POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI-
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
Štev. 1.
V Ljubljani, 11. maja 1934.
Leto IV.
DELO
Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11.
V Ljubljani, maja 1934.
»Delo« v zadnjih mesecih ni izhajalo redno. Glavni vzrok je bilo slabo gospodarsko stanje delavstva. Posledica žalostnega položaja delavstva pa je bila, da vse članstvo ni v redu plačevalo članarine. Priznamo, da je bil to minus v našem pokretu, ki ga je bilo treba nujno odpraviti. Ako nima delavstvo svojega glavnega orožja, t. j. strokovne organizacije im delavskega tiska, je njegova borba že v naprej izgubljena. S temeljito reorganizacijo in ogromnim porastom članstva v NSZ pa se je ngodno rešilo tudi vprašanje našega strokovnega glasila. »Delo« stopa zopet redno med svoje prijatelje, da jim pokaže potrebo po močni, enotni delavski strokovni organizaciji. »Delo« bo glasnik za pravico našega delavstva, bo propagator za ideje nacionalnega pokreta in kažipot našega narodnega življenja v državi.
Še nikoli ni delavstvo tako nujno potrebovalo svojega tiskanega svetovalca in zaščitnika, kakor prav sedaj, ko preživlja to delavstvo najtežje svoje čase. Ogromna brezposelnost se zajeda v vrste vseh panog našega delavstva. Na tisoče je delavoljnih in poštenih, katerih roke počivalo v brezdelju, četudi bi rade ustvarjale. Vsakdo ima pravico do življenja, in vsakdo ima pravico do dela. Ker ni dela, vlada pomanjkanje in beda je posesrla med delavske in name-ščenske rodbine, v niih duše na se ie naselilo nezadovoljstvo, srd in sovraštvo do vsega. Preklinjajo, kar bi radi blagoslavljali. Zato moramo biti najod-ločnejši zagovorniki teh trpinov in voditi borbo za njih obstanek.
Toda tudi ostalo delavstvo ni mnogo na boljšem. Njih prejemki so z vsakim dnevom manjši, ker to niso več plače za pošteno delo, temveč miloščina. Izpostavljeni jso preganjanjem in zapostavljanju ter se morajo boriti za skromen košček vsakdanjega kruha.
Velekapital neusmiljeno Vihti svoj bič, izmozgava in izkorišča ubogo delavsko paro in hoče ustvariti iz človeka pohvelnega sužnja, ki naj bo objekt njegove eksploatacije.
Pravijo, da je temu vzrok kriza! Priznam, živimo v težkih časih gospodarske in finančne depresije. Borba za obstanek je na vseh koncih in krajih. Toda vedno se zahteva, da glavni del računov te krize plačuje delovno ljudstvo. Krivice, iki jih ‘trpi delavstvo, so na dlani.
Kdo naj 'temu odpomore? Predvsem zavedno delavstvo samo. Strokovna organizacija je oni faktor. Iti vodi brezobzirno borbo za delavčeve pravice. Edino strokovna organizacija je ona, ki pozna vse krivice in težnje delavstva, ker delavstvo samo daje tem organizacijam smer njihovega dela. Proti organi-zaoiii velekapitala, ; moramo postaviti piogočno organizacijo proletarijata.
Toda, ali naj postavimo proti organizaciji internacionalnega velekapitala, organizacijo internacionalnega marksizma? Ali naj zaupamo naše delavstvo rimski ali katerikoli drugi internacionali? Ali naj dopustimo, da se na račun našega delavstva delajo eksperimenti sovražnih, nam tujih teorij? Ne! Rešitev našega delavstva je v okviru našega narodnega programa, ker jugoslovansko delavstvo bo doseglo svoje pravice le s svojo izrazito in jasno nacionalno politiko in v okviru naše državne skupnosti. To pa dosežemo s tem., oe ge pridružimo zmagoviti armadi Nar<?dno strokovne zveze, ki je edina strokovna organizacija jugoslovenske-
službeno glasilo NS*j je »Delo«, M daje smernice našemu strokovnemu udejstvovanju.
Še veliko je delavcev, ki stojijo izven organizacije. Te pridobiti je dolžnost slehernega našega človeka. ^ V organizaciji pa mora vladati disciplina in pravo tovariško bratstvo. Enotna volja, duh, discipline in požrtvovalnost so one čednosti, ki ustvarjajo močno organizacijo, na zunaj in na znotraj. Vsak posameznik naj stori v polni meri Svojo dolžnost in zmagali bomo, ker zmagati moramo.
Delovno ljudstvo je bilo vedno brezpravno, zaničevano in preganjano, in ta žalostna slika se nam kaže še danda-
StreS« milili tetastrei e ttnlii
Dne 22. aprila se je dogodila v rudniku Kakanj strašna in naravnost grozna nesreča. Na še nepojasnjen način so : se užgali plini in povzročili katastrofo, ! kakršna se pri nas še ni zgodila. Nesre-! ča se je zgodila v takozvani »iStari ja-! mi«, kjer je bilo v času nesreče zaposle-! nih 137 rudarjev. Od vseh teh rudarjev ! so jih rešili samo sedem, medtem ko so vsi ostali storili grozno smrt globoko v rovih pod zemljo. Prebivalstvo, ki je začutilo potres, se v prvem trenutku ni zavedalo nesreče, ki se je pripetila svojcem v jami. Toda ko so sirene rudnika otožno zatulile in objavile nesrečo, se je domala vse prebivalstvo zgrnilo v bližino rudnika. Nepopisni so bili prizori, ki so se doigravali pred rudnikom in posebno še pred »Staro jamo«. Vse je jokalo, vse obupano vilo roke in klicalo svoje drage in mile. Reševalne čete, ki so prihitele iz vseh bližnjih in tudi oddaljenejših krajev, so šle takoj na delo,
a so prinašale na dan samo trupla nesrečnih žrtev katastrofe.
Kraj nesreče je med drugimi obiskal takoj tudi novi minister za socialno politiko g. dr. Franjo Novak, ki je obljubil prizadetim vso vladno podporo.
Mi globoko sočustvujemo s prizadetimi družinami, ki so na tako tragičen način izgubile svoje najdražje. Cele družine so uničene, saj so po večini izgubile rednika, očeta. Ni je skoro družine v Kaknju, ki ne bi izgubila kakega svojca pri tej grozni nesreči.
IzvrševaM odbor Narodno strokovne zveze se je na svoji redni seji, ki se je vršila takoj po katastrofi, z globoko pijeteti) spomnil nesrečnih žrtev te velike rudniške katastrofe in jim izkazal poslednjo čast.
Padlim žrtv am dela naš večen spomin, preostalim naše iskreno tovariško sožalje.
Hisia ter tta f eseitišSsifi Icovi-nariev za kolektiv, pogodbo
Jeseniška podružnica nam je poslala dopis, v katerem mam sporoča, da so bila 28. aprila t. 1. zaključena pogajanja s KID in da je stopila 1. maja v veljavo nova kolektivna pogodba. Nova pogodba se mnogo ne razlikuje od stare, ima pa to napako, da je veljavna le za dobo 6 mesecev in je odpovedljiva na en mesec. O pogodbi sami spregovorimo kaj več v prihodnji številki. Podružnica nam v svojem dopisu javlja, da je bilo 45 razprav, ki so obravnavale kolektivno pogodbo. 'Zastopniki delavcev in podjetja so sedeli skupaj 162 ur, da so se končno zedinili in podpisali kolektivno pogodbo. Naša podružnica je aktivno sodelovala pri teh pogajanjih in imela ves čas stalnega delegata zraven. Podružnico NiSE na Jesenicah je uspešno zastopal pri vseh razpravah tov. Tine Zupan, predsednik podružnice. Borba, ki jo je vodilo jeseniško delavstvo, je bila huda. Na več sestankih in shodih je podruž-I niča sproti obveščala svoje članstvo o | stanju pri KID. članstvo se je samo | prepričalo, da so zastavili zaupniki in voditelji pokreta na Jesenicah res vso svojo energijo za dosego čim boljšega rezultata. Ta rezultat je danes dosežen. Takega častnega rezultata pa ne bi dosegli, če ne bi imeli močno zgrajene strokovne organizacije. Dolžnost vsega članstva sedaj je, da po tem novem dokazu o nujni potrebi strokovnega pokreta ta pokret še bolj podpre in se ga
nes. Veliko se govori o človeških pravicah, toda ubogi mali človek je še danes suženj, še danes je odvisen od milosti vladajočih, od dobre volje onih, ki so si nagromadili bogastva na škodo delovnega človeka.
Delavec se trudi in peha od zore do mraka, iz dneva v dan gre njegovo trpljenje, za vse to pa dobiva sramotne prejemke, ob katerih mora stradati on in njegova rodbina. Dom našega delavca ni dom zadovoljstva, sreče in vese-| 5ja, kakor bi mora! biti, temveč je marsikomu ta dom neznosno zlo, katerega se ne more iznebiti. Otroci nimajo zadostne hrane, nimajo obleke, ker težko delo ne zadošča, da jih nasitiš in oblečeš, četudi so živo človeško bitje kot oni, ki žive v izobilju. Eni umirajo v po-manjkanju, drugi pa uživajo vse zemeljske dobrote.
