SKUPŠČINA OBClNE LJUBLJANA-ŠISKA Izvršni svet Ljubljana, junij 1984 ¦ , ¦ ANALIZA razvojnih možnosti občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986—1990 Analiza razvojnih možnosti podrobno ne obravnava do~ sežkov dosedanjega razvoja občine, ker so bili le-ti pri-kazani v »Poročilu o uresničevanju družbenega plana cbčine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letih 1981, 1982, 1983 z oceno možnosti razvoja v letu 1984«, katerega je delegatska skupščina obravnavala že v mesecu ju-niju 1984. V poročilu je izvršni svet ugotovil, da se temeljne naloge srednjeročnega plana uspešno uresničujejo in da bo do-sežena načrtovana ekonomska in družbena rast. Gospo-darstvo občine je v obdobju 1981—1983 kljub nujni uvedbi restriktivnih administrativnih ukrepov, ki so s svojim ne-selektivnim in linearnim delovanjem bistveno vplivali na pogoje gospodarjenja, doseglo v nestabilnih gospcdarskih in tržnih razmerah dobre rezultate. Reaini družbeni proizvod se je v obdobju 1981—1983 gibal v skladu z rebalansom družbenega plana (1 % letno), vendar je zaradi nesorazmerja med cenami vhodnih ma-terialov in končnih izdelkov zacstajal za rastjo industrijske proizvodnje. Predvidevamo, da bo gospodarstvo tudi v letu 1984 in 1985 z uspešnim vključevanjem v mednarodno delitev dela doseglo načrtovano rast družbenega pro-izvoda. Družbena produktivnost dela se je povečala, čeprav izmaličeni tržni odnosi v direktni primerjavi med rastjo družbenega proizvoda in rastjo zaposlenih tega ne potrju-jejo. Pri razdelitvi družbenega proizvoda so bila uresničena globalno dogovorjena razmerja. Delež sredstev za csebno in skupno porabo delavcev v dohodku se je znižal, zvišal pa se je delež sredstev za reprodukcijo. Ob hitrem pove-čevanju cen so se realni osebni dohodki v vseh treh letih tekočega srednjercčnega obdobja zniževali. S prenosom sedeža nekaterih večjih organizacij zdru-ženega dela v občino in z aktiviranjem novih investicij je zaposlovanje v letu 1982 in 1983 nekoliko preseglo na-črtovano rast. Ocenjujemo, da bo v letu 1984 in 1985 šte-vilo zaposlenih raslo po povprečni letni stopnji 1 %. Na področju ekonomskih odnosov s tujino so organi-zacije združenega dela uspešno izvajale družbene usme-ritve in dosegle dobre rezultate. Povečale so konvertibilni izvcz blaga, preusmerile izvoz iz klirinškega na konver-tibilno področje, ter izboljšale pokritje izvoza z uvozom. I. OSNOVNI CILJI IN USMERITVE NADALJNEGA RAZVOJA Nadaljnji razvoj občine bc odvisen predvsem od uspeš-nega uresničevanja dolgoročnega programa gospcdarske stabilizacije in od doseganja skiadnejšega razvoja gospo-darstva in družbenih dejavnosti. Usmeritve na ravni republike in države, ki računajo s su-ficitom plačilne bilance v SRS že za obdobje 1986—1990 ter z dejstvom, da bo po zaključku osemdesetih let odprav-Ijen plačilno-bilančni deficit tudi v državnem merilu, zahte-vajo tudi v naslednjem orednjeročnem obdobju izjemno izvozno usmerjenost šišenskega gospodarstva. Organiza-cije združenega dela se bodo morale usmeriti v takšno proizvodnjo, katera bo sposobna ohranjati dinamično izvozno rast tudi v daljšem obdobju. Prj tem bosta kako-vost in konkurenčna sposcbnost celotne reprodukcijske verige odločilna dejavnika nadaljnega razvoja. Osnovna predpostavka prihodnjega razvoja je saniranje sedanjega gospodarskega položaja. Odplačevanje zapad-lih, v preteklih letih najetih tujih in domačih kreditov bo bistveno zmanjševalo razpoložljiva sredstva za domačo porabo in akumulacijo do konca tekočega srednjeročnega obdobja ter v naslednjem obdobju. Kljub vsem težavam bo potrebno zagotoviti tak obseg in strukturo akumulacije, ki bo omogočala nadaljnjo in usklajeno rast proizvodnje in družbeni razvcj. Možnost zagotavljanja potrebne akumulacije ne bo odvisna le od odrekanja na področju osebne, skupne in splošne porabe, ampak predvsem od učinkovitosti gospodarjenja ter cd pravilnih odločitev in izvajanj na področju investicij. Vse to bo možno doseči z intenzivnimi strukturnimi spremem-bami proizvodnje, širšim in kvnlitetnejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela, hitrejšim uvajanjem tehničnega napredka, rastjo prcduktivnosti in produktivnega zaposlo-vanja. II. NALOGE IN USMERITVE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomski odnosi s tujino so v srednjeročnem obdobju 1981—1985 postali vse pomembnejši dejavnik gospodar-skega razvc;a in tekoče gospodarske aktivnosti. Zaosta-janje na tem področju v prejšnjih obdobjih je zahtevalo, da je v zadnjih tetih med najpomembnejšimi cilji ekonom-ske politike na prvem mestu večje vključevanje v medna-rodno delitev dela in zagotavljanjo pozitivne plačilne bi-lance. Te usmeritve je občinsko gospodarstvo v prvih treh letih tekočega srednjercčnega obdobja uspešno izvajalo, saj njegov delež predstavlja 46,1 % izvoza v Ljubljani in 9,5 % v republiki, s čimer je na prvem mestu med vsemi obči-nami. Pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom se je od leta 1981 izboljšalo s 101% na 116% v letu 1983. Prav tako se je močno povečal konvertibilni izvoz blaga (v letu 1983 za več kot 30°/c), lakšna dinamika pcrasta pa se nadaljuje tudi v letu 1984. Na osnovi tega lahko predvidevamo, da bo občinsko gospodarstvo do konca tega srednjeročnega obdobja uresničilo oziroma celc preseglo' planirane naloge s pod-ročja ekonomskih odnosov s tujino. Gospodarski razvoj v srednjeročnem obdobju 1986— 1990 bo v veliki meri odvisen cd usmeritev in doseženih rezultatov na področju ekonomskih odnosov s tujino na podlagi dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Z dclgoročnim in stabilnim vključevanjem v mednarodno delitev dela, z razvijanjem čim širše fronte izvoznikov, skupnih naložb s tujimi partnerji doma in v tujini, raznih oblik proizvodnega sodelovanja z razvitimi deželami in z deželami v razvoju, ter uveljavljanjem ustrezne izvozne politike bo združeno delo lahko zagotovilc svoj nadaljni razvoj. Takšne možnosti imajo predvsem organizacije združe-nega dela s področja strojegradnje, elektrotehnične, far-macevtske in kemične industrije ter posamezne organiza-cije združenega dela kovinskc predelovalne, tekstilne, lesne, papirne in živilske industrije, ki so že v prejšnjih letih veliko vlagale v proizvodnjo za izvoz in si s tem zagc-tovile ustrezne proizvodne programe, po katerih je na zu-nanjem trgu dovolj povpraševanja. 