LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGERjA,
1 €=
y Sabboto 25. d. <	t .Sufhza 1797.
Nro, 24.
Dunej t s. dan Sujhza;
' nedglo na dan S. Gregoria, ponedglk , inu v* torek fo fe po vfeh zirkvah v' mgfti, inu premeftami s' venpoftavlenim Pvgfhnim telefam molitve dershale, sa pomozh boshjo per fedajni vojfki fprofiv
Njih zefarfka fvitloft fa is perferzhne fker-bi sa fvoje podloshne (de bi fe poftave bol enako dglale, inu dopolnuvale ) fklenili, eno farno dvorno komifsio, sa poftave dajat, is dvgh po-prejfhneh vkup poftavit; to je is praudne, inu fmejdesbtlne ( politifeh ) Prefednik tg komifsie je
poftav-
poftavlen vitifhi jrejfki graf na Pgmfkim graf
Cavriani ,. nameftni prefcdnik je gofpod 3SCathias Haan ; sraven bodo fedgli sa fvetvalze gofpod Kee/, Baron Stupan, Lyro, pravdni profelfor Fronz Zsilter , gofpod Koller , Baron Haan , Jo-shef Sonnenfsls } korar Zippe, inu Strobl.
Baron Martini je savol ftarofti, inu bol?s-ni s' zhaftjo per miru pufhen, ker je na njega shivlenja ohranenji lesheozhe , kakor mu pifhc fam Zefar , inu bode pofgbej sa fvet" poprafhan, kader bode njega globoke sallopnofti trgoa.
Ta komifsia je shg ofmi dan tiga mefza fvc-je opravila sazhgla.
Rim.
Po nozhi na 10. dan Sufhza je Pater fumt en Kamaldulenfarfki minih v'Rim perfhal, ka-tgriga je general Bonaparte na Papesha poflal, de mu ima pergovorit v' Rimu oftat, inu de fe nima nizh od franzosov shaliga bat sa fvojo per-fhonos
En malo posnej prejme tudi Kardinal Mat' tei en pifmo od Bonaparta , kgr mu pifhe, de nemore nizh popred od boja nghat, dokler ne-bode Papesh vfe novizh nabrane loldate ras-pu-ftil, inu ptuje offizirje ob flushbo djal. Le po tem, inu zhe Papesh sdajzi na mir glihat sazh-ne, sna on fvojo deshelo od vojfke refhit. Da odlog na pgt dni; do takrat pak imajo nekateri
od
od Papesha po - oblafteni shg v' mefto Fuligno priti, glihanje dglat.
Na to je Papesh v' Rimu oftat fklenil, inu Kardinala Mattei, fvojga nuka Loisa Brafchi9 Ivlarchesa Mafsimi, inu monfignora Caleppi na glihanje sa mir poflal. Ti grgdo 13. dan Svizhana is Pvima, Bonaparte pak jgjna od boja, gr§ is Fuligno v'metlo Tolentino, poklizhe k'febi papeshove poflane, kateri fhgtlnajfti Svizhana kje pridejo; tudi fo bili sraven perfhli Neapol-fki minifter Principe di Bdmonde Vignatelli, fhpan-fki Cavalier Azara, inu fardinfki poflanik. Glihanje ni dolgo terpelo ; inu mir fe je 19. Svizh. tako naredil, kakor fmo v'poflgdiiih novizah pi-, fat sazheli, inu shg do 17. perfhli. Satorej po-ftavimo to glihanje tukej na dalej:
18)	Njih fvgtoft bodo puftili v'Parisu sane prav fturjeno fposnat, de je franzofki fekretar Basville bil v' Pvimu vmorjen, inu bodo njega shlahto s' 200,000. liber denarjov odfhkoduvali.
19)	Njih Svetoft bodo vfe taifte profto fpu-ftili, katgri fe morebit savol fvojih pofvetneh mifli v' jgzhi snajdejo.
20") General -Komendant bode vfim pape-shovim vojfknim jetnikam perpuftil domu jiti, kakor hitro poterjenje tgga glihanja is Rima pride.
Sturjeno , inu podpifano v' poglavitnim kvartgrji Tolentino 19. Svizh. od po-oblaftenih:
Kardinal Mattei.
Bonaparte Cacault, Caleppi. Brafchi di Gncfti. Mafsimi,
Pariš 23. dan Svizhana,
Tih pgt fo dva pifma od generala Bonaparte, oba v'Jakinu pifana, mej ludi dali, katera s' kratkem befgdami popifheta , kako delezh je franzofka vojfka napapesnovim noter do 10. Svizhana perfhla.
