Razmerje med živo težo in težo zaklane živine. 121 122 Davka se plača od kosmate najemnine. Davčni odstotki od kosmate najemnine. 123 124 Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Od 1. septembra 1928. so plačilni razredi ti-le: 1Ž5 SIEGEL &. DRUG D. Z O. Z. I TKALNICA PLATNENEGA BOMBAŽNEGA BLAGA I 1 SVITA VY (Č. S. R.) WIEN 1 LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 31 §j BRZOJAVI : SIGEROS TEL. 27-19 Proti nevednosti ni zakona, pati pa so zakoni proti pogreškom iz nevednosti. 12fi Računanje obresti. Obresti imenujemo odškodnino, katero mora plačati dolžnik svojemu upniku za iz¬ posojeni denar ali pa za račune, katerih ni poravnal pravočasno. Obresti se računajo v odstotkih. Obrazci, kako se izračunajo obresti: a) na leto: Glavnica X obrestna mera X leto 100 b) na mesece: glavnica X obrestna mera X mesec 1200 ~ glavnica X mesec obrestni divizor Uivizorji za mesece so: c) na dneve: glavnica X obrestna mera X dnevi 36.000 — glavnica X dnevi obrestni divizor 127 Obrestni divizorji: za 2 34% - 14.000 za 1 % - 36.000 za VA% -- 28.000 za 1%>% = 24.000 za 2 % - 18.000 za 234% = 16.000 za 6% = 6.000 za 8% = 4.600 za 9% = 4.000 za 10% - 3.600 za 12% = 3.000 za 3 % - 12.000 za 4 % = 9.000 za 434% - 8.000 za 5 % = 7.200 za 15% = 2.400 za 18% - 2.000 za 20% - 1.800 za 24% = 1.500 Ako za kakšno obrestno mero ne moremo določiti stalnega divizorja, pa je treba pri¬ merno kombinirati. Primeri: za 334% — 3% in se prišteje rezultatu, '/s 4% in se odšteje od rezultata Vs 3%% — 3% in se prišteje rezultatu . 1 U 434% = 4% in se prišteje rezultatu . ‘/is 4K% — 5% in se odšteje od rezultata ’/-• o 5/4% — 5% in se prišteje rezultatu . 1 /io 6% in se odšteje od rezultata V12 634 % = 6% in se prišteje rezultatu v Vis 7 % = 6% in se prišteje rezultatu . '/o Obrestne mere, ki so deljive s 100, so: glavnice " glavnice 128 Računanje dobička. če hočeš pri pro¬ daji zaslužiti moraš prišteti na¬ bavni ceni 11 odstotkov 14‘/2 odstotkov 17 6 /io odstotkov 31 3 /io odstotkov 25 odstotkov 33 1 /« odstotkov 43 odstotkov Pri računanju obresti na dneve je treba jj vedeti, koliko dni je preteklo od enega da- j turna do drugega, n. pr. od 2. februarja do 9. junija. S pomočjo predstoječe tabele se n število preteklih dni lahko hitro najde. Ako ' poiščemo v dotičnih stolpičih številko, je ta v našem slučaju 120. Tej številki pa je še prišteti razliko med dnevi, t. j. 7 (9—2—7), torej je preteklo od 2. februarja do 9. ju¬ nija 127 dni. Od 2. februarja do 2. junija — 120 dni od 2. junija do 9. junija . . — 7 dni 127 dni Od 15. avgusta do 15. novembra je pre¬ teklo 92 dni. V tabeli je računjen februar po 28 dni. V prestopnem letu je treba fe¬ bruarju 1 dan prišteti. Hrt /1 t* 11 trener‘A Izračunanje dni od enega datuma do drugega. 129 130 Konzulati v Ljubljani in v Zagrebu. Amerika: V Zagrebu: Zrinjski trg 19, tel. 22-36. Anglija: V Zagrebu: Strossinayerjeva uli¬ ca 3, tel. 4-16. Argentinija: V Zagrebu: Mihanovičeva 32. Avstrija: V Ljubljani: Dunajska cesta 31, tel. 21-65. V Zagrebu: Boškovičeva ul. 40. Belgija: V Ljubljani: Kralja Petra trg 2, tel. 26-40. V Zagrebu: Ulica B. Jelačiča 4, tel. 17-72. Češkoslovaška: V Ljubljani: Blehveisova cesta 16. V Zagrebu: Sajmište Trg N., tel. 19-44, 18-45. Danska: V Ljubljani: Gosposvetska c. 3, tel. 20-80. Francoska: V Ljubljani: Beethovnova uli¬ ca 4/III., tel. 28-80. V Zagrebu: Zrinjski trg 19, tel. 10-51. Grška: V Zagrebu: Jelačičev trg 24, te¬ lefon 1-91. Italija: V Ljubljani: Erjavčeva cesta 11, tel. 21-92. V Zagrebu: Preradovičeva ulica 4, te¬ lefon 10-02. Madžarska: V Zagrebu: Draškovičeva 15a. Nemčija: V Zagrebu: Mihanovičeva ul. 2, tel. 6-35. Nizozemska: V Zagrebu: Jurjevska, tel. 2-78. Peru: V Zagrebu: Ribnjak 1. 