2. Industrija Industrija, kot glavni nosilec gospodarske aktivnosti občine, je v obdobju 1981—1983 dosegala 7,5 °/o povprečno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje in tako pre-segla planska predvidevanja. Dosežena rast industrijske proizvodnje je zadovoljiva, če upoštevamc, da so imele industrijske organizacije združenega dela stalne težave pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in surovinami, kar je posledica nezcdostnega poslovnega in dohodkovnega povezovanja v širšem slovenskem in jugoslovanskem pro-storu, prav tako pa zoženih možnosti pri uvozu. Boljšo preskrbo z reprodukcijskim materialom in suro-vinami bomo dosegli z večjim povezcvanjem v reproduk-cijskih verigah na načelu skupnega prihodka in dohodka ter s povečanjem izvoza. Pogoji gospodarjenja so se konec sedemdesetih let to-liko spremenili, da velika vlaganja v osnovna sredstva niso dala pričakovanih rezultatov, predvsem zaradi premajhne usmerjenosti v proizvodnje višje stopnje predelave na osnovi domačih surovin, repromaterialov in znanja, se pravi tiste proizvodnje, ki bi se lahko še hitreje vključe-vala v mednarodnc delitev dela. Zaradi zoženih materialnih možnosti in upadanja aku-mulativne sposobnosti gospodarstva se je investicijska aktivnost v srednjeročnem obdobju 1981—1985 močno umirila. Dodaten vzrok temu pa so bili slabc- pripravljeni programi, ki niso ustrezali sprejetim družbenoekonomskim kriterijem. Ustrezni organi so pri preverjanju novih pro-gramov upoštevali njihovo naravnanost na dohcdkovno in izvozno uspešnost, na razvoj tehnološko intenzivnih panog, smotrnc in racionalno porabo energije in surovin ter racionalno zaposlovanje. Tako so se pričeli izvajati |e tisti investicijski programi, ki zagotavljajo devizno pozitiv-ne učinke, tehnološko mcdernizacijo, odpravljanje ozkih grl v proizvodnji, racionalizacijo proizvodnje in dejansko pomenijo prestrukturiranje. S selekcijo programov na osnovi družbenoekonc mskih meril bo potrebno omejena sredstva za investicije usmer-jati predvsem v industrijske programe, v tem okviru pa v tiste proizvodne programe, ki so razvcjno-tehnološko in-tenzivni in omogočajo na dolgoročnih osnovah, s kori-ščenjem domačih prednosti, povečano vključevanje v med-narodno delitev dela. To so predvsem programi s pod-ročja strojegradnje, elektrotehnične, farmacevtske in ke-mične industrije, ter posamezni programi v kovinsko-pre-delovalni, lesni in živilski industriji. S takšno spremembo v strukturi gospodarskih investicij bo možno zagotoviti nadaljevanje prestrukturiranja go-spodarstva v korist izvoznih in razvojno-tehnoloSko inten-zivnih dejavnosti. Obenem bo potrebnc v ncslednjem srednjeročnem ob-dobju spodbujati nadaljnja vlaganja v racionalizacije, mo-dernizacije, odpravo ozkih grl v proizvodnji in preusme-ritve na domače surovino in repromateriale ter v razvoj drobnega gospcdarstva in to predvsem tam kjer bo s tem možno v ncjkrajšem času povečati proizvodnjo za izvoz oziroma jo preusmeriti v izvoz. Za realizacijo skupno dogovcrjenih prioritetnih progra-mov bo potrebno uveljaviti združevanje sredstev proizvod-no, poslovno oziroma interesno povezanih organizacij združenega dela kct prevladujoč odnos financiranja. V tekočem srednjeročnem obdobju se takšno združevanje sredstev še ni dovolj uveljavilo. 3. Energija Preskrba z energijo in energetskimi surovinami je po-membna razvojna naloga za celotno območje Ljubljane in se bo kot cmejitveni element obravnala enotno na ravni mesta. V energetski bilanci oskrbe bodo ohranile svojo vlogo elektrika, plin, nafta in premog. Zaradi zastarelosti sistema mestnega plina se bo nada-Ijevalo s sanacijo plinskega omrežja, s čimer se bodo zmanjšale energetske izgube. Moč cbstoječih vročevodnih virov je postala premajhna, izteka se 25 letna življenjska doba toplarniških virov, zaradi česar bodo potrebna uskla-jena investicijska vlaganja v toplarno šiška, ki bo krila izpadlo moč v času prenove toplarne Moste. Za zagotovitev pctrebnih količin premoga bomo nada-Ijevali s sovlaganji v razvoj premogovnikov v republiki in Jugoslaviji. 4. Kmetijstvo ¦ Kmetijstvo je doseglo v tekočem srednjeročnem obdobju načrtovano 3 % letno rast tržne kmetijske proizvodnje. Doseženi rezultati so posledica vsestranske aktivnosti in tesnega sodelovanja vseh činiteljev, ki delujejo na področ-ju kmetijstva v občini in sklade za intervencije v kmetijstvu in porabe hrane občin mesta Ljubljane. V obdobju 1981 — 1985 je kmetijstvo občine izgubilo okoli 150 ha kvalitetnih kmetijskih zemljišč zaradi izgradnje avtoceste in ostalih objektov. Z boljšimi agrotehničnimi ukrepi in strokovnim delom pcspeševalne službe so rezultati v skladu s plan-skimi predvidevanji. Za obdobje 1986—1990 se moramo na podrciju pospe-ševanja kmetijstva v občini sprijazniti z zmanjševanjem prispevkov iz občinskega proračuna. Sredstva za pospe-ševanje kmetijstva bodo morala biti zagotovljena iz sklada za intervencije v kmetijstvu in porabe hrane občin mesta Ljubljane. Spremenjeni kreditni pogoji ter cbčutno povečana obre-stna mera, bodo v veliki meri vplivali na odločitve kme-tijskih proizvajalcev za nova vlaganja, s tem pa tudi na povečanje kmetijske proizvodnje. Dosledno bomo spoštovali kmetijsko zakoncdajo ter vsa zakonska določila, ki so v povezavi z zaščito in izkorišča-njem proizvodnih kmetijskih zemljišč. Povečano kmetijsko proizvodnjo bomo dosegli na račun uvajanja sodobne teh-nologi^e, izboljšave kmetijskih zemljišč, povečanje hektar-skega pridelka, selekcijsko rejo živine, intenziviranjem proizvcdnje ter boljšo storilnostjo. V hribovitem območju naše občine bomo nadaljevali z izvajanjem programa o revitalizaciji hribovskih vasi. 5. Promet in zveze V mestnem potniškem prometu smo si stalno prizade-vali za izboljšcnje delovanja in kakovosti storitev mestnega potniškega prometa. Kljub pcvečanju voznega parka in uvedeni racionalizaciji prog na nekaterih relacijah ter na novo uvedenih povezavah na deficitarnih