Delavstvo je spregledalo in prišlo do spoznanja, da more ono samo odpraviti nezdrave razmere, da mora sa-!r,° najti pot iz te dušljive atmosfere. Znašlo, se je v enotni fronti — v organizaciji. .Geslo vseh je: odprava krivic; Zavladati .mora duh moderne socialne pravičnosti, ljubezen do dela naj se zopet porodi v človeku. Pri tem delu pa mora sodelovati vsak posameznik. Nihče naj ne misli, da mu bodo le drugi izklesali pot v bodočnost. Vsakdo naj pride in sodeluje v skupnem delu za
oklene. Člani morajo postati kar najbolj disciplinirani, ker le v disciplini je vsaka borba zmagovita. One, Id stoje še vedno ob strani in še niso vstopili v naš krog, pa pozivamo, da se nam čimprej pridružijo in ojačijo naše vrste. Le močno združeni in disciplinirani bomo tudi v bodoče lahko premostili vse težave in dosegali zmago. Podružnica izreka svojim voditeljem, predvsem pa tov. Zupanu, ki se je neustrašeno boril za interese delavstva, svoje priznanje in zahvalo. Hvala pa tudi vsemu članstvu, ki se je pokazalo skozi vso borbo disciplinirano in sledilo klicem podružničnega odbora.
1. maj je prinesel kovinarjem na Jesenicah novo kolektivno pogodbo, zato smo ga vsi iskreno pozdravili.
Novi minister m ssđalit© pulitik©
O priliki zadnje rekonstrukcije vlade je dobilo tudi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje novega šefa. Za ministra socialne politike in narodnega zdravja je bil imenovan naš domačin senator g. dr. Fran Novak. Nacionalno delavstvo je prepričano, da bo tudi novi minister naklonjen našemu pokretu in bo posvetil vse svoje moči delavskim vprašanjem, Id še vedno čakajo rešitve.
skupne velike cilje. Nepripravljeni in v strokovni borbi neizkušeni podležejo gotovo raznim vidnim in nevidnim silam.
Vsakdo naj se zaveda, da je z vstopom. v NSZ prevzel tudi gotove dolžnosti. Vzvišena ideja, ki nas združuje in katere glasniki smo, zahteva brezpri-merno samozatajevanje in požrtvovalnost, katero moramo vedno odkrito in javno pred vsakomur in vsak čas dokazati. Tudi proti nasprotniku bodi sicer odločen, toda obziren. Kot organiziran član NSZ se moraš vedno obnašati tako, da ti ne bo mogel nihče očitati nečastnih stvari. Tvoje delo v zasebnem življenju in v organizaciji naj bo vedno tako, da se boš lahko zagovarjal pred vsakomur tudi pred svojo vestjo. Ne govor; o istvareh, katerih ne razumeš, ne prepričuj nikogar, česar sam ne veruješ. Nikdar ne napravi dejanja, ki bi škodovalo ugledu organizacije, ker s takim dejanjem osramotiš sebe in vse svoje tovariše. Naše delo in občevanje mora biti povsod tako, da napravi na vsakega vtis dobrih, odkritosrčnih in poštenih sobojevnikov. Nemorala se je razpasla do skrajnosti. Zato moramo biti mi glasnik: resničnega, pravega, etičnega socializma. V tem vidimo lepšo in boljšo bodočnost naroda in delovnega ljudstva še posebej.
E. Juvan.
I, mai — praznile dela
(Te vrstice so bile spisane za številko, ki bi morala iziti 1. maja. Op. ur.)
Narava je otresla raz sebe zimsko odejo in se odela vsa v najlepše cvetje. Prebudila se je iz dolgega zimskega spanja in se pripravila za novo življenje. To novo življenje naj prinese toplega sonca vsem, ki so ga tako težko čakali prezebli v svojih tesnih in vlažnih domovih. To sonce naj ogreje vse, ki so svoj pogled in svojo pot usmerili k soncu.
Tudi delavec je svoj pogled in korak usmeril k soncu. Njega to sonce še ni ogrelo, še prezeba in tišči v vlažnih in tesnih izbah. Delavec še čaka sonca. In vsako leto na dan prebujenja narave, na dan 1. maja se delavec rad spomni vseh težkih borb, ki jih bije v življenju za svoj obstanek. Ta dan rad zapusti delo. in usmeri svoj pogled v mlado in žgoče sonce in se ob njem ogreje. Ogreje en sam dan, da drugi dan nadaljuje v tesnih okajenih delavnicah svoje težko življenje in ob njem sanja o soncu, ki ga noče trajno greti.
Ko proslavljamo v svojih srcih praznik Dela, 1. maj, imamo vsi delavci eno samo željo: da M nam kmalu zasijalo pravo sonce in tako, da bi bilo naše življenje en sam lep in velik praznik. Da bi ne bili berači, da bi se otresli vlažnih in tesnih izb in da bi bili vsi vsak dan siti. Skromni kakor smo, imamo samo eno željo. Za to željo živimo in delamo. Za to željo moramo strniti svoje vrste in se okleniti svoje strokovne organizacije, da se pripravimo na velik praznik, ki mora priti. Na 1. maj, ki ni daleč. Pozdravljen 1. maj, praznik Dela, praznik trpinov.
Lep razmah naše misli v ©Imseinem Maribora
Obmejni Maribor se je pokazal. Pokazal se je v vsem svojem veličastju in ponovno dokazal svetu, da je čisto naš in da v njem živi izključno le nacionalno zaveden Jugoslovan. Tudi delavstvo, ki je skozi dolga leta delalo tlako raznim internacionalnim organizacijam in se v njih odtujevalo narodu ter potujčevalo, se je v zadnjih letih zavedlo in ojačilo nov pokret, ki se zbira pod praporom Narodno strokovne zveze. V Mariboru so do nedavna gospodarili skoro v vseh tovarnah izključno le Nemci. Ti so imeli tudi v delavskih vrstah precejšnjo besedo in nekateri sodrugi so kaj radi plesali po taktu njihove muzike. Pa vse enkrat mine. Minula je tudi lepa melodija nemške muzike in prišlo je iz-treznjenje. Delavec v Mariboru je uvidel, da ne dela prav, če še hlapčuje svojim nekdanjim tlačiteljem in jim dela tlako. Delavec je spoznal, da mora biti na svojih tleh svoj gospod in da se mora vendar enkrat otresti suženjskih spon. In to je naš mariborski delavec v zadnjem času tudi storil. Otresel se je suženjskih spon, se priključil pokretu narodnega delavca in postal na svojih tleh svoj gospod, ki ne rabi tujih agentov in prerokov. Mariborski delavec je končno spoznal, da mu noben tujec ne more nuditi več kot lastna domovina in država. Spoznal je, da služi internacionala le gotovim namenom in da je za nared mrtev vsakdo, M služi tej ali oni internacionali. Dvema gospodarjema se naenkrat ne da služiti. In tako ne more služiti narodu in državi oni, ki škili preko plank in se pusti voditi od tujcev. Vse to je naš delavec spoznal in zato imamo tudi v Mariboru močan pokret, ki pa se ni ustavil samo v Maribora, ampak gre naprej. Ni ga kraja daleč okrog Maribora, kjer ne bi plapolala naša zastava, kjer ne bi imeli svojih ljudi in zaupnikov. Delovno ljudstvo povsod spregleduje in dobro ve, da je zanj spas le v lastni državi in da mu more pomagati le lasten narod. Zato se je oklenilo nacionalnega pokreta delavstva in v njem strumno koraka k solncu. Strnjen v močne falange vseh onih, ki stoje v našem pokretu, koraka tudi mariborski delavec naproti lepšim časom.
Ali je potrebna preosnova dela v NSZ?
Zadnje volitve v Delavsko zbornico so tiam pokazale, da sme Narodna strokovna zveza računati z velikim številom članstva in prijateljev ter da je naša ideja razširjena med delavci vseh strok. Ravno zaradi tega se nam kaže potreba gotove preosnove dosedanjega dela, ki mora slediti poglobitvi ideološkega programa.
Priznati moramo, da so mnoge pomanjkljivosti posledica premajhnega aparata, ki ne ustreza sedanjim potrebam. Tajništvo im izvrševalni odbor morata skrbeti za vprašanja, ki bi spadala v delokrog manjših društvenih organov. Zato so seje vse premalo posvečene splošnim delavskim vprašanjem, tajništvo pa je oblegano z različnimi intervencijami, ki so večjega pomena samo za prosilca. Pii pravilni preosnovi bi vse te pomanjkljivosti odpravili in s tem bi odpadli mnogi očitki, ki kljub svoji nestvarni podlagi ustvarjajo nepotrebne nesporazume.
Ne gre za to, da se ustvari več instanc in s tem uveljavi birokratični sistem v naši organizaciji, temveč hoteli bi opozoriti na potrebo, da se delo razdeh in da se bolj specijalni slučaji prepustijo onim činiteljem, ki jih bolje poznajo. Posamezne podružnice bi morale reševati vsa lokalna vprašanja, bolj zamotane slučaje pa prepustiti višji ustanovi, ki bi se pečala z vprašanji dotične stroke; in šele ta ustanova bi izzvala debato celega odbora. Naše številno članstvo predstavlja ideološko celoto, toda ta ideologija rabi posebne praktične prilagoditve vprašanjem, ki niso za vse delavce enotna. Potrebna je specijalizacija, M naj ustvari razdelitev dela po strokah v posamezne referate. Ti referati bi bili ona instanca, ki bi pomagala podružnicam v vprašanjih iz tozadevne stroke in ki bi predložila obenem centrali stvarno pripravljene predloge.