131 Poljska: V Zagrebu: Boškovičeva ul. 2. Portugalska: V Ljubljani: Dunajska c. 33, tel. 22-23. V Zagrebu: Mažuraničev trg 11. Kuinunija: V Zagrebu: Draškovičeva ul. 25. V Ljubljani: Emonska c. 2. Rusija: V Zagrebu: Moravska ul. 3. Španija: V Ljubljani: Dunajska c. 13/11. V Zagrebu: Trg 29. listopada 1918. Švica: V Zagrebu: Preradovičeva ulica 24, tel. 5-68. Uruguay: V Zagrebu: Starčevičev trg 4/IT., tel. 17-22. Zbornice za trgovino, obrt in indu¬ strijo v Jugoslaviji. V naši kraljevini obstoje: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Trgovačka i obrtniška komora, Senj. Trgovačka i obrtniška komora, Split. Trgovačka i obrtnička komora, Dubrovnik. Trgovačka i obrtnička komora, Sarajevo. Trgovačka i obrtnička komora, Zagreb. Trgovačka i obrtnička komora, Osjek. Trgovačka i obrtnička komora, Novi Sad. Banatska trgovačka, industrijska i zanat- lijska komora, Vel. Bečkerek. Trgovačka komora, Beograd. Industrijska komora, Beograd. Zanatlijska komora, Beograd. Trgovačko-industrijska komora, Skoplje. Zanatlijska komora, Cetinje. Trgovačka komora za Crnu goni, Podgorica. Ceno za prevoz potnikov na drž. poštnih potniških avtomobilnih progah. Potniki plačajo za vožnjo: do 5 km 5 Din, od 6 km dalje za vsak kilometer po 1 Din. Prtljažni in blagovni cenik ostane doseda¬ nji v veljavi. Ta iznaša: Pri potniškem in prtljažnem oziroma bla¬ govnem ceniku se štejejo vedno le celi kilo¬ metri. Desetinke kilometra se štejejo za cel kilometer. Za pogojne avtomobilne postaje se računi pristojbina od prejšnje oziroma do naslednje stalne avtomobilne postaje. Novi potniški cenik je stopil v veljavo z uvedbo poletnega voznega reda, to je s 15. majem 1929. ltimskc številke. I = 1,_V = 5, X = 10, O = 11, O’ — 11.000. F=40, F-40.000, L=50, R=80, R=80.000, s—90, S-90.000, C=100, T=160, T=160.000, H = 200, k = 250, K = 250.000, G = 400, G = 400.000, D - 500, N = 900, N = 900.000, M = 1.000, P-4.000, P = 400.000, Q = 500.000. Mere iu vage. 1 a = 100 nr = 27-8 □ sežnjev. 1 ha = 100 a = 10.000 m 2 = 2780 []] sež¬ njev. 1 oral = 1600 [] sežnjev = 57546 arov — 0 5755 ha. 1 seženj = 18964 m. 1 seženj — 3 59665 m 2 . 1 mernik (posetve) = 28-73 a. 1 kantan (macedon) — 56 32 kg. 1 merica mlinska = 38429 1. 1 oka — 1-26 kg. 1 vedro = 56-59 1. 1 barel olja = 200 1. 1 barel petroleja = 170 1. 1 barel moke = 88 9 kg. Razmerje med miljo in km. 1 geogr, milja.7 - 42 km 1 morska milja ali vozelj . . . 1’85 km 1 belgijska poštna milja ....•• 7'80 km 1 angl. milja (1760 jardov) . . . 1-61 km 1 francoska poštna milja . . . 3'90 km 1 italijanska milja. 1'82 km 1 nizozemska aur.5'56 km 1 norveška milja.11'30 km 1 avstrijska milja. 7'25 km 1 ruska versta.1'07 km 1 švedska milja.10'69 km 1 švicarska ura.4’81 km 1 turški beeri.1'67 km Midi na bodočnost, toda ne pozabi sedanjosti. 134 Južno sadje. Limone, oranže, mandarine, citrone so v zabojih s težo in vsebino: Ulomki. 1'retvoritev navadnih ‘/s = 0-5 ‘/« = 0-25 "V 4 = 0-75 ‘/* = 0-2 2 /e = 0'4 3 /e = 0-6 4 /e = 0-8 ulomkov v decimalne: 'Ih - 0-125 "Ih 0-375 "Is - 0-625 7 /s 0-875 V a 0-333 2 /e 0-666 Ve 0-166 Pri denarju ne neha prijateljstvo in sorodstvo. 135 Tovarna kemičnih izdelkov GOLOB & KOMP. priporoča sledeče svoje izdelke: kremo za čevlje, čistilo za kovine v škatlah in steklenicah, vazelin v lese¬ nih in pločevinastih škatlicah, lak za usnje, modrilno esenco za perilo, par¬ ketno voščilo, kolomaz, voščilo (biks), olje za vsakovrstne stroje v steklenicah. Specijaliteti: »ILIRIJA«- krema in mast za usnje znamke »TURIST« 9-ranc Strupi, Celje O ” l'Bogata zaloga steklene in porcelanaste posode, sve¬ tilk, ogledal, raznovrst¬ nih šip, okovov itd., itd. SYa debelo! Žhajsolidnejše cene — Hočna postrežba 13li Čezurno delo. Kdaj in kako se plača? § 10. zakona o zaščiti delavcev predvide¬ va, da so »lastniki podjetij dolžni plačati na vsako čezurno delo najmanj 50% prebitek na redno plačo. Zakon predvideva v svojem § 6. možnost padaljšanja delovnega časa v slučaju, ko to odloči štiri petine delavcev gotovega podjetja s tajnim glasovanjem. § 8. istega zakona predvideva gotove pri¬ mere, ko se delovni čas sme izjemoma po¬ daljšati na prošnjo delodajalca. Odstavek 1., o. in 6. §-a 8. predvideva plačilo za izvršeno čezurno delo, med tem ko ostali odstavki istega paragrafa ne predvidevajo tega pla¬ čila. Kot čezurno delo v smislu § 10. se more smatrati samo ono delo iz § G. in § 8., odst. 1.. 