področjih, nam v tem obdobju še ni uspelo zagotoviti dovolj hitrega in dovolj udobnega prevcza potnikov, zlasti ne v prometnih konicah. Urejanje primestnega potniškega prometa je temeljilo na povečanem sodelovanju med železnico in avtobusnimj pre-vozniki. Hkrati z postopno gradnjo prometne infrastrukture smo nadaljevali z prilagajanjem ureditve prcmeta. Zgrajene osnovne obvoznice in avtocesta Ljubljana— Naklo, ki bodo končane do konca tega srednjeročnega obdobja bodo za področje šiške pomenile razbremenitev lckalnih cest. Na področju PTT prometa so bile v Siški praktično realizirane ali so tik pred zaključkom vse naloge: dogra-ditev pošte v Dravljah, razširitev telefonske centrale v Si-ški in izgradnja krajevnega kabelskega omrežja v Dravljah. Zelo velika pa je še vedno razlika med potrebami pre-bivalcev v primestnih in vaških naseljih in finančnimi mož-ncstmi in v tem srednjeročnem obdobju ne bo odpravljena. 6. Trgovina V trgovini so si organizacije združenega dela v obdobju 1981—1983 prizadevale za širjenje in krepitev dohodkovnih vezi s proizvajalnimi organizacijami združenega dela, ven- dar je bilo zaradi nizke aKumulativne sposobnosti trgovi-ne dchodkovno povezovanje nezadovoljivo in prepočasno. Trgovina si tako ni zagotovila tnesta aktivnega člena v reprodukcijskih verigah in je dosegala slabše finančne rezultate, ki se odražajo v nizki stopnji akumulacije, v zmanjšani reprodukci,ski sposobnostj trgovine za via-ganja v njen razvoj in razvoj proizvodnje, v pomanjkanju cbratnih sredstev, porastu zadolževanja in v nizki ekono-mičnosti poslovanja. Predvsem trgovina na drobno je bila v tem srednjeročnem obdobju v neugodnem družbeno-ekonomskem položaju, ker je poslovala z zamrznjenimi maržami v absolutnih zneskih. Planske usmeritve na podrcčju trgovine so se nanašale na razširitev preskrbovaine mreže, vendar se je investi-cijska dejavnost v trgovini v obdobju 1981—1983 umirjala. Investicije na področju trgovine so bile pretežno usmer-jene v izgradnjo skladiščnih objektov in v adaptacijska dela. Trgovina z občini, kljub velikim potrebam po kapa-citetah v novih stancvanjskih soseskah, ni bistveno pove-čala obsega prodajnih površin na prebivalca. V letih 1981—1984 so bili na področju trgovine zgra-jeni naslednji važnejši objekti: oskrbovalni center Emona v Dravljah, samopostrežna trgovina DO Loka škofja Loka v Preski in skladiščno-prcdajni center Lesnine na Verov-škovi. V obdobju 1986—1990 bomo na področju trgovine po-speševali samoupravno organizirano preskrbo z osnovnimi življenjskimi proizvcdi. Na osnovi kvalitetnejših družbeno-ekonomskih odnosov med proizvodnjo in trgovino, kateri bodo zagotavljali večjo akumulativnost trgovine, se bodo trgovske organizacije združenega dela vktjučevale v izgrad-njo nakupovalnih centrov v stanovanjskih soseskah (Drav-Ije, Podutik). Da bomo zadržali zadovcljivo oskrbo pre-bivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami bodo trgovske organizacije združenega dela v naslednjem sred-njeročnem obdobju še naprej sodelovale s skladom za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane cbčin mesta Ljubljane. 7. Turizem in gostlnstvo Zaostrene ekonomske razmere so vplivale na ekonom-ski položaj turizma in gostinstva kot panoge, saj se njen delež v družbenem proizvcdu občine ni povečal. Novih kapacitet na območju občine ni, razen posodobitev v Mo-telu Medno in Hotelu llirija. V kampu Dragočajna smo pri-dobili nove površine in odpravili največje pomanjkljivosti. V zasebnem sektorju gostinstva je bilo odprto več novih, specializiranih obratov z večjim številom ssdežev; delež prodaje hrane kljub temu ne presega deleža pijač. Za-sebna inicialiva v kmečkem turizmu je zaradi izredno slabih bančnih kreditnih pogojev, prepovedi investiranja tovrstnih naložb iz proračuna praktično b!c\irana in na-predka na tem področju kljub pripravljenosti pospeševalne službe in kmetov ne bo. Prav tako je izkoriščenost to-vrstnih kapacitet premajhna zaradi pomanjkljive reklame. Urejanje rekreacijskih centrov v bližnji okolici Ljubljane ne napreduje v predvidenem c'osegu, niti ni prišlo do kon-kretnega vključevanja teh centrov v skupni mestni pro-gram razvoja turizma. 8. Gradbeništvo Ve!ik obseg naložb je v preteklosti vplival na ekstenzi-ven razvoj gradbeništva. Prsv zato je ob neugodnih go-spodarskih gibanjih ta panoga še občutljivejša in se le z veiikimi težavami prilagaja zmanjšanemu obsegu del. V strukturi gradbene dejavnosti v cbčini Ljubljana-Siška so zastopane le visoke gradnje ter zaključna dela v grad-beništvu, katerih poslovna politika je temeljila na oprav-Ijanju vsakovrstnih del. Zmanjšane zahleve investitorjev so pripeljale grsdbene organizacije do spoznanja, da bodo mcrale zmanjšati kapacitete, hkrati pa se organizacijsko in tehnološko re-organizirati za kvaliteten razvoj in racionalizacijo dela. Gradbeništvo bo v nadaljnjem razvoju moralo reševati svoje probleme kompleksno in usklajeno, opirajoč se vse bolj na lastne moči in domače znanje. V občini Ljubljana-Šiška je gradbeništvo organizirano v temeljnih organizacijah in preko delovnih organizacij povezano v sestavljene organizacije. Prav v tej organizira-ncsti moramo iskati osnovo za prodor na zunanje trge. 9. Drobno gospodarstvo Pri drobnem gospodarstvu moramo ločiti družbeni in zasebni sektor. Družbeni sektor je v večini primerov do-bro organiziran in predstavlja najbolj prilagcdljiv del go-spodarstva, vendar tudi na tem področju prevladuje indu-strijski način proizvodnje pred storitvami. Premalo je še povezav med industrijo in enotami drobnega gospodarstva, ker nobena od organizacij noče opustiti obstoječih pro-gramov. Prav zato je razvoj družbenega sektorja drobnega gospodarstva zaostajal v celotnem srednjeročnem obdob-ju za povprečnim razvojem gospodarstva. Na takc stanje so vplivale še zaostrene gospodarske razmere in premaj-hne možnosti tega de!a gospodarstva, da bi se samo ne-posredno vključevanje v mednarodnc delitev dela oziroma da bi iztržilo ustrezen delež pri izvajanju kooperantskih del za izvoz. Stevilo pogodbenih organizacij se ni povečalo; kljub zelo dobrim dosežkom Tibe zaenkrat ni interesa za ustanovitve ncvih POZD