Kgr fe svolenje novih sbranih mosh perbli-shuje, je velik hrup mej ludftvam; vfaki ozhe tg fvoje v' ozhitne flushbe perpravit.
21. dan Svizhana je fvgt tih 500. prevdar-jal, kadaj dolshnik saflushi shivotno pokoro sa-vol tega, kgr fe je sadolshil; tudi fo nekatere druge pravdne fklepe pred fabo imgli, pak ni-fo nizh ta dan fklenili, temuzh te prafhanja k dngvi poftavili. Dolgo je bil prepir, al je bol-fhi, pofhte na vfako lgtni odkup Q Pacht ) dati, al na deshelno rajtengo fkus flushabnike ofker-bgti.
23. Svizhana je perfhlo prafhanje ene okrajne naprej: al foldatje v'mgftih, v'katgrih v'gar-nisoni leshg, imajo tudi pravizo, kakor drugi deshelaki ? od tiga prafhanja fo fhli fvetvalzi naprej k'verfti tiga dngva, kgr je shg v'bukvah gmej poftav raslozheno, de oblaft, katgra je pod oroshjam, fe neftne nizh v' deshglfke pofvetvan-ja mgfhat.
Shito is nafheh deshel ven vosit, je bilo prepovgdano , tedej fe f klene de v' franzofkeh deshelah ni bila preobilna shetuv v'pretezhe-nim polgtji.
Svizhana fo tih p?t povgdat puftili, de je barka Slirveillante v' Pvochefort domu perfhla> inu de dobre novizc is otoka S. Dominika per-nefe. Polje, inu fadje dobro kashe, morfki roparji dofti vjamejo, inu mefto Cap zhedalef ludnifhi poilaja. — Kader fo te Novize bile is-brane, je ftopil Vaublane nakvifhko, inu rekal: vfe to ni rgf, temuzh je naravnoft drugazht; komifsarji tim pft gerdo lashejo. Mornarji ravno te barke povedo , de je velika smgfhnava v* felifhi S. Dominika, ti zherni fo fe sa fvojbod-ne fposnali, inu fo po zhafi te bgle eniga s« drugim pomorili«
Popreifhni fhvedfki minifter Baron Stael je fp^t v'Pariš nasaj perfhal.
4She sdej en portugalfki minifter v'Parisu prebiva, inu pravio, de fo franzosi inu Portu-gal mej fabo sa mir saftopleni, farno .Shpania ima fhe nekej zhes Portugal, kar ni poglihano.
Kashe, de fe bode med franzosi inu med polnozhniini Amerikanzi vojfka vnela.
13, dan Svizhana je krivava fodba v'Parisu Sofio Videt 19. let ftaro dekle, Brigitto Reg-nier 22. 1. inu dva mosha Cavaillon, inu Mozet savolo vbianja k'fmerti oblodila., Vidot eno prav zacdno dekle fe je nedolshno dershala, inu puftila, de fe je en kupez Alexander v' njo salubil. Ou na je vbialze farna k' pofteli pelala, ker je Ale-xander fpalmosha fta ga rasbodla , inu ranila 5
k'frg-
kTrfzhi je mezli na rebro perfhal, inu pozliil; vbialzi fo mu otli vrat odresat, al on fe je branil, Inu na pomagaje vpil; foledje pertgko, inu hudobnike popadejo. Alexander je bil fam per fodbi. Brigitta Pvegnier je bila luba eniga tgh vbialzov,
, Holland 20. Svizhana,
Donef je bil velik prepir v' deshelnim sbo-t\, al fe ima nafhe fojbodftvo v' enajft okrajn rasdgliti, al ne ? Je bilo vender fklgneno, de fe ima rasdgliti, inu je narozheno eni komifsii to rasdelenje narediti po tem, kakor lega nafheh deshel narbol kashe. De bi per tgm terdnifhi oftalo, je deshelan Habtt befedo vpelal, de fe je fklenilo, de ftaro rasdglenje-je edinofti nafhi-ga fojbodftva super.
Lublana 23. dan Sufhza.