5. in 6., a nikakor ne podaljšanje delov¬ nega časa v smislu § 8., odst. 2., 3., 4., 7. in 8. Iz te ministrske odločbe bi torej sledilo, da se sme zahtevati plačilo za čezurno delo samo za ono delo, ko se je štiri petine de¬ lavcev gotovega podjetja s tajnim glasova¬ njem odločilo za čezurno delo ter za čezur- no ter za čezurno delo iz § 8., odst., 5. in G., ki se glase: Odst. 1.: V podjetjih, ki morajo po naravi svojega posla ali v javnem interesu delati v izmenah neprestano, v katerih more pomož¬ no osebje delati tudi preko maksimalnega delovnega časa, toda tako, da število delov¬ nih ur v nobenem slučaju ne prekorači 60 ur tedensko. Ta presežek dela je treba pla¬ čati kot čezurno delo. Odst. 5.: Pri poslih, ki se morajo neizbež¬ no izvršiti, da se zavaruje normalni začetek iri konec dela v poedinih podjetjih (čiščenje delavnic, čiščenje in poprava kotlov, strojev itd.). V tem primeru se smejo poedini de¬ lavci v poedinih podjetjih zadržati na delu tudi preko maksimalnega delovnega časa, toda to čezurno delo ne sme v nobenem slu¬ čaju trajati več kot 2 uri dnevno. Ta prese¬ žek dela je plačati kot čezurno delo. Odst. 6.: Ko je neobhodno potrebno, da se prepreči kvarjenje materijala, kateri se upo¬ rablja pri proizvajanju, v katerem primeru je mogoče podaljšati delo največ za 2 uri dnevno in to največ na dobo 35 dni v enem letu, o čemer je lastnik podjetja dolžan naknadno obvestiti pristojno inšpekcijo dela. Ta presežek dela je plačati kot čezurno delo. V smislu cit. odločbe pa ni mogoče zahte¬ vati 50% prebitka na redno plačo za čez¬ urno delo, ki je bilo izvršeno po sledečih določbah § 8. Odst. 2.: Delo se lahko izjemoma,, podaljša v podjetjih, ki delajo v izmenah, "toda ob¬ časno prekinjajo delo, in v katerih sme delati pomožno osebje tudi preko 8, 9 ozi¬ roma 10 ur dnevno, odnosno 48, 54 ali 60 ur tedensko, toda tako, da njegov povpreč¬ ni delovni čas v dobi treh ali manj tednov ne prekorači 8, 9 oziroma 10 ur dnevno, od¬ nosno 48, 54 ali 60 ur tedensko. Odst. 3.: Iz razlogov višje sile ali nepred¬ videne potrebe, ki se ne javljajo periodično in ki izrečno zahtevajo, da se odstranijo eventualne zapreke za normalno funkcijoni- ranje poedinih podjetij. V teh slučajih so 138 lastniki podjetij dolžni, najdalje v roku 24 ur od trenutka, ko je ta eventualnost nasto¬ pila, obvestiti o tem pristojno oblast s pri¬ pombo, kdaj je dotična zapreka nastopila in kdaj je prestala. Odst.: 4.: Če se na osnovi običaja ali po¬ godbe med pomožnim osebjem in lastnikom podjetja dela v gotovem podjetju en ali več dni v tednu manje kakor 8, 9 oziroma 10 ur dnevno, se lahko druge dneve v tednu dela preko 8, 9 oziroma 10 ur dnevno, toda to podaljšanje ne sme znašati v nobenem slu¬ čaju več kot eno uro dnevno in niti ne sme prekoračiti števila prej izpuščenih delov¬ nih ur. Odst. 7.: Ko sam razvoj poslov v poedinih podjetjih neizogibno zahteva, v katerem slu¬ čaju morejo pristojne oblasti dovoliti, da se v poedinih podjetjih ali v poedinih njihovih oddelkih delovni čas podaljša za 2 uri dnev¬ no, toda največ za 4 tedne. Na ponovno za¬ htevo se more to dovoljenje podaljšati naj¬ več še trikrat po 4 tedne v enem koledar¬ skem letu. Odst. 8.: Pri podjetjih, ki delajo izključno sezonski in katera so izpostavljena atmosfer¬ skim vplivom, je delovni čas svoboden z omejitvami, katere lahko predpiše minister socijalne politike v sporazumu z ministrom trgovine in industrije. Kdor izkorišča nastavljence, ima malo ko¬ risti od njih. Trgovec brez podjetnosti je podoben ladji brez krmila. oooooooooooooocc 139 £jubi j trn a ooooooooooooooooooooc F. Tei?diiici§ PRI PLAVI K R O G L I q o M 8 • 8 TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM O IN KOLONIJALNIM BLAGOM § O Na debelo! Na drobno! O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOS Anton Brenčič PTUJ KREMPLJEVA ULICA ŠT. 2 TRGOVINA Z ŽELEZNINO, OROŽJEM IN MUNICIJO 140 Zamenjava .strganih ali poškodovanih bankovcev. Narodna banka zamenjuje v centrali in v vseh podružnicah brez vsakega odbitka vse vsled obtoka umazane, toda cele bankovce. Nasprotno se pa pri zamenjavi bankovcev, ki so namenoma pokvarjeni z natiskom go¬ tovih besed, s pisanjem, risanjem ali na kak drug način, pri zamenjavi odštejejo stroški za fabrikacijo. Za cele bankovce se smatrajo in zamenjavajo za obtok sposobne tudi ban¬ kovci po 1000 Din in 100 Din, čeprav jim manjka največ 32. del bankovca, bankovci izpod 100 Din pa, če jim manjka največ 60. del. Ako se iz delov enega in istega bankovca, ki se slučajno raztrga, sestavi z lepljenjem cel bankovec in tak predloži banki v izpla¬ čilo, se sprejme in izplača brez vsakega od¬ bitka, kakor bi bil cel. Ravno tako se izpla¬ čajo brez kakega