in jih tudi v naslednjem srednjeročnem ob-dobju ne pričakujemo. Samostojni nosilci osebnega dela so povečali število obratovalnic, ne pa tudi število v njih zaposlenih delav-cev. Razvcj storitvene obrtne dejavnosti ovira poman|ka-nje primernih najemnlh prostorov, premajhna finančna sredstva nosilcev samostojnega osebnega dela in njihova sorazmerno nizka kreditna sposobnost. Za razvoj proizvod-ne obrti pa obstajajc ovire v opredelitvi proslora, kjer naj bi imeli takozvane posebne obrtne cone za hrupnejšo obrt. Za ureditev takih con je potrebno založiti veliko denarja, ki ga pa komunalna skupnost nima, investitorjev za celo conc pa tudi ni. III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Razvojne možnosti občine Ljubljana-Šiška na področju urejanja prostora so po eni strani realno uokvirjene v po-goje, ki jih dolc 5a;o obstoječe naravne in ustvarjens da-nosti ter sprejete širše družbene usmeritve, po drugi strani pa dinamika uresničevanja v okviru teh možnosti zavisi predvsem od materialne usposobljenosti ter stopnje pred-hodnih priprav, ki so bile izvršene že v tekočem oziroma prejšnjih srednjeročnih obdcbjih. Večji del nižinskega območja občine je spričo geoloških in pedoloških značilnosti dolgoročno namenjen razvoju kmetijstva, pri čemer je mnogokje kmetijski interes zdru-žen še s potrebo po varovanju podtalnice (območje južno od Save, Skaručensko polje in Sorško polje). Hribovito območje Polhograjskih Dolcmitov, Rašiško-Do-benskega masiva in šmarne gore je v skladu s predsta-vami prebivalstva v širšem zaledju pctrebno obravnavati prvenstveno kot del rekreacijskega zaledja Ljubljane. Spričo konfiguracije terena ter skromnih možnosti oprem-Ijanja s komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo na navedenih višinskih območjih ni možncsti za organizi-ranje večjih naselitvenih zmogliivosti. Naštete okoliščine omejujejo možnosti za razvoj nekme-tijskih dejavnosti na sorazmerno ozko cbmočje na obrobju strnjene mestne aglomeracije in v vplivnem območju glav-nih prometnih koridorjev v smeri proti Medvodam ter Smartnem oziroma naprej proti Vodicam. Pri tem pa tako stopnja priprave kct tudi potrebe zaenkrat še ne nareku-jejo ekspanzije naselitvenih in proizvodnih zmogljivosti v manj kvalitetna območja med Skaručno, Pirničami in Smledniškim hribom že v prihodnjem srednjeročnsm ob-dobju. Strategija racionalne rabe razpc!ožljivih zazidljivih po-vršin narekuje, da gradnji objektov za lokacijsko zahtevne dejavnosti (naravnj pogoji, opremljenost z infrastrukturo) dolgoročno namenimo zazidljive površine na ravnem te-renu, ki so po cbsegu zelo omejene, medtem ko lahko lokacijsko elastičnim de;avnostim namenjamo zazidljive površine na nekoliko zahtevnejšemu terenu. Aktivnosti pri gradnji stanovanj, spremljajočih dejavnosti ter poslovnih in proizvodnih zmogljivosti izhajajc iz potrebe po uresni-čevanju dogovorjenih širših družbenih ciljev ob sočasnem razreševanju lokalnih problemov, vse to pa ob predpogoju sočasne gradnje komunalnih, prometnih in energetskih na-prav, ki sc eden bistvenih pogojev izenačevanja pogojev bivanja v mestu in primestju. Z vidika racionalne rabe družbenih sredstev, ki so bila v preteklosti že investirana v komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo, je gradnja primerjalno cenejša na območjih, kjer taka infra-struktura že obstaja, oziroma se že sicer gradi zaradi razreševanja lokalnih problemov. Z izgradnjo avtcceste, kanalizacijskega zbiralnika od Povodja do Broda, vodnih črpališč vzhodno od Skaručne in ostalih obstoječih ter načrtovanih investicij se spreminja pomen nekaterih na-selij severno cd Save z vidika njihove primernosti v kon-tektsu razvojnih konceptov celotne Ljubljane. Novoustvar-jene primerjalne prednosti so osnova za pripravo kon-kretnih razvojnih načrtov za naslednja srednjeročna ob-dobja. Prav tako obstajajo tudi možnosti glede gradnje na nekaterih drugih komunalno opremljenih območjih. Dolo-čene možnosti obstoje tudi pri rekcnstrukciji starejših, že pozidanih predelov, še zlasti če so te gradbene aktiv-nosti združene s prenovo. Pomembna okoliščina, ki jo moramo upoštsvati pri ana-lizi razvojnih možncsti na področju urejanja prostora je čas, potreben za izvedbo vseh postopkov v procesu samo-upravnega odločanja. Ta čas je marsikdaj zaviralno vplival na dinamiko uresničevanja načrtov, ki so bili v načelu dcgovorjeni že predhodno, o njihovih podrobnostih pa se je marsikdaj razvila zelo dolga in včasih tudi kontroverzna razprava. V preteklosti je sistem javnega odločanja dose-gel sorazmerno veliko demokratično širino, ni pa še bila vselej in povscd dosežena tudi zadostna tvornost, siste-matičnost in učinkovitost samoupravne razprave. V luči opredelitev dolgoročnih planskih dokumentov Ljubljana 2000 je pri razmišljanjih o razvoju občine v po-gojih širših regionalnih izhodišč možnc dopustiti dodatne ali pa kvalitativno povsem novougotovljene razvojne mož-nosti, katerih uresničitev pa v srednjeročnem obdobju 1986—1990 še ni aktualna. Ta nova spoznanja bodc sku-paj z ostalimi že sprejetimi dolgoročnimi opredelitvami predmet podrobnejšega proučevanja in načrtovanja v okvi-ru priprav za naslednje srednjeročno obdobje. 2. Komunalno gospodarstvo Na področju komunalnega gospodarstva so razvojne možnosti uokvirjene v skromnejše materialne pogoje, kar je razumljiva posledica zaostrenega gcspodarskega polo-žaja. Te okoliščine terjajo čimvečjo racionalnost na pod-ročju vzdrževanja, še zlasti naprav in objektov kolektivne komunalne rabe, ter na področju investicij v razširjeno reprcdukcijo. Samoupravna komunalna skupnost Ijubljan-skih občin, ki je v ustanavljanju, ter SIS za ceste Ijubljan-skih občin bosta mesto usklajevanja interesov, kar bo ter-jalo ustrezen napor delegatov in še zlasti strokovnih služb, saj usklajevanje nedvomno ne bo povsem enostavno v si-tuaciji velikih potreb in skromnejših mcžnosti. Na območju občine Ljubljana-Šiška je realno ocenjevatj možnost ures-ničitve predvsem nekaterih že doslej načrtovanih investi-cij v krajevnih skupnostih, katerih izvedba se prenaša iz sedanjega srednjeročnega obdobja ter tiste investicije v razširjeno reprodukcijo, ki