Posamezne podružnice morajo ostati še naprej enotne, čeprav je zelo praktična razdelitev članstva na odseke. Toda momenti, ki govore za enotnost podružnice, ne pobijajo potrebe po razdelitvi dela v centrali. Posebno še zaradi tega, ker je področje centrale veliko večje in ker bi ravno vsi ti referenti skupaj sestavljali izvrševalni odbor.
Taka razdelitev dela bi omogočila temeljite, pa vendar hitre razprave v iz-vrševalnem odboru in bi pripravila materijal za končnoveljavne sklepe, ki bi bili veliko bolj dosledni in popolnoma v skladu z našim programom. Tajništvo bi vodila tudi vnaprej ena sama oseba, ki bi skrbela za večjo zvezo med posameznimi referati in za izvrševanje sklepov centrale. Tajnik bi moral izročiti pristojnemu referentu zadeve, ki spadajo v njegov delokrog, kar pa spet ne bi omejilo njegove pravice, da postopa tudi sam v tej zadevi in si ustvariti lastno sodbo o njej.
Potrebno je pristopiti k utemeljevanju in poglobitvi našega programa ter s tem ojačiti ideološko skupnost in dati vsem funkcijonarjem možnost lažje presoje in odločitve v posameznih slučajih. Priznati moramo, da je sedanji program zelo dober, da pa potrebuje gotove izpopolnitve, posebno odgovore na socialna in gospodarska vprašanja časa. Poglobitev programa je danes tem bolj potrebna zaradi obilice novih vprašanj, večjega udejstvovanja naših zastopnikov. Jasna in odločna beseda v tem oziru bi omogočila večjo enotnost v izjavah posameznih govornikov in vsak naš delegat bi našel v društvenem programu primerno snov za svoja izvajanja.
V svrho enotnosti bi bilo treba organizirati sestanke, shode in predavanja, tako da bi imel inicijativo poleg krajevnih činiteljev še izvrševalni odbor, ki bi po gotovem načrtu lahko posvečal enako pažnjo vsem krajem brez razlike. Zavedati se moramo, da bodo shodi in sestanki veliko bolj učinkoviti, če bo centrala sama odrejala take shode, upoštevajoč želje podružnic, ker bo potem sigurno, da bodo prišli na shode strokovno pripravljeni govorniki im da se bodo temeljito obravnavala vprašanja, ki zanimajo dotični kraj. Tej akciji se mora pridružiti preosnova prosvetnega odseka pri centrali v delavsko prosvetno organizacijo, ki bo v okviru zveze same skrbela za predavanja in druge kulturne prireditve, ki so članom nujno potrebne. Če bi k temu priključili še stalno delavsko uro v ljubljanskem radiu, katero bi morala voditi Narodna strokovna zveza, bi bili ustvarjeni pogoji za lažje delovanje posameznih podružnic.
Posebno važnost polagam na tečaje, ki naj bi se vršili po posameznih podružnicah ter tako pripravili bodoče voditelje lokalnih pokretov. Ti tečaji bi ob-
enem pripravili poslušalce in sodelujoče za višje tečaje, ki bi se izvršili v okviru finančnih zmožnosti za posamezne zveze ali pa vso banovino. Toda ti tečaji ne bi smeli slediti dosedanjim zgledom, ker je gotovo, da ne zadostujejo predavanja, podana od strani predavateljev, ki so izven kroga poslušalcev, temveč je treba pritegniti prisotne tečajnike k aktivnemu udejstvovanju v okviru tečaja.
Posebno pozornost moramo posvetiti naši mladini ter izkoristiti njeno navdušenje za nacionalne ideje v prid delavskemu pokretu. Izvesti moramo organizacijo te mladine in ji omogočiti, da se tudi ona udejstvuje. Zavedati se moramo, da je treba mladino drugače obravnavati in da zanjo ne zadostujejo predavanja in razprave o posameznih problemih, temveč ji je treba dati tudi primerno zabavo in skrbeti za njeno celotno udejstvovanje. Mlajši člani nam morajo biti tem bolj pri srcu, ker bodo ravno oni naši bodoči vojščaki in ker bodo pomladili in zradikalizirali naš nokret. Pri tem nas morajo podpreti prvenstveno one podružnice, ki najbolj občutijo perečo nevarnost demoralizacije te mladine.
Mogoče se bo komu zdelo, da je ta naš program neizvedljiv, toda prepričani smo, da bodo vsi funkcijonarji, od predsednika zveze navzdol proučili posamezne misli in poskušali najti v okviru teh navodil primerno rešitev za posamezna vprašanja, katerih smo se dotaknili.
Ambrožič:
Nameravana preosnova strokovnega nadaljeval, šolstva
Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdelalo načrt o reorganizaciji pouka na strokovno nadaljevalnih šolah, ki stopi v veljavo prihodnje šolsko leto. Pri reorganizaciji obrtnega nadaljevalnega šolstva moramo imeti pred očmi naslednja dejstva:
Kar jo dobrega, naj obstoja dalje in se zboljšuje; pri tem je treba vpošte-vati dejstvo, da je ta panoga šolstva pri nas v dravski banovini najstarejša in najbolj razvita. Vsaka izprememba, ki zadržuje nadaljnji razvoj obrtno nadaljevalnega šolstva, pomeni zlasti pri nas korak nazaj ter bi bilo škoda truda in troškov, ki so jih imeli delodajalci z obrtno nadaljevalnim šolstvom tekom dolgih let. Prav taka šola je bila pri nas ustanovljena leta 1856, to je pred 78. leti. Koliko je to šolstvo v organizato-ričnem in pedagoškem oziru v teku časa napredovalo, bi nam vedeli povedati sedanji mojstri iz najrazličnejših panog obrti; pa tudi nekateri še živeči učitelji, ki so bili prvi orači na polju obrtno nadaljevalnega šolstva.
Kljub temu, da je število šolo obiskujočih vajencev po vojni do leta 1931/32 stalno naraščalo, je ostalo brez pouka gotovo še 30% vseh vajencev. Naloga reorganizacije je zboljšanje obiska, tako da i ostali vajenci pridejo do dobrine, ki mora postati lastnina vseh. V mnogih občinah ni nad 50 vajencev in vendar je doslej tam obstojala obrtno nadaljevalna šola ter se je poučevalo četudi samo v enem ali v dveh razredih. Nov načrt uredbe predpisuje 3 razredne šole v krajih, kjer je v šolskem okolišu nad 50 vajencev. Po izdatni statistiki bi na osnovi novih predpisov ukinili samo v dravski banovini skoraj 50% že obstoječih o. n. šol. Za vajence v onih občinah, kjer jih je do 25, ali od 25 do 50, nam načrt naredbe sicer predpisuje 6-mesečne tečaje, vendar je uredbodajalcu nejasen način, kako naj obiskujejo vajenci višje narodne šole.
Načrt uredbe postavlja kot nastavnike učiteljstvo osnovnih šol v zadnjo vrsto in se morda vsled tega noče spuščati v podrobnosti pouka onih vajencev, ki jih ni nad 50 v posameznih krajih. S tem bodo dosegli višjo strokovno naobrazbo samo vajenci v krajih s srednjo šolo, podeželski pa bi v strokovnem ozira zaostajali in postali zato manj sposobni za konkurenčni boj napram srečnejšim tovarišem v mestih. To je velika hiba načrta nove uredbe, ki hoče brez potrebe, ne oziraje se na splošno škodo, pretrgati organsko zvezo med osnovno in obrtno nadaljevalno šolo ter slednjo presaditi na tla, ki so se že v prejšnjih letih pokazala kot zelo neplo-dovita.
Načrt uredbe uvaja zopet nedeljski pouk. Koliko boja in truda so imele strokovne delavske organizacije, da je uprava ukinila nedeljski pouk! Narodno strokovna zveza je poslala nešteto dobro utemeljenih prošenj na merodaj-
na mesta. Po novem obrtnem zakonu pa se nedeljski pouk ne sme vršiti; saj določa zakon o zaščiti delavstva nedeljo kot izrecen zakonit počitek za vse delojemalce; in obrti niso iz tega zakona izvzete. Ne glede na interpretacijo zakona o zaščiti delavstva in §-a 298 obrtnega zakona pričakujemo od vseh merodajnih faktorjev, da v načrtu uredbe predpisani nedeljski pouk ne zagovarjajo, ako prevladuje v njih ljubezen do mladine ter spoštovanje pozitivnih zakonov pred osebno sebičnostjo. Najvišji zakon mora biti za nas etična stran vzgoje: Šest dni garaj, sedmi počivaj! šolski pouk spada k prvim šestim dnem v tednu.
Načrt uredbe pregledujejo sedaj vsi prizadeti, strokovne organizacije itd., zato je potrebno, da tudi časopisje stori svojo dolžnost.