odbitka iz dveh enakili polovic različnih bankovcev iste vrste se¬ stavljeni bankovci. Ostale raztrgane in poškodovane bankovce ali dele bankovcev izplačuje Narodna banka po obsegu delov, kateri se ji predlože. Za dele, ki so manjši nego ena osmina bankovca in za izgorele ali uničene bankov¬ ce, če se iz preostalih delov nikakor ne mo¬ re ugotoviti, da so deli pristnega bankovca, niti se ne more iz teh delov sestaviti z lep¬ ljenjem predloženih delov na čist papir cel bankovec ali vsaj en del, se ne izplača nika- ka odškodnina. Ravno tako se ne izplačuje nikaka odškod¬ nina za bankovce, iz katerih so izrezani deli, 141 ali za bankovce, ki so sestavljeni iz takih delov, če se more upravičeno sumiti, da jih je razrezal sam predložitelj ali vsaj sodelo¬ val pri rezanju. Ob priliki, ko se predlože taki bankovci v izplačilo, je predložitelje za¬ slišati z zapisnikom in zapisnik predložiti pristojnemu oblastvu, da izvede preiskavo. Sestavljanje delov raznih tipov bankovcev v en bankovec, z namenom, da bi se dosegla večja vrednost sestavljenega bankovca in ta¬ ko sestavljeni bankovec spravil v obtok, je kaznivo po kazenskem zakoniku. V primeru, da se pojavi tak bankovec v obtoku, se proti lastniku uvede preiskava. Ako se ne da do¬ kazali slab namen, se sestavljeni ban¬ kovci razdele na toliko delov, iz kolikor de¬ lov obstojijo in se potem za vsak del pose¬ bej določi odškodnina. Odškodnina za dele, za katere se more od¬ škodnina izplačevati, znaša: 1. za V 2 (io bankovca za 1000 Din . Din 5'— 2. za 1 / 2( jo bankovca za 100 Din . Din 0'50 3. za Vuki bankovca za 10 Din in .. za V 100 bankovca za 5 Din . Din 0'05 Sladkor v kletarstvu. Po § 2, zakna o vinu je slajenje grozdnega mošta s sladkorjem ali drugimi sladili, iz- vzemši zgoščeni (vkuhani) mošt od grozdja domače vinske trte, prepovedano. Izjemoma in v prav slabih vinskih letih dovoljuje lah¬ ko banska uprava — po prejšnji odobritvi kmetijskega ministrstva — slajenje mošta (ne pa vina!) od žlahtne trte z rafiniranim sladkorjem od sladkorne pese ali trsta, naj¬ več do 4 kg na 100 1, a samo v syrho zviša- 142 nja količine prirodnega sladkorja do redne sladkobe grozdnega mošta. — Slajenemu vinskemu proizvodu ne smemo dodavati vin¬ ske in citronove kisline. Samorodnih mostov in njih mešanic z žlahtnimi mošti sploh ne smemo sladiti. Seveda tudi takih vin ne. Člen 4. pravilnika k zakonu o vinu vsebu¬ je podrobne določbe za slajenje. A ko banska uprava ni izdala splošnega dovoljenja za sla¬ jenje, more posamezni vinogradnik po doka¬ zani potrebi dobiti izjemno dovoljenje za slajenje od pristojnega kletarskega nadzorni¬ ka (individualno dovoljenje). V vsakem pri¬ meru pa mora sladilec predložiti kletarske¬ mu nadzorniku posebno prijavo, odnosno prošnjo v dvojniku po obrazcih, ki se dobe pri dotičnem občinskem uradu: prijavo iz¬ vršenega slajenja — bilo s sladkorjem ali zgoščenim moštom, ali z obojim — na osnovi splošnega dovoljenja po obrazcu A; prošnjo za dovoljenje slajenja mošta z zgoščenim moštom preko meje normalne sladkobe mo¬ šta po obrazcu B; prošnjo za dovoljenje sla¬ jenja mošta s sladkorjem po obrazcu C (in¬ dividualno dovoljenje). Za vse prijave je merodajna občina, v kateri je vinograd. »Popravljanja« mošta s sladkorjem ni raz¬ umeti tako, da bi naj bilo potem vino slad¬ ko; nasprotno: ves sladkor naj dodobra po¬ vre in tako posredno — s povečanjem koli¬ čine alkohola potom vrenja — primore edi¬ no k večji stanovitnosti vina. Slajenje se tu¬ di ne more dovoliti za mošte od preranih tr¬ gatev, ki kvaliteto po naši krivdi najbolj kvarijo, in od najslabših trsnih vrst, ki sploh nikoli prav ne dozore, posebno pa ne v mrz¬ lih legah, Uporaba sladkorja v svrho pomnoževanja in potvarjanja mošta ali vina je samoobsebi umevno prepovedana. Samo tisto vino, ki ni bilo slajeno, niti umetno okisano, niti umetno razkisano, sme¬ mo pobliže označiti z besedami: »pravo«, »pristno«, »prirodno«, »naravno«, »naturno«, »originalno« itd. Po § 9. zakona o vinu smejo le vinograd- niki-pridelovalci pripravljati za domačo po¬ rabo petiot tako, da dodajajo tropinam samo čisto vodo. Petiot pa se ne sme spravljati v promet in tudi ne v ta namen mešati z vinom. Vinski producent, ki ima vino za prodajo, mora nabavljeno količino sladkorja prijaviti občinski oblasti. Tak vinogradnik sme imeti največ 25 kg sladkorja, razen če z njim trguje in se bavi z industrijo, za katero ga več rabi. On mora nabavo vsake količine sladkorja preko 25 kg prijaviti pristojni občinski oblasti in mo¬ ra na zahtevo kontrolnih organov po zakonu o vinu dokazati način uporabe te količine sladkorja. Opomba: Zakon o vinu najdete v Trgov¬ skem koledarju za leto 1931. Kdor je preveč previden, postane kratko¬ viden. Boljše je takoj izrabiti ugodno priliko, kot pa čakati na ugodnejšo. Kdor ni imel dobička, je imel prevelike I roške. 