pogojujejo sočasno izvedbo planov na področju stanovanjske in poslovne gradnje ter prenove. a) Na področju izgradnje cestnega omrežja predstavljajo investicije. ki so bile na obmciju občine uresničene v mi-nulih 10 letih dolgoročno razrešitev prometnih problemov in kvalitetno osnovo, na katero bo navczana tudi bodoča zasnova namenske rabe prostcra. V primerjavi s temi do-sežki, ki so razrešili probleme tranzitnega daljinskega transporta skozi območje občine, so primerjalno bolj pre-proste naloge, ki r.aj izboljšajo lokalno prometno dostop-nost v posameznih primestnih naseljih. Med tovrstne na-loge sodi tudi potreba po ureditvi varnostno problematič-nih potekov tranzitnih cest skczi vaška naselja, zagoto-vitev izboljšave povezave med območjem Medvod in Pir-ničami ter širitev javnega potniškega prometa v primestna naselja. Vse to so naloge, katerih uresničevanje je možno izvajati etapno tudi zato, ker jc njihov pomen predvsem lokclen. b) V tekošem srednjeročnem obdobju je bilo, oziroma še bo razrešeno vprašanje vodooskrbe vseh nižinskih območij občine. Z izgradnjo vodovcda do Dornic in Zapog oo se vsa nižinska naselja navezala na obstoječe vodo-vodne sisteme (Mestni vodovod, Vodovcd Kranj in Hidrc-metal Mengoš), čeprav še ni zadovoljivo razrešeno vpra-šanje kvalitete in količine vodooskrbe v teh naseljih. Za-gotovitev zsdoslnih količin pitne vode z ojačitvijo obsto-ječih in usposobitvijo novih virov ter izgradnja vodohra- mov postaja osrednja problematika, ki jo je potrebno razrešiti v prihcjnje. Prav tako terja pojačano pozornost vprašanje vodooskrbe višinskih naselij na območjir Polho-grajskih Do!omitov ter vprašanje pcvezave Rašice z nižin-skim vodovodnim sistemom Mestnega vodovoda. c) Z izgradnjo kanalskega zbiralnika cd Povodij do či-stilna naprave na Brodu bo ustvarjena dodatna osnova za izgradnjo enotnega in med seboj povezanega kanali-zacijskega omrežja na celotnem nižinskem območju obči-ne južno od Pirnič, Šmarne gore in Rašice, medtem, kc bo območje Vodic lahko začasno navezano le na lastno lokalno čistilno napravo. Problemov na področju cdvajanja odpadnih voda je precej, saj je velik del območja občine zavarovan z varstvenimi pasovi, na katerih je zahtevan ustrezen sanitarni režim za ohranitev kvalitete pitne vode za celotno Ljubljanc. Spričo lega je močno omejen raz-voj številnih naselij. Vse to terja povečane napore za za-gotovitev sredstev za izgradnjo kanalizacijskega omrežja ne le na območjih novo predvidene gradnje ter obstoječih primestnih naseljih, cmpak tudi za izgradnjo pctrebnih čistilnih naprav na območjih organizirane kmetijske pro-izvodnje. d) Na področju energetike so možnostj razširitve mreže omejene zaradi precejšnje obremenjenosti obstoječih virov. Spričo tega je z daljinskim ogrevanjem mcžno računati le v območjih organizirane stanovanjske in poslovne grad-nje ter prenove. Omejene možnosti na tem področju še ne obetajc hitre odprave tistega onesnaženja ozračja, ka-terega izvor je v individualnih kuriščih. e) Urejanje stavbnih zemljišč je v funkcijj plancv sta-novanjske, poslovne in industrijske gradnje uokvirjeno v omejene možnostj glede razširjene reprodukcije naprav individualne komunalne rabe. Poleg teh omejitev, ki izvi-rajo iz skromnejših materialnih možnosti, upošteva pod-ročje priprave in urejanja stavbnih zemljišč tudi dcdatne omejitve, ki izhajajo iz zaostrenih prioritet pri namenski rabi prostora. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Sorazmerno dolg proces priprave na stanovanjsko grad-njo. vključnc s postopki samoupravnega odločanja, uprav-nimi in tehničnimi postopki, omejujejo realne možnosti stanovanjske gradnje v prihodnjem srednjeročnem obdob-ju na tista območja za katera je dokumentacija bodisi že izdelana ali pa vsaj v pripravi. Možnosti in potrebe na cbmočju občine Ljubljana-Šiška so valorizirane v kontekstu razvojnih možnosti in potreb celotne Ljubljane. Prostorske karakteristike območja vseh petih Ijubljanskih občin, primerjalne prednosti posameznih lokacij v tem cbmočju z vidika opremljenosti s prostorsko infrastrukturo ter distribucija delovnih mest in spremlja-jočih dejavnosti omejujejo te možnosti na sorazmerno maj-hno število lokacij v ožjem gravitacijskem območju mesta. Sorazmerna dislocirancst Medvod s precejšnjimi lastnimi proizvodnimi potenciali ter potrebami po novih stanovanjih za tamkajšnje prebivalstvo terjajo, da to območje obrav-navamo kot enovito celoto, ki svojih stanovanjskih potreb ne bo zmogla reševati v organiziranih soseskah znotraj ožjega območja Ljubljane. Podoben je položaj Vodic, kjer so potrebe večje tudi zaradi izgradnje proizvodnih zmogljivosti v tamkajšnjem območju (Donit). Za minulo obdobje izvajanja stanovanjske gradnje je značilno, da je bila samoupravna stanovanjska skupnost preokupirana predvsem z operativnimi nalogami pri uve-Ijavljanju novega sistema na osnovi zakona o stanovanj-skem gcspodarstvu, manj pa je bila usmerjena v dolgo-ročne razvojne naloge ter načrtovanje bodoče gradnje. Gradnja, ki se je izvajala do vključno leta 1984, je bila skoraj v celoti načrtovana še v pogojih prejšnjega stano-vanjskega sistema v začetku 70 let, ko so imele na sta-novanjskem podrciju ključno vlogo asociacije gradbenih organizacij. Spričo tega so za stanovanjsko gradnjo pri-pravljena predvsem območja za katera je dokumentacijo v preteklosti pripravljala komunalna skupost. Dalj časa načrtovana večja možncst organizirane sta-novanjske gradnje je zlasti na območju Podutika, na os\a-lih lokacijah pa so možncsti omejene na manjša števila stanovanj (večinoma po nekaj deset). Na teh lokacijah gre predvsem za dopolnilno gradnjc na delno že pozida-nih območjih, za rekonstrukcijo starejših predelov ali pa za njihovo prenovo (zlasti na območju Stare Šiške). Na že izdelanih načrtih, oziroma tistih, ki so že v izde-lavi ter v pripravi, temelji kvantitativna ocena možnosti glede stanovan;ske gradnje v naslednjem srednjeročnem obdobju: 1. Bločna gradn a — ŠS7/1 Dravlje — SS12 Podutik II — SS107 šentvid-Valilnica — SS 108 Sentvid — SS 218/3 Vodice — SS5/2 Pod Hribom — 117/3 Medno — SS1/1, 1/2 Stara Šiška — MeS8/l Svetje — MeS 7/3 Preska Skupaj: 