Mi in država
Narodni delavski pokret je vedno poudarjal potrebo sodelovanja posameznih stanov pri reševanju vseh perečih vprašanj časa. Stanovsko strokovni pokreti naj služijo poenostavljenju javnega življenja, tako da nastopajo mesto posameznika višje edinice, ki so organizirane po stanovskih in strokovnih vidikih, pa so vendarle usmerjene k sodelovanju celokupnosti. V okviru takega sistema bi bila omogočena socialna pravičnost in enakopravnost, torej vsi tisti momenti, katere vedno poudarja resnična demokracija. Potrebno bi bilo zamenjati dosedanje priveske liberalizma in tako prilagoditi demokratična stremljenja sedanjim časom in stremljenjem.
Stanovska ureditev pa ne bi pomenila obnavljanja starejše zgodovine, ker bi se ozirala na strokovne momente in bi nujno zahtevala diferencijacijo med izvrševalci ene stroke in med izvrševate-Iji drugih strok. Posamezne stroke bi bile organizirane po stanovski pripadnosti, katero bi označevale socialne in gospodarske lastnosti.
Le taka ureditev bi pomenila preureditev sedanje družbe in bi mogoče privedla do poznejše preosnove, ki bi se približala socialističnim idealom. Toda ta preosnova more postati le pesem bodočnosti, sedanji razvoj pa nam kaže, da je treba sprejeti že omenjeno stanovsko ureditev, ker ustreza potrebi sprememb v družbi in ker je edino le ta pot mogoča.
Organiziranje stanovske države zahteva gotove predpriprave. Država mora nastopiti z vso svojo avtoriteto, da omili trdote sedanjega kapitalističnega sistema ter omogoči lažje udejstvovanje delavstva. Razloge, ki silijo državno upravo, da išče primemo rešitev za kmečka in drugačna vprašanja, ter s tem izzove stanovsko zavednost večjega dela državljanov, govore za vsestransko intervencijo države v prid delavstvu ter zahtevajo, da nastopi država na vseh poljih privatnega udejstvovanja ter po gotovem načrtu pripravi in olajša pot k preosnovi družbe. Današnji časi silijo državo, da opusti značaj abstraktne kolektivnosti in da preide v socialno skupnost, ki bo prevzela vodstvo nad udejstvovanjem državljanov. Ona mora biti sila, ki popravlja in ki vzpodbuja splošno delovanje. Kriza in druge nadloge so uničile vsako privatno inicijativo in zato je treba, da nastopi nadomestek za to pomanjkanje. So pa še drugi momenti, ki upravičujejo intervencijo države in ki jih najdemo v današnjem stremljenju po gospodareki osamosvojitvi države. Taka osamosvojitev gre prvenstveno v korist pridobitnim krogom, tako^ da bi se brez intervencije od strani države v korist delojemalcev in konsu-mentov ustvarjala razlika, ki ne odgovarja že poudarjenim načelom socialne pravičnosti. Zavedamo se, da je gospodarska osamosvojitev države danes nujna vkljub njenim slabim posledicam, saj nas silijo v to stremljenja drugih narodov in pa potreba po lastni varnosti. Vemo, da je poživitev domače industrije obenem omejitev brezposelnosti, toda obsojamo vsako zaščito produkcije, kateri ne sledi zaščita vseh faktorjev, ki so na njej zainteresirani. Obenem pa želimo, da se ta zaščita izvrši le v okviru naših zmožnosti in da ne ustvarja pogojev za neupravičeno kupičenje bogastva pri enih na račun drugih.
Posredovalna uloga države mora biti vsestranska, ona mora obsegati celotno udejstvovanje privatnikov ter pretvoriti svobodno, privatno delovanje v javno delovanje, ki bo vsebovalo potrebno prostost pri istočasnem obvarovanju splošnih interesov Vsa socialno gospodarska vprašanja imajo gotov javen pomen in zato se jih mora enako upoštevati. Da pa ne bi prišlo do nasprotstev med interesi, mora biti izdelan načrt, ki bo
vkljub svoji vsestranosti pomenil potrebno elastičnost.
Te misli ne predstavljajo končnega recepta za rešitev sedanje krize in ne lastimo si nobenih razodetij, želeli smo podati le nekaj smernic, ki naj pospešijo proučevanje teh problemov.
Ne izkoriščajte delavstva v teh težkih časih
Nujna potreba zakona o minima.lnili mezdah.
V zadnjem času se je napravil naravnost naskok na mezde delavstva. Različni podjetniki znižujejo mezde kot za stavo. Vsi se izgovarjajo s krizo in hitijo reducirati mezde, ki so v zadnjem času padle že tako nizko, da sploh ne zaslužijo imena mezda, ampak miloščina. V nekem podjetju se je dogodil celo slučaj, da je delavka po 4-dnevnem delu ostala dolžna tovarni in je celih 14 dni delala brezplačno. O tem slučaju pišemo na drugem mestu. Značilen pa je tak pojav za današnjo dobo. Znižanje se vrši skoro sistematično. Ni ga podjetja, ki bi ne bilo reduciralo mezd, ne da bi se vprašalo, ali je bila potreba po znižanju res nujna in ali bo moglo delavstvo živeti ob znižani mezdi. Najbolj žalostno pri vsem tem je, da je ni sile, ki bi lahko preprečila znižavanje mezd. Delavci so prepuščeni samim sebi in se takim redukcijam ne morejo ubraniti, ker je navadno z redukcijo mezde združen tudi odpust vseh onih, ki bi se branili delati za znižano mezdo. Edini upor delavstva je v onih tovarnah, kjer so delavci organizirani in kjer se znajo postaviti v obrambo svojih pravic.
Naše delavstvo je potrpežljivo, toda ob gotovem času mine tudi ta potrpežljivost in nastaja zato prav resno vprašanje, kaj potem, če bo potrpljenja konec ? Zato je nujno potrebno, da se z vso avtoriteto zaščiti našega delavca in pred vsem, da se zaščitijo njegove mezde. Krizo se ne bo rešilo z znižanjem mezde, ker obubožan človek, Id nima niti za kruh, gotovo ne bo kupoval ostalih potrebščin. Država naj takoj zaščiti delavstvo, predvsem naj zaščiti njegove mezde, ki so danes naravnost sramotno nizke. TaJcoj naj se izda zakon o minimalnih mezdah, da se tako prepreči grdo in sramotno izkoriščanje delavstva, ki že itak nosi največji del bremena današnjih težkih časov.
Narodno strokovna zveza zahteva z vso odločnostjo, naj se zaščitijo delavske mezde s posebnim zakonom. Osnutek tega zakona je baje že izdelan, in naj se da takoj v proučitev vsem merodajnim in zainteresiranim krogom, pred vsem zastopnikom delavstva in naj se potem čimprej uzakoni. Zaščita delavskih mezd je ena najnujnejših potreb današnjega časa. Dajte nam zakon o minimalnih mezdah!
Gibanje naših stavbinskih delavcev
'Kakor vsako leto, -so naši stavbinski | delavci tudi letos s strahom gledali v bližajočo se sezono, ki jim ni obetala prav nič dobrega. Njihove mezde rapid-no padajo in so že zdavnaj izpod mini-male. Delavce se n. pr. plačujei že po 2*50, 2 in tudi po 1.50 Din na Uro, za spoznanje večje so zidarske in tesarske plače, ki pa so v zadnjem času tudi | strahovito padle, čeravno bi se to ne smelo zgoditi, če pomislimo, da so stavbinski delavci sezonski delavci in morajo v sezoni zaslužiti toliko, da se v izvensezonskem času lahko preživljajo.
Zveza zidarjev, tesarjev in gradbenih i delavcev, ki je včlanjena v naši orga- \ nizacS, je priredila že več javnih shodov in pokazala na čudne m težke1 razmere, ki vladajo v tej stroki. Doslej so bile vse intervencije skoro zaman, zato bo treba še močneje dvigniti svoj glas in zahtevati, da se vendar enkrrt tudi vprašanje sezonskih delavcev povoljno reši. Pomisliti je treba, da se človek, ki dela samo pol leta in še to pri minimalnem zaslužku, ne more preživ- i Ijati skozi- vse leto, posebno pa ne, če ima poleg sebe še družino. Od podpiranja iz javnih sredstev pa so sezonski delavci izvzeti baš zaradi tega, ker so j sezonci in ker bi morali v sezoni zaslužiti tudj za zimo. Delavstvo s strahom gleda v bodočnost in se vedno boli oklepa svoje stanovske organizacije v kateri vidi rešitev.
Zveza gradbenega delavstva poziva vse gradbene delavce, naj ne pomištia-jo predolgo m naj se čimprej včlanijo, i kajti le močno združeni v močni organi- i zaciji bodo lahko dosegali uspehe. Dru-
prostor zveze je v tajništvu NSZ, palača Delavske zbornice. Miklo-Isiiceva cesta 22, II. nadstropje
Resolucija
sprejeta na delegatskem zborovanju Narodno strokovne zveze v Ljubljani, dne 19. marca 1934.
Narodna strokovna zveza kot matica vsega organiziranega nacionalnega delavstva budno pazi na usodo jugoslovanskega delavstva in je doslej še ob Vsaki priliki dvignila svoj glas v zaščito tega delavstva. Narodna strokovna zveza ni nikdar opustila prilike, da ne bi o najbolj perečih vprašanjih, ki so življenjskega pomena za, naše delavstvo, razpravljala pri svojin sejah in o ugotovitvah opozarjala in obveščala kr. vlado, narodne poslance in senatorje, zlasti pa ministrstvo za socialno politiko. Ob vsaki priliki je morala Narodna strokovna zveza podčrtavati, da naša socialna politika ne kaze one pospeše-nosti in aktivnosti, kakršno zahteva današnja težka socialna kriza. Najrazličnejša druga vprašanja se danes mnogo bolj rešujejo, kot zaščita delavcev in nameščencev, ki ostaja še vedno nepopolna, površna in brez prave rešitve.