Vzherej je pofhta po navadi is Terfta perfhla, pifma pernefla, inupovgdala, de d j torka, to je, do preduzhgrej fhe ni bilo okol Tcrfta nekjgr franzosov zhutit; fhtirje foldatje fo per boji sraven Gradifhke vfhli, v'Terft pertekli, inu povgdali, de Goriza je v'nevarnofti, inu de boj per Gradifhki un kraj Sozhe je bil sa naf ngfrgzhen; na to je jelo po Terftu vfe beshat, karkol jih je ftrafhlivih. Šaref jih je fhtir dni lefem tolkajn fkus Lublano pruti Shtajerfkim beshalo, de je fkorej kozhia s* kozhio tekla, ipu de je bil komej na ofhtariah profcor. Ti
per-
perpovdujejo, de je Goriza she pod franzosam * al de fo fe nafhi v'rebernizah nad Rasdertim (Prewald) vftavili. Nafha vojfka tedej ftoji med Rasdertim , inu Poftojno. Preduzherej fe je Prinz Kari tukcj fkus v'Zelovez pelal; fmo flifhali, de je rekal, de od Terfta inu Gorize ni take nevarnofti, temuzh de franzos fkus Pontabel v' Koratan bol filo dgla. Ludjg is gorenfkiga povedo, de je franzos fkus Pontabel noter do Malborgetta v' fhtrizi fvgteh Lufharij prederl.
Vzherej fo na Jefhizo per Savfkim mofti obilno ftrelniga praha perpelali, inu zhes nozh v'Zirkvi S. Jurja hranili. Is Lublane fo vfi bolniki, inu foldafhki ranenzi na fhtajerfko prepelani; tudi fantje foldafhki, inu fhpital. Majlendarfki vklenenzi fo donef pruti Hra-vatfhkim pelani. Nove Nune gredo vVeTgfalo. 4Se dela proftor sa zefarfko armado, katera fe bode tukej naberala.
Kar je bojezhih, fo fhli te dni is Lublane al na fvoje gradi, al na fhtajerfko , al na Hra-vatfko. Zefarfke rezhi fo tudi sazhgle foldatam proftor dglat., inu pojdejo na zefarfko povele dalej v'varnoft. Tudi is Idrie fo denarji, frebro, inu zinober dalej pruti Gradzu prepelani. Vfa x perprava fe dela, de bi morebit kej per eni mo-gozhi nevarnofti na fhkodo ne fhlo.
Pomozh od Rajne je v' Tirolah, inu v'Ko-ratanu nafhim she obilno dofhla. Pravjo de le-fem v' Lublano ima tudi 13 tavshent mosh donef, al jutri na pomozh priti.
Kar je foldatov is Mantove tukej okol ftalo, fo dalej prepelani, de bo proftor, dokler fvoj zhaf doftojg, de bodo na vojfko fmeli,
V mer-
VmerJi [o v Lublani.
17. dan Sufhza, G. Maximilian Weichhart, biv-fhi fitifhki minih 48. 1-	1
Jernej Kogluzhek, fidarfki otrok, 7. mgfzov, v' Krakovim.
Marjgta Hafnarza , devgt mefzov , na predm. S.* Petra.
Marjetha Pavlinka, zeftniga pifarja hzhi 2.1» na gradi.
Maria Piglerza , kovafhka hzhi, 2. mgfza pet S. Flor.
Resa Konigovka, dekla per vfmil. bratih 33. ' lg. dan, Polde Klamer , klautfarfki hlapez 26.1.
Ngsha Tomela, 3. 1. v' Ternovira. iS*, dan , G. Andrej Rode, meftni f htazunar 43-na ftarim tergi N. 103. *
Gofp. Augultin Koslajbzhar, Pavlinar, 64 1« per S. Flor. N. 89-
Katharina Klemovka, kanzelifta v'K.rafii f«va 2g. 1. na shabjeki Nro. 22.
Od gofpofke vifokiga brixenfkiga Firfhta na Blejfkim gradi gorenfke ftrane bode na pro* fhno gofpoda Jakoba .Shtejrerja namgftniga gospodarja zhes sapufheno ranziga Bohgraa bivfhi* ga fhribarja per fusliini v'Radolni, inu Katha-rine njega ranEe shene lesheozhe premoshenjCi sa taifto raslozhiti, k'dnevi na 21. inaliga Travna, to je v'petek po veliki nozhi, tiga Igta sji> trej ob devetih v' tgj kanzlii poltavleno ^ k' tim nej vfi, kateri kej sraven is karkol sa ene pra-vize ifkat miflio, tako rargf pridejo , kakor ref fe bode sapufheno blago takrat rasdglilo , inu dalej dopolnilo , kakor praviza pele.
Blgjfki grad 25. Svizhana 1797»