2. Individualna gradnja 140 stanovanj 1000 stanovanj 40 stanovanj 60 stanovanj 60 stanovcoj 70 stanovanj 60 stanovanj 300 stanovanj 170 stanovanj 200 stanovanj 2100 stanovanj — SS12/4C Podutik 45 stanovanj — SS12/3a, 3c, 6c Podutik 40 stanovanj — SS110 Vižmarje nad klancem 30 stanovanj — SS218/3 Vodice 70 stanovanj — SS 117/3 Medno 20 stanovanj — SS115 Stanežiče 55 stancvanj — MeS2 Sora 20 stanovanj — MeS10/2 2e,e 50 stanovanj — MeS 16/3 Pirniče 120 stanovanj Skupaj: 450 stanovanj Zgornje številke eo aproksimalivne, vključujejo pa tudi nekatere soseske, ki naj bi bile vsaj delno pričete že v tem srednjeročnem obdobju. Prav tako pa te ocene temelje na predpostavki, da ne bc pomembnejših zamud pri spre-jemanju tiste dokumentacije, ki je še v izdelavi. V naštetih približno 2550 stanovanj so všteta tudi stanovanja za upo-kojence v Medvodah. Spričo poostrene skrbi po racionalnem ravnanju z raz-položljivimi zemljišči, je postala še bolj problematična odsotnost organizirane skrbi za usmerjanje zasebne sta-novanjske gradnje. V preteklosti so uspele zaživeti ne-katere stanovanjske zadruge, vendar je bila njihova uspeš-nost v večji meri posledica voluntaristične zavzetosti po-sameznikov v njih, manj pa odraz organizirane skrbi za to področje. Pomanjkanje dolgoročne sistematičnosti je prav tako prisotno na področju odprave barak, ter stanovanj 6. in 7. kategorije. Odsotnost organizirane zamenjave sta-novanj s posredovanjem služb samcupravne stanovanjske skupnosti pa onemogoča hitrejšo in učinkovitejšo raciona-lizacijo uporabe obstoječega stanovanjskega sklada. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V analizi razvojnih možnosti družbenih dejavnostt za obdobje 1986—1990, so povzetj bistveni elementi in oce-ne z vidika: — vsebinske navezave tekočega planskega obdobja z naslednjim, — možnosti za zagotavljanje osnovnih pogojev glede uresničevanja prednostnjh ciljev nadaljnjega družbenega razvoja v cbčini Ljubljana-Siška, kl je vključen kot sestavni del v enotni gospodarski, družbenopolitični in kulturni pro-stor mesta Ljubljane, — predpostavke, da bomo v obdobju 1986—1990 v obči-ni Ljubljana-šiška v glavnem ohranjali doseženo raven družbenega standarda s tandenco upadanja, ki bo prisotna predvsem v letu 1989 in 1990. 1. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok Družbeno organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok bomo v obdobju 1986 do 1990 izvajali v okviru obstoječe mreže štirih VVO in 31 zunanjih enot. Z izgradnjo vzgojno varstvenega objekta v KS Dolomit-ski odred, ki bo predan namenu konec leta 1984 z zmo-gljivostjo do 250 otrok in s pridobitvijo prostora 60 do 70 otrok v KS Na Jami, bo znašala skupna prostorska zmo-gljivost vzgojno varstvene mreže v začetku novega plan-skega obdobja — okoli 5100 mest. Porast števila predšolskih otrok v naslednjem planskem obdobju za okoli 1600 otrok bo predvsem posledica sta-novanjske gradnje na območju KS Podutik, Medvode, Vodice. Stevilo predšolskih otrok se bo povečevalo zlasti v KS Podutik, Dolomitski odred, Dravlje, Bratov Babnik in Ko-seze, kjer bo v naslednjem srednjeročnem obdobju največ odklonjenih otrok v starosti do treh let. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo zmogljivosti za izvajanje družbenega varstva in vzgoje predšolskih otrok znašale okrog 5.300 mest. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bodo prekoračene prostorske zmogljivosti do 30% zlasti v VVO Koseze in v VVO Andersen, z delnim upadanjem števila predšolskih otrok pa bcdo soočene VVO Najdihojca in R. Dragar. Za-radi tega bo potrebno v proste zmogljivosti navedenih dveh VVO vključevati otroke iz območij KS Koseze, Podutik, Dravlje in Dolomitski odred, ki bodo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju še vedno soočene s prostorskim primanjkljajem kljub izgradnji vzgojno varstvenega objekta v KS Dolomitski odred. V kclikor bo potekala stanovanjska gradnja v KS Podutik v skladu s terminskim planom, bi bilo potrebno proučiti možnost, da se v tej KS do leta 1990 zgradi vrtec z zmo-gljivostjo za okoli 250 otrok. Vključenost predšolskih otrok v družbeno organizirano varstvo in vzgojo bo na območju občine Ljubljana-šiška v prvih treh letih novega srednjeročnega obdobja nad povprečjem Ljubljane, v letu 1989 pa bo zaradi stanovanj-ske gradnje in povečevanja števila predšolskih otrok v upadanju, ki bo prisotno tudi v letu 1990, ko bo vklju-čenost otrok v VVO pod povprečjem Ljubljane. Projekcija izvajanja družbeno organiziranega varstva predšolskih otrok za obdobje 1986—1990. *6 — « "o o - 2 > L 2 ° ra ,S o s w 5-> 1985 8236 4964 145 21 5130 62,3 1986 8307 4964 157 21 5142 61,3 1987 8625 4964 163 21 5148 59,7 1988 9038 4964 169 21 5154 57,0 1989 9500 4964 175 21 5160 54,3 1990 9891 4960 181 21 5166 52,2 Iz tabele je razvidno, da bo območje občin Ljubljana-Siška do leta 1990 glede vključenosti otrok v družbeno crganizirano varstvo ne le pod povprečjem Ljubljane, tem-več tudi pod povprečjem vključenosti oirok, ki smo jo načrtovali s planom za obdobje 1981—1985. 2. Izobraževanje Osnovno šolstvo Osnovno šolski standard je v občini Ljubljana-šiška bi-stveno poddimenzioniran v primerjavi z ostalimi Ijubljan-skimj občinami, kar potrjujejo. naslednji podatki za šolsko leto 1983/84: __________________________Bežigrad_________Center Moste-Polje__________giška_____Vič-Rudnik______Ljubljana Stevilo učencev 6.571 4.613 7.701 9.158 7.989 36.032 Količnik učne izmene 1,13 1,00 1,21 1,33 1,15 1,18 Stevilo učencev v COS 1.242 1.120 764 1.119 672 4.917 % učencev v COŠ 18,9 24,3 9,9 12,2 8,4 13,6 Stevilo učencev v PB 1.314 754 1.527 1.936 1.598 7.129 % učencev v PB 20 16,3 19,8 21,1 20,0 19,8 Ocena št. učen. za šol. 1.1984/85 6.799__________4.649__________8.050__________9.391__________8.041_________36.924 Iz primerjalnih podatkov je razvidno, da ima območje občine '_jubljana-Šiška najvišji količnik učne izmene in največje število učencev, kar bo prisotno tudi v nasled-njem srednjeročnem obdobju. Bistveno zaostajanje glede vključevanja učencev v celodnevno osnovno šolo bo pri-sotno tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Območje občine Ljubljana-Siška je imelo