Delegatski zbor je zato ponovno prisiljen, da z vso resnostjo iin s polnim uvaževanjem težav današnjega časa ponovno poudarja in zahteva naslednje:
i.
Ostra gospodarska kriza nedvomno '-najnevarnejše ograža delavce in nameščence. V težki gospodarski krizi je nevarnost socialnih izrabljanj neprimerno večja, kakor v gospodarsko urejenejših časih. Zato mora biti državni nadzor nad zaščito socialno šibkejših slojev poostren. V zvezi s to osnovno dolžnostjo države smo upravičeni zahtevati, da država z zakonom uredi izvajanje posebnega državnega nadzora nad večjimi industrijskimi podjetji, zlasti, da se omogoči primemo nadziranje in-vesticfjskei in mezdne politike podjetij. Ta naša zahteva ni pretiranost, ker imajo podobne zakone v vseh državah, v katerih odločujejo demokratični in socialni vidiki in v katerih so ustvarili sistem, kako premagovati težave seda-njega gospodarskega življenja, ne da bi bremena padala samo na ramena socialno šibkejših slojev.
M.
Da se za časa trajanja gospodarske krize in pomanjkanja dela striktno v vseh panogah dela strogo izvajajo predpisi zakona o zaščiti delavcev v pogledu delovnega časa. Z vso strogostjo naj Se zahteva izvajanje osemurnega delavnika, posebno v gradbeni stroki, kjer je brezposelnost največja.
ML
Da se z zakonom zabrani vsako pre-kočasno (nadurno) delo in ukine akordno delo.
IV.
Da se omogoči striktno izvajanje normalnega delavnika je nujno potrebno ojačiti službo državnih inšpekcij del, katerim je dati možnost večje gibčno-sti in pogostejšega nadzora podjetij. K kontroli izvajanja zakonitega delovnega časa naj se obvezno pritegnejo rudi drugi činitelji, kakor n. pr. inšpekrorii Parnih kotlov, organi prvostopnih upravnih oblasti in tehnični referenti banskih uprav, ki naj vršijo nadzor po Podjetjih in dostavljajo posamezne pri-tnere inspekciji dela v nadaljnje postopanje. Pooštriti je sankcije za take kr-sitve.
V.
Obstoječa sredstva za brezposelni ne zadoščajo. Občinam in banovinam i< naložiti dolžnost, da same iz lastnil sredstev osnujejo posebne fonde za pod hiranje brezposelnih. V ta namen mor; vlada dovoliti tudi posebne davščine podpiranje brezposelnih je centralizira ti in .izvesti preko občin. iBorze dela na 116 bodo samo izplačevalnice podpor ^mpak tudi dobro organizirane posre hvalnice za delo, kar danes niso.
to je nujno m z vso strogostjo izveš revizijo vseli mozemskil, delavcev te je takoj ukiniti vsako izdajanje novi zaposlitvenih dovoljenj inozemcen Uvoz tujih predmetov naj se omeji n
najnujnejše.
m
Investicijska dela države, banovin in občin postajajo pri vedno bolj naraščajoči brezposelnosti in pri stalno ostrejši krizi v kmetskem gospodarstvu nujno potrebna. Neumestna je zato vsaka štednja v proračunih javnopravnih kor-Mraeij, ki onemogoča večja investicij-SKa dela, s katerimi bi dobili kruha ti-■'soci m tisoči, ki danes stradajo.
VIH.
Smatramo, da je v nujnem interesu socialne zaščite delavstva, da se izvede reforma sedanjega bolniškega in nezgodnega zavarovanja v smeri najširše samostojnosti krajevnih nosilcev zavarovanja. Uvesti je brezpogojno zavarovanje za primer starosti, onemoglosti in smrti, kakor je tudi čimprej uvesti zavarovanje za primer brezposelnosti.
IX.
Z ozirom na skrajno nizke mezde delavcev in nameščencev je skladno z mednarodnimi konvencijami in z regulacijo gospodarskega in socialnega življenja v državi z zakonom določiti minimalni zaslužek delavcev in nameščencev.
X.
Sorazmenno so delavci in nameščenci izmed vseh davčnih obvezancev najbolj obremenjeni. Eksistenčni minimum, ki je oproščen davkov, se mora zvišati,
Najmanj se mora zvišati na znesek 1500 Din -mesečno. iVztrajati moramo pri osnovni ^socialni zahtevi, da se morajo davščine urediti po načelu progresivnosti.
XI.
V svrho zboljšanja stanja gradbenega delavstva je treba skrbeti za oživ-Ijenje gradbene delavnosti in odpraviti vzroke, ki so to zakrivili, predvsem je treba ukiniti 12 odstotni davek na nove zgradbe, odpraviti trošarino na cement, ki znaša 16 Din od 1 Of) k0- m pričeti borbo proti umetnemu vzdrževanju visokih cen gradbenemu materijalu. Odpraviti je treba kartel cementa, ki je zaščiten z visoko carinsko zaščito.
XII.
Nujno zahtevamo vzpostavitev gospodarskega sveta, ker je to miujna državna, politična in gospodarska potreba in dolžnost. V gospodarskem svetu morajo dobiti delavci in nameščenci pri-' merno zastopstvo.
Kričeče razmere v tovarn! Remec na Duplici
'Med delavstvom na Duplici je završalo; Kot blisk z jasnega je udarila 18. aprila med delavstva vest, da hoče podjetje Izvesti novo redukcijo plač, ki so že itak sramotne. In delavstvo je brez pomišljanja takoj storilo potreben korak, da se ubrani novega znižanja mezd. Takoj je pozvalo Narodno strokovno zvezo, naj! prevzame zaščito delavstva v tovarni Remec na Duplici. NSZ se je odzvala vabilu in je že 19. aprila poslala svojega tajnika v_Kamnik, da dobi potrebne informacije. Že dne 20. aprila pa se je vršil na Duplici javen shod delavstva, katerega se je udeležilo celokupno delavstvo in na katerem sta govorila tov. Juvan in Kravos, ki sta ostro bičala razmere v tej tovarni. Na shodu je bila soglasno spredeta -resolucija, ki pooblašča NSZ, da podvzame vse nuj-n-o potrebne korake, da se delavstvo zaščiti. -Isti dan je pristopilo v NSZ 131 delavcev in delavk, ki so tako pokazali svoje zaupanje nacionalni delavski organizaciji.
Na pobudo NSZ .se je vršila 26. aprila prva razprava v tovarni na Duplici. Poleg zastopnika inšpektorja dela inž. 'Gorjanca .in podjetnika inž. Remca, sta prisostvovala -razpravi tudi dva naša tovariša in sicer -tov. Tavčar kot zastopnik Delavske zbo-milce in tov. Kravos z'a NSZ. Razpravi -so prisostvovali tudi zastopniki JSZ in trije naši zaupniki tov. Gruden Rajko, IKolovič Anton in Vrhovnik Urška. Uvodoma 'je orisal naš tajnik tov. Kravos kričeče razmere, ki vladajo v t-ovarni im izjavil, da delavstvo ni pripravljeno pristati na nobeno novo znižanje mezd, ki so itak tako sramotno nizke, da se od njih ne da živeti. Temu naziranju se je pridružil tudi zastopnik Delavske zbornice tov. Tavčar in vsi ostali delavski zastopniki. Zastopnik podjetja inž. Remec je skušal dokazati, da je podjetje zašlo v krizo in da ga huda konkurenca ubija ter da so banke s svojimi vi-soki-m-i obrestmi krive, da mora znova znižati mezde delavstvu. Razprava mil prinesla nobenega rezultata. Podjetje je pristalo le, na to, da se znižanje mezde ne uveljavi 26. aprila kot je podjetje razglasilo!, temveč šele 3. maja in se ta čas porabi za nova razpravlja-nja o tem vprašanju. Delavstvo odločno vztraja pri odklonilnem stališču, ker so mezde že itak škandalozne. V svojo obrambo -navajajo delavci primere, ki so edinstveni v tej tovarni. Tako je n. pr. delavka L. P. delala v akordu in je morala ves zaslužek 14 dni pustiti podjetju za materijal, ki ga je rabila, pri delu, poleg tega je ostala podjetju na materijalu še dva dinarja dolžna. Razumljivo je, da je delavka delo rajši pustila, kot pa da bi morala , zato, da je 14 dni garala, podjetju pla- j ča-ti še 2 dinarja. Akordanti- morajo- ; namreč sami plačevati- čistila, ki jih rabijo pri- p-oliti-ranju pohištva. Stroški za ta materija! pa znašajo včasih več kot polovico zaslužka, v navedenem primeru pa so znašali ves -14 -dnevni zaslužek in še dva dinarja čez. Da delavstvo pod takimi pogoji ni voljno delati, je samo 'po- sebi umevno, in se je uprlo. Podjetje ni pokazalo ma prvi razpravi prav nič dobre volje, da bi kričeče 'razmere v toi-varni -odpravilo. Niso pa tam -samo plače, ki zahtevajo izboljšanja, so tudi druga vprašanja, ki se morajo urediti, da bo delavstvo lahko delalo naprej. V tovarni silijo, da delajo delavke po 16 ur dnevno in tudi po 22. uri, kar je z zakonom prepovedano. Mojstri delavke tu-
di tepejo in ugotovljen je primer, ko je morala tepena delavka iskati zdravniške pomoči, pa se je potem še bala pre-ganjan'jia ali odpusta in je zdravniku rekla, da ije padla. Druga je zopet bila kaznovana po mojstru s '5 dinarji kazni, ker se je zgražala, ko je -mojster njeno tovarišico tepel. Zakon o zaščiti delavcev je v tej tovarni nepoznan. Podjetje pa je šlo še delj im je kratikomalo uvedlo pred leti hranilni fond ter pričelo delavstvu odtrgovati od mezde in vlagati v ta fond, ne da bi delavstvo, katerega je fond, ime-l-o kako besedo pri upravi tega fonda. Fond znaša baje preko 200.000 dinarjev in danes razpolaga z njim izključno -le podjetje. SreSko načelstvo je že pred dvemi leti ukazalo, da se mora fond ukiniti in da se m-orajo delavstvu izplačati vplačani prihranki, a podjetje do danes tega ni storilo, zato ga bo treba -sedaj, prisiliti, da to stoirr.
