pregledni znanstveni članek UD K 811.163.6'373.21 (497.4 Istra) prejeto: 2004-03-09 SEJMIŠČA IN REKA PRI ČRNOTIČAH V ISTRSKI SLOVENIJI? Toponima Sejmišče-Sejenisce in Podrečica Matej ŽUPANČIČ Pokrajinski muzej Koper, Sl-6101 Koper, Kidričeva 19 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 e-mail: matej.zupancic@zrs-kp.si IZVLEČEK Avtor obravnava dva toponima iz okolice vasi Črnotiče v istrski Sloveniji. V nasprotju z opredelitvijo (po Juliju Titlu) toponima "Sejmišče" interpretira razrešitev zapisa v zemljiški knjigi kot "Sejenisce". Ugotavlja, da se kot tak ne nanaša na sejemsko dejavnost v bližini vasi. Tudi opredelitev izraza "Podrečica" -pri Titlu hidronim ("tekoča voda") -interpretira drugače. Meni, da glede na razvoj besede "patriarca" v slovenskem jeziku predstavlja sled prisotnosti oglejskega patriarhata v Istri. Naslanja se na ugotovitve Milka Kosa, Frana Ramovša in Stanka Flega. Ključne besede: Sejmišče, Sejenisce, Podrečica, patriarhat, hidronim, Julij Titi, toponomastika, Črnotiče, istrska Slovenija, zemljiška knjiga IL MERCATO (SEJMIŠČE) E IL FIUME (REKA) PRESSO ČRNOTIČE NELL'ISTRIA SLOVENA? Toponimi Sejmišče-Sejenisce e Podrečica SINTESI L'autore si occupa di due toponimi clei dintomi del paese di Črnotiče nell'lstria Slovena. Allontanandosi dalla definizione (secondo Titi) del toponimo "Sejmišče" (mercato) riporta la soluzione della nota del Libro Fondiario "Sejenisce", costatando che come tale non si riferisce all'attivita di mercato che si svolgeva nei pressi del paese. Anche la definizione del vocabolo "Podrečica" -da Titl, idronimo ("acqua corrente") -viene interpretata diversamente. L'autore pensa che lo sviluppo della parola "patriarca" in iingua slovena sia stato determinato dalla presenza nell'lstria del patriarcato di Aquilea. Tale ipotesi si appoggia sulle attestazioni di Milko Kos, Fran Ramovš e Stanko Flego. Parole chiave: Sejmišče, Sejenisce, Podrečica, patriarcato, idronimo, Julij Titi, toponomástica, Črnotiče, Istria Slovena, Libro Fondiario Matej ŽUPANČIČ: SEJMIŠČA IN REKA PRI ČRNOTIČAH V ISTRSKI SLOVENIJI?, I-6 Pred kratkim je dr. Julij Titi z dvema zaporednima publikacijama opozoril na pomen proučevanja toponi­mov (Titi, 1998; 2000). V obeh izdajah je zbral nad 8500 toponimov, navedel nekoliko osnovne dokumen­tacije, statistiko in njih opredelitve oziroma pomene. V prikazu druge knjige je Milan Natek zapisal: "Zbrano gradivo izziva številna znanstvena področja k na­daljnjemu preučevanju in ovrednotenju zbranih in objavljenih toponimov" (Natek, 2000, 71). Med topo­nimi iz okolice Črnotič1 je za tokratni prikaz izbranih pet, da bi bili podrobneje predstavljeni, saj nam ne­katere Titlove opredelitve vzbujajo pomisleke. Titi, 1998 Titi, 2000 1 Sejmišče, Sejmišče, str. 131 str. 113/114, 123 2 Sejmišče v stajah, Sejmišče v stajah, str. 114, 123 str. 31 3 Sejmišče nad kalom, Sejmišče nad kalom, str. 114, 123 str. 31 4 Sejmišče v kavi, str. 114 Sejmišče v kavi, str. 31 5 Podrečica, str. 123 Pomisleki se porajajo še posebej zato, ker Julij Titi ne pojasnjuje in ne dokumentira svojih opredelitev; za naše izbrane primerke domnevam, da jih je navedel bolj "po ušesu" ali ljudski etimologiji. Za prvi toponim (Sejmišče), ki se v bistvu ponovi še trikrat, bo z nekaj drznosti popravljeno Titlovo branje zapisov v zemljiški knjigi. Pri naslednjem -Podrečica - pa bo skušala upoštevati relevantna literatura in opredeliti drugačen značaj in pomen, saj po mojem hidronim ne more biti. V poglavju Druga imena v svoji prvi knjigi Titi piše o sejmiščih: "... Kot sled letnih sejmov so v katastrski občini Črnotiče ohranjena ledinska imena Sejmišče, Sejmišče v Kavi, Sejmišče v Stajah. Toliko različic istega imena v eni katastrski občini kaže, da so kraje, kjer je bil sejem, večkrat menjali" (Titi, 1998, 113-114). Titi omenja ledine Sejmišče tudi v Movražu, Črnem Kalu in Rožarju. Po avtorjevih naznakah smo te toponime skušali najti v zemljiški knjigi in jih locirati na katastrske mape. Zapisa "Sejmišče" v zemljiških knjigah "Černotiče 1-5 " ni. Trdimo, da bi bilo potrebno v zvezi z obravnavano temo upoštevati tam pogosto omenjano ledinsko ime "Sejenisce". Na karti parcel so