po podatkih registra prebivalstva koncem leta 1983 9950 šoloobveznih otrok. Glede na to, da znašajo prostorske zmogljivosti osnovnih šol v občini — učni prostor le za 9206 učencev in ne pokrivajo potreb, se okoli 600 učencev vključuje v osncvnošolski pouk v osnovne šole občine Center in v osnovne šole drugih Ijubljanskih občin. Osnovno šolska mreža bo do leta 1986 dopolnjena z izgradnjo osnovne šole v KS Bratov Babnik, ki bo imela 18 učilnic. Z dvoizmenskim poukom se bodo še nadalje soočale osnovne šole Milan Mravlje v KS Dravlje, Oš Veljko Vla-hovič v KS Koseze, zaradi stanovanjske gradnje v KS Po-dutik pa bo izvajala dvoizmenski pouk tudi osnovna šola v KS Bratov Babnik. Zaradi tega bi bilo potrebno proučiti možnosti, da se do leta 1990 zgradi osnovna šola v KS Podutik za 500 do 600 učencev, kar bi bistveno izboljšalo osnovncšolski standard na območju petih KS z največjim številom stanovanj in mladih družin. Do leta 1990 se bo število šoloobveznih otrok na območ-ju občine Ljubljana-šiška še nadalje povečevalo. Zaradi tega bo pctrebno usmerjati napore v smotrno izrabo ce-lotnega fonda osnovnošolskega prpstora in kadrovskih zmogljivosti, da bi se zagotovili uravnoteženi pogoji za izvajanje osnovnošolskega pouka v občini, ki bo tudi v ob-dobju 1986—1990 glede šolskega standarda še nadalje pod povprečjem Ljubljane. Usmerjeno izbbraževanje Srednja šola tehničnih strok Litostroj V povezavi z Litostrojem in drugimi uporabniki bo na-vedena šola tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju izobraževala mladino in delavce za začetek dela druge do vključno pete stopnje zahtevnosti in usposabljala de-lavce ob delu. Obseg izobraževanja bodo narekovale ne-pcsredne potrebe Litostroja in drugih OZD, v skladu s svo-jimi plani pa jih bosta opredeljevali tudi Izobraževalna skupnost SRS za metalurško in kovinsko predelovalno usmeritev ter Izobraževalna skupnost SRS za elektroteh-nično usmeritev. V obdobju 1986—1990 se bo izobraževalo v srednji šoli tehničnih strc!< Litostroj okoli 1110 učncev v 37 oddelkih s povprečno vključenostjo 30 do 32 učencev na oddelek. Srednja šola bo izvajala pouk v dveh izmenah. Navedena srednja šola nujno potrebuje telovadnico s prostori za interesne dejavnosti. Pomanjkanje navede-nega prostora namreč resno ovira uresničevanje vzgojne funkcije šole in rednega pouka telesne vzgoje. Za izvaja-nje vzgojno izobraževalnih programov bo potrebno poso-dobiti in dopolniti tudi opremo v šolskih delavnicah ter nekaterih specializiranih učilnicah za strokovno teoretične predmete, zlastj v kovinsko predelovalni usmeritvi. Srednja šola za elektroniko Osnovni problem te srednje šole izhaja iz pomanjkanja prcstora za izvajanje praktičnega pouka, ki ga bo po-trebno pridobiti že v letu 1985, da bi bila šola verificirana za izvajanje programa elektronike. Sočasno z adaptacijo Doma centra strokovnih šo! na Prušnikovi 14 pa bi bilo potrebno šoli zagctoviti tudi finančna sredstva za nakup ustrezne opreme, ki je bivša gimnazija ni imela. Sola se zaradi nizkih osebnih dohodkov sooča tudi s kadrovskim primanjkljajem, pri čemer zlasti izstopa de-ficit diplomiranih inženirjev elektrotehnike. Uspešnost delovanja Srednje šole za elektroniko bo za-radi navedenih razlogov oziroma evidentiranih pomanjklji-vosti v celoti odvisna od sanacije obstoječega stanja in od dokončne opredelitve mreže šcl, ki bodo v Ljubljani izvajale program elektronike. 2G-2SC — TOZD Železntška srednja ftola Ljubljana Specialne učilnice šole so dobro opremljene, razen učilnice za pouk fizike, ki bo pridobljena v letu 1984. Opremljenost učilnic za poučevanje strokovno teoretičnih predmetov ni ustrezna in jo bo potrebno dopolniti. Šoli pri-manjkujejo tudi učne delavnice, ki naj bi bile pridob- Ijene z dograditvijo in funkcionalno preureditvijo obsto-ječega objekta. Kadrovska problematika šole se nanaša na pomanjkanje kadra za poučevanje matematike, fizike in strokovno teh-ničnih predmetov, za kar šoli kljub večkratnim razpisom (enako kot šoli za elektroniko) ne uspeva zagotoviti ustrez-nega kadra (elektro in strojni inženir). Šola bo morala v naslednjem obdobju ustrezno adaptirati dom in objekt družbene prehrane v skladu z obstoječimi normativi in dejanskimi potrebami šole. 3. Raziskovalna dejavnost Občinska raziskovalna skupnost bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju nosilka politike nadaljnjega raz-voja raziskovalne dejavnosti na območju občine, ki bo soodvisen od: — dchodkovnega povezovanja OZD materialne proizvod-nje in združevanja sredstev za raziskovalno dejavnost, — priliva finančnih sredstev za financiranje programa raziskovalne dejavnosti ORS, pri čemer delitveno razmer-je (10% sredstev za program ORS, 80% sredstev za pro-gram mestne raziskovalne skupnosti in 10% za program republiške raziskovalne skupnosti) ne ustreza dejanskim potrebam ORS. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo prcgram ob-činske raziskovalne skupnosti vseboval pospeševanje razt-skovalne dejavnosti na vseh nivojih in pospeševal inova-tivno dejavnost. Skupni raziskovalni program pa bo v Ljubljani izvajala mestna raziskovalna skupncst. 4. Zdravstvo Z izgradnjo zdravstvenega doma v Medvodah, ki bo predan namenu v.letu 1984, bo na območju občine Ljub-Ijana-Šiška v celoti dopolnjena mreža zdravstvenih objek-tov. Tako bomo osncvno zdravstveno varstvo v obdobju 1986 do 1990 izvajali v okviru ZD Ljubljana — TOZD osnov-nega zdravstvenega varstva Šiška: — v enotah šiška, Medvode, Šentvid, — v obratnih ambulantah v DO Iskra Pržan, Iskra Fe-riti, Integral, Union, Litostroj, Lek, RSNZ (samoupravni sporazum o neposredni svcbodni menjavi dela), — na podlagi pogodb pa se bo osnovno zdravstveno varstvo izvajalo v Do Tiki, Avtomontaža, Rašica, Dekora-tivna, Vegrad in lngrad. Na podlagi neposredne svcbodne menjave dela bodo v okviru TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Siška izvajali zobozdravstveno dejavnost ambulanta v DO Lek, Litostroj in v Iskra Pržan, na podtagj pogodb pa zobo-zdravstvene ambulante v DO Tiki in Avtomontaža. V navedenc zdravstveno mrežo bodo vključne tudi šol-ske zobne ambulante v OŠ Rihard Jakopič, Stane Kosec, Milan Mravlje in Veljko Vlahovič. Tako se območje občine Ljubljana-Siška vključuje v novo srednjeročno obdobje s potrebnim fondom zdravstvenega prcstora, na osnovi katerega bo možno uspešno zagotavljati uresničevanje celotnega programa zdravstvene dejavnosti. Ugotovitev se nanaša tudi na dejstvo, da so vsi zdravstveni objekti ustrezno opremljeni in kadrovsko pokriti v skladu z obsto-ječimi normativi, razen dispanzerja za predšolske otroke v zdravstveni enoti šiška, ki je kadrovsko poddimen-zioniran. 