144 Kako je opremljati prošnje za izda¬ janje uverenj v svrho carinskih olajšav. Prošnja za izdajo overenja za carine pro¬ sti uvoz oziroma za carinsko olajšavo ob uvozu, mora vsekakor vsebovati: a) točen naslov prosilca, ki hoče blago uvoziti; b) točen naslov od pošiljatelja; c) označbo blaga; d) količino blaga; e) čisto težo; f) odkod se uvozi; g) ceno v inozemski valuti, preračunano v dinarje. Prošnji se mora priložiti potrdilo zborni¬ ce, originalna faktura in dva njena prevoda. Po možnosti naj se priloži slika ali črtež uvoženega predmeta. Kadar se hočejo uvoziti kompletne instalacije, se mora prošnji tudi priložiti v treh izvodih spisek materijala in načrt. Prosilec mora originalno fakturo in njene prevode, spiske materijala, skice in slike overiti s svojim podpisom in štampiljo. Razen enega prevoda fakture se morajo vse druge priloge kolkovati kot priloge s kol¬ kom za 2 Din. Prošnjo je izročiti pristojni oblasti za mi¬ nistrstvo trgovine in industrije, industrijsko- obrtni oddelek v Beogradu. Ministrstvo tudi rešenja na osebno vložene prošnje pošilja preko pristojnih oblasti strankam in ne njim osebno. Najhujši nasprotnik napredka ni lenoba, ampak pomanjkanje vztrajnosti. Tudi sovražnik je velike vrednosti za nas, če se lahko kaj naučimo pri njem. I4. r i SARGQy KAI0D0HT Zdravi zobje 14f, Tuzemski in inozemski poštni in brzojavni pristojbenik. Pisemske pošiljke. 147 I4b 149 Vzorci brez vrednosti 4 Dovoljena teža 500 g Za vsakih nadaljnjih 50 g za tuzemstvo 25 p, za inozemstvo 60 p. Mali paketi. Največja teža 1 kg. Razsežnost 45 X 20X10 cm, v obliki zvitka 45X15 cm. Vse¬ bina: blago s prodajno vrednostjo razen dra¬ gocenosti. Zaviti morajo biti tako, da se lahko pregleda vsebina. Priložen sme biti račun in seznam blaga. V tuzemskem prometu niso dovoljeni. V inozemskem prometu: do 200 g Din 6'—; do 250 g Din 7'50; do 300 g Din 9'—; do 350 g Din 10'50; do 400 g Din 12'—; do 450 g Din 13'50; do 500 g Din 15'— itd. za vsakih 50 g Din 1'50 več. Mešane pošiljke. Tiskovine, vzorci in po¬ slovni papirji od istega pošiljatelja na iste¬ ga naslovnika se lahko skupaj zavijejo in odpošljejo. Dovoljena teža 2 kg, vzorec v mešani pošiljki pa ne sme biti težji od 500 g. Pristojbina v tuzemstvu in inozemstvu ista kakor za vzorce, če so pa zraven poslovni papirji, kakor za poslovne papirje. Opombe k razpredelnici na ... strani. 1 Razsežnost pisem ne sme presegati v no¬ beni smeri 45 cm. Pisma v obliki zvitka so dovoljena v razmerju 10X75 cm. Pisma za Italijo: Do 20g Din 2'50, za vsa¬ kih nadaljnjih 20 g ali del te teže Din 1"50 več. 2 Dopisnice, izdane po poštni upravi ali zasebniku, morajo biti iz trdega papirja. Dolžina 15—10 cm, širina 10'5—7 cm. 3 Razsežnost 45X45 cm, v obliki zvitka 10X75 cm. Proste in nezložene v obliki do¬ pisnice 12X18 cm. Se pošiljajo odprte. Pristojbina za »knjižne oglase« in »cenike (kataloge)« je znižana na 5p za vsak posa¬ mezni izvod do 100 g. če je izvod težji, se plača, za vsakih nadaljnjih 100 g ali za del te teže še po 5 p. Noben izvod ne sme pre¬ segati 500 g. Ta pristojbina se plačuje ne glede na to, ali ima vsak izvod svoj posebni naslov ali pa gre več izvodov pod enim na¬ slovom. 152 Velikost teh pošiljk: kakor tiskovine. Pristojbine se plačujejo in zaračunavajo, kakor za časnike in časopise, v gotovini. Za dovoljenje, da se smejo razpoši¬ ljati knjižni oglasi in ceniki po znižanih pri¬ stojbinah, je potrebna kolkovana prošnja na poštno direkcijo. Naslovna stran oglasov in cenikov z zni¬ žano pristojbino mora imeti na levi zgor¬ nji strani opombo: »Knjižni oglas«, na desni strani pa: »Pristojbina plačana v go¬ tovini«. ■ Razsežnost 30X20X10cm, v obliki zvitka 30X15 cm. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. Za inozemstvo: razsežnost 45X20X10 cm. V zvitku: 45X15 cm. 5 Razsežnost v ploščatem ovitku 45X45 cm, v obliki zvitka 10X75 cm. Za poslovne pa¬ pirje se smatrajo spisi in listine, ki so do¬ cela ali deloma pisani ali risani z roko in nimajo značaja osebnih dopisov, n. pr. pravd¬ ni spisi, tovorni listi, nakladnice, računi, po¬ slovni papirji zavarovalnic, rokopisne parti¬ ture, delavske knjžice itd. Pošiljajo se odprti. Odkupne pošiljke. 1. Tuzemstvo: pristojbine pri predaji: 1. pristojbina kakor za prirodne pošiljke brez odkupnine: 2. pristojbina za pokaz 50 par. Dovoljene so samo priporočene pi¬ semske pošiljke, navadne torej ne. Pristojbina pri dostavi: Od izterjane od¬ kupnine se odbije nakaznica za odkupni zne- 153 sek, cena nakaznične golice in izplačnina (po spodaj navedeni tarifi). Izplačnina se odtegne samo takrat, če naslovna pošta iz¬ plačuje znesek na domu. 2. Inozemstvo: pristojbine pri predaji: 1. kakor za priporočeno pošiljko brez odkup¬ nine; 2. stalna pristojbina 4 Din, in 3. na- kaznična pristojbina, in sicer do 100 Din 50 par, do 200 Din 1 Din itd. za vsakih 100 Din ali del tega zneska po 50 par. Pristojbine pri dostavi: odkupnina, prera¬ čuna v dinarje, in l"/o tega zneska za ažio. Poštni nalogi. 1. Pristojbine pri predaji: za pismo s pošt¬ nim nalogom pristojbina za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 50 par; 2. pristojbine pri izdaji: kakor pri odkup¬ nih pisemskih pošiljkah in eventualna fi¬ nančna kolkovina. Pisemske pošiljke se ekspresno dostav¬ ljajo le v kraju, kjer je pošta, odkupne po¬ šiljke in poštni nalogi pa se dostav¬ ljajo ekspresno samo tam, kjer izpla¬ čuje pošta nakaznice na domu, sicer se sa¬ mo obveste. Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, če je pa po¬ šiljka odkupna, samo med uradnimi urami. Predalnina: za navadne in priporočene pi¬ semske pošiljke za predal brez ključa po 10 Din, s ključem po 15 Din na mesec. — Za pošiljanje za naslovnikom ali za vra¬ čanje pisemskih pošiljk se n e zaračunava nobene pristojbine. 154 Kot porto se zaračuni dvakratni manj¬ kajoči del franka. Poštni nalogi v prometu z inozemstvom še niso uvedeni, odkupne pošiljke pa v pro¬ metu z Avstrijo, Nemčijo, Švico, češkoslo¬ vaško, Madjarsko, Francijo in Italijo. Iz ino¬ zemstva došli »listi za odgovor« se zamenja¬ vajo za znamko 300 par (pred potekom še¬ stih mesecev). Nakaznice. Navadne tuzemstvo do 5.000 Din nakaznina do Navadne inozemstvo do 8.000 Din nakaznina do 100 Din.Din 3 — od 100 do 200 Din.„ 3‘50 „ 200 „ 300 .. 4'— „ 300 ., 400 „ .4-50 « 400 „ 500 „ .„ 5-- itd. za vsakih 100’— Din ali del te vsote še po 50 par več. Posebne pristojbine za tuzeinstvo Brzojavne nakaznice so dovoljene ,„samo v tuzemskem prometu in to do 5000 Din. Pri¬ stojbine so: Nakaznina kakor za navadne nakaznice, brzojavna pristojbina in eks- presnina 3 Din. Ako se gospodar ne trudi v trgovini, se tudi naslovljenci ne bodo. Kdor prepoceni prodaja, ne dobavlja po vzorcu ali pa rabi denar. 156 Denarna pisma za tuzemstvo. Vse posebne pristojbine iste kakor za pisma. Dovoljena teža 2 kg, vrednost neomejena, dovoljena samo zaprta pisma. Dovoljena so tudi odkupna denarna pisma. Denarna pisma za inozemstvo: Dovoljena teža 2 kg, vrednost 3000 Din. Pristojbina ista kakor za inozemske priporočene pošiljke iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din. Odkupna vrednostna pisma so dovoljena sa¬ mo v prometu z Italijo, Švico, Ogrsko in Nemčijo. Vrednost mora biti označena poleg v Din tudi v frankih in centimih. (Razmerji fr. — Din = 1 : 12.) Paketi za tuzemstvo. 15? •is a> -- N O. 1 l C e 55 O o. «Q U*o plača pristojbina za priporočeno pismo. Dovoljena teža 20 kg, vrednost neomejena. Za pakete, ki so naslovljeni poste restante ali na vojake, se plača vedno samo obvest- nina. Za vse druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni na imetnike predalov, se mora plačati dostavnina, oziroma obvestnina. Za ekspresni paket se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Paketi se eks¬ presno dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta. Ekspresne odkupne pakete dostavljajo po posebnem slu samo pošte, ki nakazniške zneske izplačujejo na domu, dru¬ ge jih samo obveščajo. Ekspresni paketi, ka¬ terih teža presega 5 kg, se nikdar ne do¬ stavijo po posebnem slu, ampak se samo ob¬ veščajo. Predalnina za pakete znaša v krajih, kjer se paketi dostavljajo, po 15 Din na mesec. Obvestilo o nedostavljivem paketu se iz¬ roči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj 50 par. Ležnina za pakete znaša 1 Din za vsak dan, za katerega se ležnina zaračunava. Paketi za inozemstvo. V katere države in do katere teže se pošiljajo paketi v inozem¬ stvo in kakšne so pristojbine, se lahko po¬ izve na vsaki pošti. Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. Izvozne pošiljke se lahko predajajo na vseh poštah. V krajih, kjer so carinar¬ nice, skrbe za ocarinjenje pošiljatelji sami, ki potem pošti predajajo že ocari¬ njene in plombirane' pošiljke. Kjer ni cari¬ narnic, sprejemajo izvozne pakete ondotne pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer je carinarnica. 159 Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lepenke, zavite v platno, ali pa iz močnih lesenih ali pločevinastih zabojev. Naslov naj bo napisan na pošiljki sami, ne s svinčni¬ kom in samo v latinici. Vrednost mora biti označena v frankih z besedami in s števil¬ kami. Stvar pošiljatelja je, da poizve, ali je uvoz Predmetov v naslovno državo dovoljen ali he. Ravno tako si mora pošiljatelj sam pre¬ skrbeti razna potrebna izvozna in uvozna dovoljenja. Pošiljatelj mora na spremnici označiti, kaj naj se s paketom zgodi, ako bi se naslovniku ne mogel izročiti. V prometu z Avstrijo, Nemčijo, s Švico, češkoslovaško, z Madjarsko, Italijo in Fran¬ cijo so dovoljeni tudi odkupni paketi. Izkaznica o identiteti je veljavna tri leta in stane 10 Din. Čekovne položnice: Pristojbino: 1. za za¬ sebna sporočila na hrbtu položnice Din 0'50; 2. za prejemno potrdilo, ki ga plačnik davka zahteva Din 0'50 ali Din 1'—. čekovne nakaznice: Za čekovne nakaznice, ki jih dostavlja pošta na dom, plača na¬ slovnik samo izplačnino, kakor pri poštnih nakaznicah. Zaklenjene torbe: Prejemniki lahko zahte¬ vajo (v krajih, kjer ni pošte), da se jim navadne pisemske pošiljke in obvestila o drugih pošiljkah pošiljajo po lastnem slu, ali po obstoječi poštni zvezi v zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani na pošti. 160 Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. Po¬ šta jo odpira in zapira. Pristojbina je 10 Din na mesec. Časniki in časopisi. Za vsak izvod časnikov in časopisov, ki jih oddajajo na pošto časopisna upravni- š t v a, se plača od vsakih 100 g ali del te teže po 5 par, če ima vsak izvod svoj po¬ sebni naslov, če je pa naslov skupen, pa po 2 pari. Za časopisne priloge, ki so dovoljene do 30 g (za posamezno prilogo), se plača po 2 Din za vsakih 100 kosov, oziroma za del tega števila. Za vse časopise, dnevnike in nednevnike je uvedeno plačevanje poštnih pristojbin v gotovini. časniki in časopisi, ki jih pošljajo zaseb¬ niki, se morajo frankirati kot tiskovine po pristojbeniku za tiskovine. Prodajalci časo¬ pisov plačajo za časopise, ki jih vračajo ne¬ prodane upravništvom, po 2 pari za vsak izvod do 100 g teže. Za težje izvode se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali del te teže zopet po 2 pari. Najmanjša pristojbina ta¬ kih pošiljk je 50 par, največja teža je do¬ voljena do 10 kg. časopisi za inozemstvo se morajo frankirati s frankovnimi znamkami po pri¬ stojbeniku za tiskovine. Za časnike in časo¬ pise, ki gredo v Alžir, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, češkoslovaško, Francijo in kolonije, Grčijo, Letonijo, Luksemburg, Ma- djarsko, Maroko, Nemčijo, Paragvaj, Poljsko, Portugalsko in kolonije, Rumunijo, Rusijo, Saro, Sirijo-Liban, Španijo, Tunis in Uru¬ gvaj in ki jih pošiljajo časopisna upravni- 101 štva, znaša pristojbina 25 par za vsakih 50 g ali del te teže. Brzojavne pristojbine: (Brzojavna golica stane 50 p). Pristojbina za tuzemstvo:- za vsako besedo 50 p, najmanj pa 5 Din. Za Plačani odgovor (r p) ista pristojbina. Za nujne brzojavke se zaračunava trojna pri¬ stojbina. Za prejemno potrdilo (p c) 5 Din, za nujno prejemno potrdilo 15 Din. Za pravico od¬ dajnih šifriranih brzojavk 1200 Din na leto. Za pravico oddajanja brzojavk proti meseč¬ nemu obračunu 200 Din na leto. Za dostavo brzojavke ob določenem času na določeno mesto 50 Din na leto. Za dostavo brzojavke izven krajevnega