Narodna strokovna zveza bo zastavila vse svoje sile, da se onemogoči nadaljnje grdo izkoriščanje delavstva v tej tovarni in bo poskrbela za to, da se kričeče in naravnost -škandalozne razmere pri Remcu izboljšajo. Oblast pa ie poklicana^ da si ogleda to Sibirijo našega delavca, da bo dobil zadoščenje in zaupanje v pozitivne zakone naše države.
Letošnji delegatski zbor naše organizacije
Naša organizacija je imela svoj letošnji delegatski zbor dne 19, marca v dvorani Delavske zbornice. Prejšnji dan se je vršila seja upravnega odbora, ki je trajala ves dan in se je na njej razpravljalo ne samo o organizacijskih zadevah, ampak je bil večji del časa posvečen splošnim delavskim vprašanjem.
Na sv. Jožefa dan se je zbralo v dvo-j rani Delavske zbornice izredno lepo število delegatov, ki so zastopali skoro vse v NSZ včlanjene podružnice in društva. Razprave na delegatskem zboru so bile ! stvarne in temeljite in so pokazale enotnost v vrstah nacionalnega delavstva.
Na delegatskem zboru je bila izvoljena nova uprava, ki -se mi skoro nič spre-menila. Na čelo organizacije je Ml znova soglasno in z navdušenjem izvoljen j dosedanji predsednik tov. Rudolf Ju-| van, ostali odbor je bil nekoliko izpopol-; njen s tovariši, ki so se odlikovali z de-
Našc nove postojanke
Po volitvah v Delavsko zbornico, ki so nam prinesle naravnost sijajno zmago, ker smo bili edina organizacija, ki je beležila 100 odst. porast na škodo ostalih dveh strokovnih organizacij, smo šli na delo in navezali stike z vsemi onimi kraji, kjer smo za časa volitev dobili večje število glasov. In v prav kratkem času moremo beležiti tak porast kot še nikdar doslej.
Podružnice smo ustanovili, v naslednjih krajih: Gorje pri Bledu,i Celje, Domžale, Hrastnik, Javornik, Konjice, Rogaška Slatina, Škofja 'Loka, Tržič, 'Srednja vas, Mežica, iCrna, Prevalje, O tiski vrh in iLogatec. Pripravljalne odbore pa imamo- še v maslednjih 'krajih: S-v._ Lenart v Slov. gor., Nazarje, Velenje, Bled, Brežice, Črnomelj, Gornja Radgona, Kočevje, Krško, Laško, Ljutomer, Mokronog, Murska So-bota, Novo mesto, Radeče, Radenci. Radovlji-
ca, Ribnica ,na Dol. Selnica, (Slov. Bistrica, Slovenjgradec, Šoštanj, Trebnje na Dol., Vrhnika, Žalec, Krmelj i t Dobrovnik. V vseh teh krajih so zaupniki na delu in v kratkem bomo imeli ustanovne občne zbore.
Delavstvo je po volitvah v Delavsko zbornico šlo na -delo. ki' bo kaj kmalu -kronano z velikim uspehom, ker ne bo večjega kraja v dravski banovini, kjer ne bi NSZ imela svoje postojanke. Nacionalno delavstvo se zbira okrog svojega prapora, da bo pri prihodnjih volitvah odneslo še večjo zmago in izvo-jevalo popoln uspeh.
Vse novoustanovljene podružnice in pripravljalne odbore ter vse nove člane prisrčno in tovariško pozdravljamo.
Podružnice nam pišejo
Odsek za mestno delavstvo v Ljubljani
Tovariši! Današnja doba zahteva od nas vseh. kot od vsakega posameznika, da je cel mož, ne oziraje se na to, kakšne politične diference obstojajo med nami. Jasno je, da moremo zagovarjati edino le pravo jugoslavenstvo, ker smo prepričani, da je naš spas v čisti, ne-potvorjeni jugo slovenski e-dmosti. Posebno ml, mestni uslužbenci moramo povedati jasno in odločno, da ne poznamo nobenih kompromisov ter da se ne bomo ustrašili nobenih žrtev, da prepričamo vse -one mlačneže, ki .nam danes priporočajo politično abstinenco, da niso na pravi poti in da se njih delovanje ne sklada s 6. januarskim manifestom.
Zato kličemo vsem onim treznim in neorijentiranim možem, ki si ne upajo v naše vrste, da se nimajo bati nikogar pod jugoslovenskim solncem.
Tovariši! (V kratkem se bo vršil širši sestanek vsega mestnega delavstva, na katerem bodo govorili g. župan in tovariši gg. Juvan, Kosem. dr. Alujevič, 'Varšek in drugi. Pokažimo, da se zavedamo svojih dolžnosti ter da stojimo neomajno za svojimi voditelji.
Zdravo.
Guštanj
Kot turist večkrat pridem tudi sem, pa tudi na Urško in Peco, odkoder s tugo gledam v sosedno državo, in premišljujem, kako je -to sploh mogoče, da uživajo tujci pri nas tako -velike privilegije. To velja posebno še za Guštanj. Tam je jeklarna, kjer gospodarijo tujci po mili volji, kakor sami hočejo. Pričakovali smo vsaj nekaj hvaležnosti od te .gospode, ki se jim tako dobro godi, kakor Izraelcem v obljubljeni deželi. Na to sploh ne mislijo, kakšne dohodke bi jim nudila sosedna država? Sigurno ne tako visokih!?Mislili smo,da bodo vsaj po 15 letih sami uvideli in da bodo tudi z dejanji pokazali — ne samo z večnimi zagotovili lin obljubami, »a katere pa se že drugi dan pozabi — da imajo socialen čut tudi za narodno zavedno delavstvo in ne samo za marksiste. Gleda se predvsem skozi marksi-stična očala in marksistom se daje najboljši in- največji zaslužek. Tam pa so vrata zaprta za naše delavstvo — sicer jih je nekaj, toda te naštejemo lahko na prste ene roke — in zato bi radi pojasnila, zakaj se ne zaposli v valjarni več naših delavcev! Naši se zaposlujejo v drugih oddelkih, kjer se manj zasluži. So tudi primeri, da že po 3 leta delajo iza kazen v slabem -oddelku -in zaslužijo polovico manj kakor prej — pred kaznijo. Tudi iz pisarn se jih nažene na delo — brez navedbe vzroka. -In govori se celo, da mislijo na te vede pozabiti. Toda ne bomo pozabili, da je 'dobil neki uradnik prav milostno kazen — par dni brezplačnega dopusta — za dejanje v gostilni nad višjim gospodom!? Ali je to pravica? Narodno zavednemu delavstvu je strogo prepovedana vsaka agitacija med delavstvom, marksistični vodja pa svobodno hodi po oddelkih med delom in agitira. Kolikokrat pa je bil že ta kaznovan??
Ko se sprejemajo novi' delavci, se pazi, -da bi kak marksist ne ostal brez dela, a nar. zavedno delavstvo mora prav ponižno čakati na skromno službo; 'Odpravi se jih tudi mnogo z različnimi izgovori in ako -že ne gre drugače, potem se tudi zavedne delavce sprejme.
Vprašujemo le, kedaj se misli' popraviti krivica in -kedaj se bo kaznovano delavstvo zopet nastavilo, oziroma prestavilo nazaj v -oddelke, kjer so enkrat bolje zaslužili. Mislimo, da traja kazen že dovolj dolgo — ali se ne zdi podjetju tudi tako?
Marksisti so enkrat celo ploskali svojemu vodji, ko je naznanil delavstvu 14 dneven — neplačan dopust. Sramo-
ta! Kje je delavska samozavest, solidarnost, na katero marksisti najbolj tolčejo — zakaj v takih zadevah, kj se tičejo vsega delavstva — (mislimo, da imajo marksisti ravno tako velik trebuh) — ne vabijo, oziroma ne sodelujejo skupno, solidarno z vsem delavstvom?
iNe gre, da bi se vedno dajale izjave o lojalnosti, take nič ne stanejo; mislimo, da bi bil že čas dejanj. Ne zahtevamo mnogo: pravica na vse strani, ukinjenje kazni, ki že predolgo trajajo, nastavitev delavstva. Z delavci naj se postopa pravično, za vse delavstvo enako, brez protekcij.