5. Socialno vrastvo Materiaino in socialno varnost si bodo delovni Ijudje in občani zagotavljali predvsem z lastnim delom. Tako bomo v občinski skupnosti socialnega varstva zagotavljali socialno varnost le socialno cgroženim osebam. Ob pri-čakovanih gospodarskih gibanjih in problematiki, ki izhaja iz upadanja vrednosti realnih osebnih dohodkov, se bo moralo področje scsialnega varstva intenzivneje vključe-vati v cblikovanju socialne in ekonomske politike. Upo-števaje gibanje cen osnovnim življenjskim proizvodom bo potrebno prilagajati zneske najnižjih osebnih dohodkov tako, da bodo še zagotavljali materialno jn socialno var-nost delavcev. Hkrati s tem bo potrebno izvajati tiste čle-ne samoupravnega sporazuma o uresntčevanju socialno varstvenih pravic, ki določajo valorizacijo družbeno de-narnih pomoči, pri čemer bo potrebno poleg odnosa za-jamčene ravni socialne varnosti, glede na povprečnj osebni dohodek v SR Sloveniji, sprotno analizirati to raven tudi glede na življenjske stroške posameznih kategorij prebi- valcev, da razkorak med gibanji osebnih dohodkov in živ-Ijenjskih stroškov ne bo ogrozil eksistence socialno naj-šibkejših slojev prebivalcev. Osnova za izvajanje vseh oblik socialno varstvene de-javnosti bo samoupravni sporazum o uresničevanju so-cialno varstvenih pravic, ki bo dokončno sprejet v letu 1984 s strani občinskih in republiških interesnih skupnosti socialnega varstva in drugih SIS, ki so pristopile k nave-denemu sporazumu. 6. Soclalno skrbstvo Področje socialnega skrbstva bo tudi v naslednjem ob-dobju intenzivno prisotno kot element socialno varstvene politike pri razreševanju najbolj akutnih problemov zagc-tavljanja sociaine varnosti občanov in delovnih Ijudi. Upravičeno je pričakovati, da se bo zaradi zaostrenih go-spodarskih pogojev in zniževanja realnih osebnih dohcd-kov v naslednjem obdobju povečevalo število socialno prizadetih oseb, ki jim bo potrebno zagotavljati družbeno denarne in druge vrste pomoči. Glede na to, da s planiranimi sredstvi za valorizacijo denarnih pomoči ne bo možno realizirati zastavljenega cilja, bo potrebno že v letu 1984 v okviru rebalansa skupne porabe zagotoviti manjkajoča finančna sredstva upošte-vajoč dogcvor, da naj bi denarne pomoči naraščale sklad-no z rastjo osebnih dohodkov v preteklem letu. Izhajajoč iz navedenega problema, ki se nanaša na zagotavljanje sredstev za družbeno denarne pomoči in druge oblike so-cialnega skrbstva, bo potrebno tudi v obdobju 1986—1990 povečevati delež sredstev za uresničevanje celotnega programa socialnega skrbstva. Center za socialno delo bo tudi v naslednjem srednje-ročnem obdobju osrednji izvajalec del in nalog, kj se po vsebini nanašajo na izvajanje socialnega skrbstva. Center bo nosilec skupne enotne evidence družbeno-denarnih pomoči v občini in hkrati izvajalec vseh socialno varstve-nih pravic. Glede na obsežno dejavnost centra bo potreb-no le-temu zagotcviti možnosti za ustrezno kadrovsko in prostorsko dopolnitev, brez katere center ne bo mogel v celoti uresničevati vseh družbeno pomembnih nalog. Dom starejših občanov bo še nadalje intenzivno vklju-čen v izvajanje domskega varstva starejših občanov z ob-močja občine Ljubljana-Siška in drugih občin. Pri tem se bo dom scočal tudi s problematiko povečevanja števila nepokretnih oskrbovancev, ki jim bo potrebno zagotavljati intenzivno nego. Zaradi tega bo potrebno že v letu 1984 opredeliti možnost realizacije samoupravnega sporazuma c delitvi nalog in financiranju zdravstvenih storitev, ki jih izvaja dom, da bi tako zagotovili ustrezna finančna sred-stva, ki jih potrebuje dom v zvezi s pokrivanjem visokih stroškov izvajanja intenzivne nege oskrbovancev. Cena oskrbe naj bi se usklajevala skladno z rastjo stroškov oskrbovanja dcma. 7. Kultura Razvoj kulturnih dejavnosti v občini bo v srednjeročnem obdobju 1986—1990 pogojen z obstoječimi materialnimi osnovami v katere so vključeni kulturni domovi, grad Go-ričane kot muzej tujih kultur, Muzej revolucije in Vodni-kova domačija ter centralna knjižnica s tremi podružni-cami. Ljubiteljska dejavnost se bo izvajala v okviru društev. Pri tem bo še vedno prisoten problem zagotavljanja fi-nančnih sredstev za vzdrževanje obstoječih objektov in nakup manjkajoče opreme ter za dokončanje začetnih adaptacijskih del (Pirniče, Medvode, grad Goričane). 8. Telesna kultura Na področju nadaljnjega razvoja telesnokulturnih dejav-nosti izhajamo iz ocene, da v planskem obdobju 1986— 1990 ne bomo mogli bistveno povečati števila aktivnih udeležencev v različnih programih telesnokultume dejav-nosti v občini zaradi nazadovanja v razpoložljivih površi-nah odkritih in pokritih telesnokulturnih objektov in zaradi nominalno vse manjših sredstev, ki se za to dejavnost namenjajo. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo na področju telesne kulture še nadaije prisoten problem zagctavljanja ustreznih finančnih sredstev za investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov in za izgradnjo manjkajočih. Zaradi tega bodo površine namenjene telesni kulturi v naslednjem obdobju zaradi porasta števila prebivalstva dejansko v upadanju, ker jih zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mož-nc povečevati z vidika dejanskih potreb. Zaradi tega bo potrebno ob številčno manjšem številu TK objektov in zmanjšanih realnih sredstvih izvajati čim več programov v naravi. Projekcija aktivnosti članstva: Programi 1986 1990 1. Število aktivnih v redni vadbi 2. Stevilo udeležencev v akcijah 3. Program vrhunskega športa 4. Otroškc varstvo VVO 5. Izobraževanje SŠD 6. Stevilo strokovnih kadrov 15.000 16.500 13.000 16.000 1.500 1.500 1.800 2.200 2.500 4.000 950 1.100