dostavnega okraja za vsak km podnevi 10 Din, ponoči 20 Din. Za pre¬ pise brzojavk se plača za vsakih začetih 100 besed po 5 Din. Naročnina na borzne tečaje in vremenska poročila ter za skraj¬ šane brzojavne naslove po 200 Din na leto. Posebna znamenja. D = nujno, trikratna pristojbina. Rpx = odgovor plačan x besed, dvojna pristojbina. Rpdx = nujni odgovor plačan x besed, navadna pristojbina plus nujna za odgovor. Pc = brzojavno obvestilo o dostavi brz6- javke, pristojbina je Din 5'50. Ped = nujno brzojavno obvestilo o dostavi brzojavke, pristojbina je Din 15'50. Pep = poštno obvestilo o dostavi brzojav¬ ke, pristojbina je Din 4' — . PS = poslati za naslovnikom. o 162 XPP = potnina plačana, obvestilo o pot- nini poslati s pošto. XPT = potnina plačana, obvestilo o pot-'; nini poslati brzojavno. MP = izročiti lastnoročno. Jour = dostaviti podnevi. Nuit dostaviti ponoči. Tm x brzojavka z več naslovi. Mednarodne brzojavne pristojbine. 163 6 * Zračna pošta. Pristojbine, katere je treba poleg navadne pisemske pristojbine še doplačati za odpravo pisemskih pošiljk zračnim potom. 164 «Š.« P 45 *jš rt &§"’ Odi co ® > M UJ,— «ro^, C3 Ph C C8 ° - ' *3 id g X! © S g Ž« - cd r3 a u bC g 'g © > ^ o ! Q Potniška tarifa Ignac Andrašič Kranj Veletrgovina ko¬ lonialnega in špe¬ cerijskega blaga Velepražarna ka¬ ve. Zaloga benci¬ na in avtoolja Veletrgovina A. Šarabon Ljubljana Telefon štev. 26-66 Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina z deželnimi pridelki Velepražarna za kavo Mlini za dišave Glavna zaloga rudninskih zgradba Vzajemne za- varovalnlcc, glav. vhod ' IGO Uvoz in prodaja RAZNOVRSTNEGA INOZEMSKEGA MANUFAKTURNEGA BLAGA A. & E. SKABERNE LJUBLJANA NA DROBNO NA DEBELO * TRGOVINA Z ŽELEZNINO B. ŽILIC Ljubljana, Dunajska c. 1 * Konkurenčne cene Postrežba vestna ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦' 170 Ustanovljeno leta 1885. Jos. Kobler d. z o. as. izdelovanje sedlarskih in (galanterijskih predmetov | Ljubljana, Dunajska 19 Podružnica: [Prešernova ul/32 priporoča ženske ročne torbice, kovčege, ak¬ tovke, nahrbtnike itd. Izdelujejo se tudi novi predmeti po meri. Taške za fotografične apa¬ rate, vzorčni kovčegi, preobleke za kovčege itd. Dalje priporoča lastno zalogo raznih konj¬ skih oprem za vožnjo in ježo, vse sedlarske potrebščine, razno orodje itd. Popravilajjtočno[in solidno! Franc Sal.Lenart PTUJ Manufaktura na debelo 171 172 ŠIVALNI STROII izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15!etna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni skroji ADI ER KOLESA iz prvih tovarn, Diirkopp, Styria, Waffenrad (orožno kolo). PLETILKI SIROM vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj. Ivan Jax in sin, Ljubljana G.jpoirefalia cesia šie». 2 Veletrgovina kolonijalnega in špece¬ rijskega blaga, izvoz jajc Monopolna veleprodaja soli A. Senčar in sin Ptuj Velika zaloga barv, mazilnega olja, firneža, terpentina, karbolineja, modre galice, žvepla, rafije itd., Sunflower-petroleja, Sphinx-bencina, Gargoyle ter raznih strojnih in prašnih olj od Vacuum Oil Company. Nakup jajc, fižola, pšenice, vinskega kamna, suhih gob, kuhanega in surovega masla. Za¬ menjava bučnega olja. 173 Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana - Telefon štev. 2263 £lni. Krisper Ooicniaže r/wb//ana Lastnik Jes. Vevlič Veletrgovina kolonijalne robe Velepražarna kave Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ~~ Mineralne vode Ceniki na razpolago Točna postrežba 174 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOG Manufakturna veletrgovina Hedžet & Koritnik LJUBLJANA Frančiškanska ulica 4 Brzojavi: HEDŽET Telefon 264 S ooooooooooooooooooooo HOTEL SLON LJUBLJANA Telefon interurb.: 26-45. Telegr.: Slonhotel. Sloviti, prvovrstni hotel, moderno opremljen. Komfortne, dobre postelje. Pozorna postre¬ žba, snaga v načelu. Centralna kurjava. Du¬ najski restaurant. Elegantna kavarna. V po¬ slopju parne, kadne kopeli in kopeli na vroč zrak, kakor tudi maser, pediker in frizer. V središču prometa nasproti glavne pošte. Postajališče cestne železnice, ki vozi s ko¬ lodvora na Glavni trg. V bližini opere in promenade. Avtotaksi, izvoščki, postreščki pri roki. Sestajališče trgovskih krogov, tuj¬ cev in letoviščarjev. Avtobus za glavne vlake. Cene solidne.