Sicer bo zopet razburjenje, toda prizadetim svetujemo, naj u važni e jo opisane težnje — pa bodo tudi taki dopisi odpadli. Ko pridem zopet na hribe k Vam, bom poročal objektivno, kaj se je ukrenilo za naše delavce.
Slovenski Javornik.
Naše vrlo delavstvo na Javorniku si je že dolgo želelo svoje samostojne podružnice, ker je precej oddaljeno od Jesenic. Ta želja se je našim tovarišem na Javorniku izpolnila, ker se je vršil 25. marca ustanovim občni Zbor nove podružnice na Javorniku. Občnega zbora se je udeležilo preko 100 članov, ki so pazno sledili izvajanjem tov. Kralja in strokovnega tajnika tov. Kravosa. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, kateremu je na čelu tov. Franc Kralj. Podružnica pridno napreduje in je imela že več sed in sestankov. V zadnjem času je ustanovila tudi poseben odsek stavbinskega delavstva, ki je imelo 15. aprila svoj prvi sestanek, na katerem je poročal o položaju stavbinskega delavstva tov. Kravos. Odsek si je izvolil poseben odbor, kateremu na čelu stoji tov. Slavko Cai. Odsek dela roko v roki s podružnico in vse kaže, da bo nacionalno delavstvo Javornika enkrat lahko prav ponosno na našo podružnico.
Velenje.
Naši rudarji v Velenju so se v zadnjem času odločili, da pristopijo v vrste nacionalnega delavstva, ker vidijo, da je le v tej organizaciji mogoče izboljšanje njihovega položaja. Mnogo krivih prerokov je hodilo doslej med nje, vsi so le obljubo vali, a storil ni nihče ničesar. iRudarji so ostali v bedi in pomanjkanju'. In v najtežjem času so sklenili pristopiti k INSZ. Dne 20. aprila se je vršil javen shod, ki je bil izredno dobro obiskan in na katerem je govoril tov. Bajt iz Maribora o pokretu nacionalnega delavstva in o položaju rudarjev. Pravila za novo podružnico so že vložena in v kratkem se številnim rudarskim organizacijam NSZ pridruži še nova, ona naših vrlih rudarjev v Velenju, katere iskreno pozdravljamo v naših vrstah.
Otiški vrh pni Dravogradu.
Tovariš urednik, dovoli par besed tudi iz našega kraja. Mi se prvič oglašamo v našem glasilu »Delo«, katerega že nestrpno in z veseljem pričakujemo. Do pred kratkim še zapuščeni in prepuščeni sami sebi, smo danes ponosni in veseli, da smo v krogu naših dragih tovarišev, organiziranih v Narodno strokovni zvezi. Tu na Otiškem vrhu smo imeli že več sestankov in razgovorov, ki so nas privedli do tega, da smo sklenili ustanoviti svojo podružnico in smo imeli že 29. aprila svoj ustanovni občni zbor, katerega se je udeležil tov. Bajt iz Maribora. Občni zbor je pokazal že sedaj lep napredek naše misli in nas to navdaja z lepim upanjem v lepšo bodočnost. O občnem zboru bomo poročali kaj več za prihodnjo številko. Danes se ti oglašamo, tov. urednik, le zato, da pozdravimo vse naše drage tovariše in tovarišice širom cele lepe Dravske banovine.
Konjice
Nacionalno delavstvo v Konjicah si je dne 4. marca t. 1. ustanovilo podružnico NISZ. Ta dan se je vršil ustanovni občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan. Občnega zbora sta se udeležila tudi tov. Kravos in Vojska, ki sta nas navdušila s svojimi izvajanji in poročili. Pri volitvah je bil soglasno' izvoljen odbor, za predsednika je bil izvoljen tov. Pudolf Res,ner, za tajnika pa tov. Ciril Žagar in Konrad Savec. Podružnica izredno lepo napreduje in si je ustanovila tudi 'svoj dramski odsek, ki v kratkem nastopi. O tem pa prihodnjič.
Zagorje.
Naša podružnica je imela svoj občni zbor dne 25. marca t. 1. in ta dan mas je obiskal predsednik centrale tov. Ju-
van, ki nam je v izčrpnem govoru orisal položaj delavstva' in se posebno dotaknil rudarskega vprašanja. Občni zbor je pokazal, da v našem kraju napredujemo in da imamo velik krog naših prijateljev. O naših razmerah vam veliko ne bomo pisali, ker jih itak poznate in so prav žalostne.
Žirovnica
Delavstvo žirovniške elektrarne se je odločilo, pristopiti k NSZ. Sklicalo' je dva sestanka, ki sta se vršila 21. in 28. januarja v gostilni Svetina v_Žirovnici. Na prvem sestanku je poročal tov. dr. Alujevič, na drugem pa tov. Kravos. Na drugem sestanku se je sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice NSZ. Vložena so že pravila za ustanovitev nove podružnice in ko bodo potrjena 'se bO' vršil ustanovni občni zbor.
Celje
Delavci v Celju in njegovi okolici so pogrešali nacionalne 'Strokovne organizacije, saj je splošno znano, da prevladuje v Celju zdrav nacionalni element. In kar so delavci pogrešali, so pret kratkim dobili. Za Celje in okolico se je ustanovila podružnica NSZ, katere občni zbor se je vršil dne 11. marca v Narodnem domu. Velika udeležba na tem občnem zboru je pokazala, kako nujno potrebna je bila naša organizacija v Celju. Občni zbor je vodil tov. Franjo Vltavskv, ki ima največ zaslug, da se je naša podružnica ustanovila. Na občnem zboru so govorili zastopnnt centrale tov. Kravos in tov. Tumpej in Bajt iz Maribora. Vsi trije govorniki so pojasnili zbranemu članstvu položaj delavstva in orisali naloge nacionalne strokovne organizacije. Novo podružnico in nje članstvo iskreno pozdravljamo.
Hrastnik
Rudarji živimo povsod enako mizerno življenje. Povsod smo od usode posebno preganjani, nimamo prav nič dobrega. Zato živimo v večnem strahu in se dnevno sprašujemo, kaj nam prinesejo prihodnji dnevi. V takem razpoloženju smo se odločili, da se zatečemo pod okrilje strokovne organizacije, in sicer z ozirom na naše nacionalno prepričanje, v vrste Narodno strokovne zveze. Občni zbor naše podružnice se ie vršil 25. februarja in so mu poleg drugih prisostvovali tudi centralni predsednik tov. Juvan, ki je ime! na zbrane zborovalce izredno lep nagovor. (Podružnica prav lepo napreduje in se je udeležila tudi že volitev obratnih zaupnikov in dosegla že prvič naravnost 'zadovoljiv rezultat. Dne 15. aprila t. 1. se je vršil javni shod naše podružnice. ki je dokazal, da imamo veliko navdušenih pristašev in da je število članov vedno večje.
Srednja vas pri Bohinju.
Z veseljem smo pozdravili vest, da so se naši tovariši na Gorjah pri Bledu odločili ustanoviti podružnico NSZ in se tako priključiti naši veliki armadi teptanih in razžaljenih. Mi smo tega prav veseli, ker bomo tako tvorih ž njimi močno skupino gozdnih delavcev. Naša podružnica je imela letni občni zbor v nedeljo 25. marca v dvorani občinskega doma. Predsedoval rnu je naš agilni predsednik tov. Janez šest, ki je bil tudi letos izvoljen za predsednika. Na občnem zboru nas je pozdravil v imenu centrale tov. Ambrožič, ki nam je dal mnogokateri zlat nauk. Zborovalci so mu bili hvaležni za iskrene in tovariške besede in si želimo, da nas večkrat obišče kdo iz centrale, kar^ e pv-sebno v današnjih dneh zelo tolažilno.
Rogaška Slatina
Kar veselimo se že našega lista, ki nam bo gotovo prinesel kaj tolažbe. List 'že močno pogrešamo in 'zdi sc nam, da smo vojaki brez pušk, ko nimamo lista. Zato smo z veseljem pozdravili vest, da prične z majem zapel redno izhajati naš strokovni list »Delo«. Mi ga že v naprej toplo pozdravjamo in želimo, da bi vsi naši tovariši storili v polni meri svojo dolžnost, da si list za bodoče ohranimo, Tu pri nas je kaj žalostno. V zadnjem času nam je zdravilišče reduciralo plače. Naša centrala je p odvzela pri g. banu potrebne korake. da se nam plača pusti in se prekliče redukcija, ki nas je silno zadela. Prepričani smo-, da bo g. ban ugodil prošnji naše centrale in ukrenil potrebno, da pridemo nazaj do svojih prejšnjih plač. Podružnica lepo uspeva in šteje že prav 'lepo število članstva, ki se z ve-
seljem prišteva v vrste nacionalnih delavcev. Drugič pa še kaj iz našega kraja.
Kranj
Podružnični občni zbor se je vrši' dne 4. maica in je bil ^sorazmerno še precej dobro obiskan, četudi bi bilo članstvo lahko še bolj napolnilo dvorano. Na občnem zboruje poročal v imenu centrale tov. Drago Kosem, ki je za svoja izčrpna in temeljita izvajanja žel zasluženo odobravanje. Članstvo s. želi, da ga rov. Kosem še večkrat omšče m bo poskrbelo, da -bo takrat udeležba polnoštevilna. Za predsednika^ je b ’ soglasno izvoljen tov. Ivo- Derča, ki bo gotovo zastavil vse svoje sile, da bo podružnica zaživela pravo življenje 'n pridobila čirnveč novih članov.
Loke pri Zagorju.
Dne 15. aprila se je vršil članski sestanek, katerega se je udeležilo celokupno članstvo. Sestanek je vodil tov. predsednik Batič, ki je pozdravil delegata centrale tov. dr. Alujeviča in podal kratko poročilo o zadnjih volitvah obratnih zaupnikov. .Opozoril je člane na vesti nekaterih časopisov in odločno zavrnil trditve, češ da se nismo udeležili volitev iz strahu pred zmago nasprotnikov. Res je sicer, da so nasprotniki zmagali, toda vse preveč poskušajo prepričevati same sebe, da je izid volitev pomenil njih zmago. Nacionalno delavstvo se ni udeležilo ponovnih volitev, ker je obsojalo -poskus gotove skupine, da se obdrži na krmilu s spremembo dosedanjega načina volitev. Značilno je, da so se ravno v našem kraju sipomnili nekateri zastopniki delavstva, da je bii dosedanji način nepravilen, da pa je treba voliti pravilno. Vsekakor je to slabo 'spričevalo za dosedanje voditelje II. skupine, ker so s tem pač dokazali, da so takrat, oziroma večkrat, postopali zoper volilni red. Članstvo NBiZ je vedino pripravljeno sprejeti vsako1 lojalno borbo in se ude-vežiti volitev, ki pa ne bodo že v naprej natančno izračunane.
Nato je poročal tov. dr. Alujevič o programu NISZ, delu centrale za izboljšati je položaja rudarjev in o- potrebah delovnega ljudstva, llz njegovega govora je izzvenela glavna misel, da je treba prisiliti privatne kapitaliste, da uporabijo žrtve, ki jih prinaša država z nabavo dražjega premoga v korist delavcev samih, katerim SO' te žrtve namenjene.
Tovariši, mi bomo šli volit! Toda gotovo ne takrat, ko bo volilni način po godu našim nasprotnikom. Do tega časa krepimo naše vrste!
Stražišče pri Kranju.
Podružnica NSZ v Stražišču je ime.a svoj' redni' letni občni zbor 28. jan. pri županu g. Križnarju. Ob tej priliki nas je obiskal tov. dr. Alujevič, ki nam je podal prav lepo poročilo o vseh delavskih vprašanyh. Na občnem zboru se je pokazalo, da nas je sicer mala četa, zato pa tembolj' vztrajna in disciplinira na. Že večkrat nas je centrala zaradi našega de'a pohvalila in na to smo posebno ponosni. Na občnem zboru smo zopet izvoTi za predsednika tov. Tomaža Kav-iča, ki je v delu za dobrobit delavstva in našega članstva neuscra-?en. Želimo, da nam ostane na čelu še mnogo let in da nas vodi kot doslej.
Trbovlje.
Tovariš urednik nas je naprosil, naj kaj napišemo za list. Prav radi ustrežemo njegovi želji, prepričani pa smo, da nas ne bo vesel, ker mu nimamo prav nič veselega sporočiti. Živimo pač v težkih časih in v stalni borbi za eksistenco. V zadnjem času delamo zopet z znižanimi išihti in kdor ni poskusil kaj se to pravi, ta nas ne bo umel. Pogajanja med železniško upravo in TiPD ;so baje že končana, tako da smo rešeni najhujšega. Te dni je šla nova deputacija v Beograd. !V njej je bil tudi naš predsednik tov. (Štruc, ki je že večkrat prevozil dolgo pot do Beograda, da z drugimi vred intervenira in prosi pomoči. Živi nočemo v grob, življenja in dela hočemo. Imeli smo tudi več sestankov in shodov. Eden zadnjih shodov pred volitvami v H. rudarsko skupino je bil naravnost impozanten in mu je prisostvovalo več sto- članov. Imeli smo tudi redni občni zbor, na njem je bil ponovno izvoljen za predsednika tov. Jaka Štruc. Zadnja velika nesreča naših tovarišev v Kaknju nas ie globoko pretresla in nas znova potrdila v tem, da stojimo vsak trenotek z eno nogo v grobu. Na zadnji seji se je predsednik s toplimi besedami spomnil nesrečnih žrtev pri tej veliki rti-
Delavci stepite
v vrste NSZ
darski katastrofi in izkazali smo umrlim tovarišem čast s tem, da smo stoje zaklicali »slava«. Nam je žal, da živimo sami v bed} jn da ne moremo priskočiti na pomoč nesrečnim družinam trpinov, ki so globoko pod zemljo našli strašno smrt. Slava jim!
Iz uprave
V sporazumu z izvrševahiim odborom NSZ je uprava lista poslala današnjo številko tudi onim članom NSZ, ki so s članarino v zaostanku. Vsi ti tovariši prejmejo današnjo številko, četudi niso hlačali v redu članarine. Uprava pa je dobila strog nalog, da pošilja v bodoče list samo onim članom, ki bodo v redu plačevali članarino NSZ in katerih naslove bo tajništvo NSZ dostavljalo upravi. Uprava prosi vse člane NSZ, naj takoj poravnajo dolžno članarino in isto vnaprej redno obračunavajo. da bodo tako redno dobivali list. List se bo dostavljal redno plaču-jočim članom brezplačno. Kdor ne bi prejel lista in !je do njega upravičen, naj ga reklamira pri pristojni podružnici, ki bo vse pritožbe naslovila na upravo lista. Zapomnite si, da prejmejo prihodnjo številko »Dela«, ki izide točno 1. junija, ie redno plačujoči člani NSZ in naročniki, ki bodo plačali naročnino, ki znaša za pol leta samo 6 dinarjev.
Vse naše zaupnike in podružnice NSZ prosimo, naj razpečajo list, ki smo jim ga poslali v ta namen. Izvod stane samo 1 Din. Zaupniki naj obiščejo vse lokale, gostilne, brivnice, kavarne, trgovce, itd., katere posečajo ali pri katerih kupujejo naši člani in naj prosijo^ da se naročijo na naš list ter tako podprejo naš pokret. ^Polletna naročnina znaša samo 6 Din. Čim več bo naročnikov in čimbolj ho naš list razširjen, tem lažje bo izhajal.
Iz uredništva
Za to številko nam je došlo toliko poročil naših podružinic, da bi lahko izdali takoj še „eno številko lista, da bi vse uvrstili. Žal, nismo mogli ustreči vsem in uvrstiti v današnji številki vse došle dopise. Zato naj nam podružnice, ki v tej številki ne bodo našle njih dopisov, ne zamerijo. Vse pride na vrsto v prihodnji številki, ki izide 1. junija. Dopisnike vljudno prosimo, da nam pišejo na eni strani in po možnosti s črnilom, da nam tako olajšajo delo. Obenem se vsem dopisnikom lepo zahvaljujemo za njih prispevke.
Mariborska »Borba«
Medtem ko naš list ni redno izhajal, je pričel izhajati v Mariboru socialnopolitični list »Borba«, ki ga izdaja poseben konzorcij, kateremu na čelu stoji naš predsednik tov. Tone Bajt. Ta list je bil za Maribor nujno potreben, kar kaže njega popularnost, ki si jo je pridobil takoj s prvo številko. List odločno in odlično brani nacionalne interese obmejnega prebivalstva, kakor tudi prav z uspehom ščiti jugoslovensko delavstvo, kateremu je list v prvi vrsti namenjen in ki ga rado čita. »Borbo« toplo priporočamo predvsem onim našim tovarišem, ki zmorejo naročnino. Poleg našega oficielnega glasila »Delo«, ki ga pričnemo z današnjo številko redno izdajati, podpirajmo tudi mariborsko »Borbo«.
Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani je v prvem četrtletju 1. 1934. izposodila 6.551 obiskovalcem 14.809 knjig, od teti 1.487 znanstvenih, po jezikih pa 6.990 slovenskih, 511 srbohrvatskih, 7.215 nemških in 93 francoskih, ruskih, angleških in italijanskih knjig.
Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru je v istem času izposodila 4.971 obiskovalcem 9.734 knjig, od teh 502 znanstvenih, po jezikih pa 3.614 slovenskih, 481 srbohrvatskih, 5.552 nemških in 87 drugih knjig. Mariborska knjižnica zelo napreduje.
Značilno je to, da mariborska knjižnica izposodi sorazmerno več srbohrvatskih knjig, čeprav jih ima ljubljanska več na izbiro. Mladina, kakor se vidi, se v šolah ne nauči tohko francoščine, da bi brala knjige v tem jeziku, nemške pa bere pretežno odrasla generacija. Želeti bi bilo, da bi ljudje brali več poučnih in znanstvenih knjig. — Delavci in nameščenci, obiskujte knjižnico, ki je Vaša in hkrati najboljša javna knjižnica pri nas. Brezposelnim se izposojajo knjige polovico ceneje.
Izdajatelj: Dr. Joža Bohinjec. — Urejale: Vladimir Kravos. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. Predstavnik Fran Jezeršek.