prikazane koncentracije oziroma gruče toponima "Sejenisce" (si. 1), sortiranega po parcelnih številkah (kot na preglednici). Po pravilu so to izredno majhne parcele, prav vse so locirane v za­vetje apnenčaste stopnje, ki poteka v smeri severo­zahod-jugovzhod. Dobro je vidna razlika v velikosti med dolgimi obdelovalnimi parcelami na flišni progi (Požeš, 1995, s.v. Črnotiče, 110) in velikimi parcelami Podgorskega krasa nad skalno stopnjo na sv delu karte. Parcele, ki jih zemljiška knjiga označuje kot "Sejenisce", so grupirane v štiri gruče in nekaj osamljenih. V okviru gruč je distribucija posameznih različnih toponimov (na primer Sejenisce, Sejenišče nad Sedmizzo) popolnoma naključno, očitno odvisno od lastnika in zapisovalca, zato so na sliki 1 kartirane skupno. V grobem je pre­poznati štiri gruče (parcele s številkami 362, 806, 1312, 1674-1675), ki so verjetno ustrezne štirim sejmiščem J. Titla. Lega sejenišč je nadvse ugodna za zgodnje sejanje, zemlja je rahlejša kot nižje v dolini, ogrevana od stene in sonca in nad toplotnim obratom (Jože Žumer, ustno 29. 8. 2003). Tudi sama vas je z obema kaloma prislonjena pod omenjeno skalno stopnjo. Zdi se, da je na neki način logika "Sejenišč" povezana z logiko nastanka in življenja vasi same. Vpisi za prvi toponim so v zemljiški knjigi napisani izključno kot "Sejenisce" (si. 2), večkrat z raznimi določili, npr. Sejenisce u Ve rtu, pod Kallam idr. Te za­pise je Titi bral - kot domnevamo - in razumel kot "sejmišče". Vendar je vsaj v številnih lepo izpisanih besedah Sejenisce težko ne razbrati "-jen-"; morda bi bilo tako možno pri kakšnem posameznem, slabo izpi­sanem z ostrim -e- črki -je- združiti z -n-v "-jm-". Tedaj bi pač lahko brali kot "sejmišče". Tako v navedenih primerih berimo rajši "Sejenišče", pomen in domnevno funkcijo Sejenišč v pridelovalnem procesu vasi bo razvozlal kdo drug, za to bolj poklican. Skoraj še ne obravnavano je terensko delo glede ustnega izročila, zato na tem mestu z veseljem objavljamo zapis Jožeta Žumra, ki ga je poslal med zaključevanjem tega prispevka: "Danes zvečer (1. 9. 2003) sem se z Jožetom Vovkom, upokojencem iz Ospa, št. 20, pogovarjal pri­bližno tako: Ali si kdaj slišal, da bi kateremu kraju pri Ospu ali v vasi rekli Sej n išče? Jože zamišljeno gleda, zadeva mu je znana, pa ne ve kam z njo. In nadaljujem: Kaj pa pod steno z luknjo, tam pri Banjah? Je tam kak kraj Sejnišče? Me pogleda in se spomni: Ne tam, ampak malo bolj levo je eno Sejnišče, na drugi strani, pod desno steno Jame pa drugo. Nadrobneje opiše lego obeh Sejnišč pod stenama. Pove, da lahko greva kdaj pogledat, le da bo tam verjetno precej robide. Na obeh krajih je bilo nekaj kvadratnih metrov tal (pokaže pravokotno obliko površja na tleh) malo ograjeno s kamni. Notri so imeli humus in tam se je sjalo zelje in podobno za flancanje. Ja, pa saj to imajo tudi drugod po vaseh. Sam se spomnem iz otroštva. Največ se je tam sjalo prav zelje. To pride od sejanja: seješ na Sejnišču ali Sejenišču!" Ni odveč pripomniti, da osapska situacija na terenu ustreza črnotiški. Črnotiče, vas v istrski Sloveniji na Podgorskem krasu, 389 m nad morjem. Matej ŽUPANČIČ: SEJMIŠČA IN REKA PRI ČRNOTIČAH V ISTRSKI SLOVENIJI?, I-6 SI. 1: Izsek iz katastrske mape Črnotiče: gruče toponima "Sejenisce". Fig. 1: Extract from the cadastral map of Črnotiče: clusters of toponym "Sejenisce". Drugi obravnavani toponim je "Podrečica", ki ga je speleologom je sicer znana paleostruga na planoti, ki se dr. Julij Titi opredelil med hidronime. Točna lega le občasno, ob deževju, napolni tu in tam z vodo - kaj toponima "Podrečica", po Titiu naj bi to bil hidronim nasprotno od pojma "reka". Skoraj vedno suho korito (1998, 123), ostaja nedorečena. Leta 2000 ga ne omenja (Vodna vala pri Trpcih, TTN Kozina 23) leži že izven več. Pomislek pa je na krasu kaj naraven. Jamarjem in k.o. Črnotiče v k.o. Prešnica. Male j ŽUPANČIČ: SEJMIŠČA IN REKA P ČRNOTIČAH V ISTRSKI SLOVENIJI?. 1-6 Tabela 1: Toponim Sejenisce v k.o. Črnotiče: sortirano Sejen see nad Orto 362/33 160 4 po parcelnih številkah. Se d m zzo Table 1: Toponym Sejenisce in the cadastral commune Sejen see nad Orto 362 /40 193 4 of Črnotiče: sorted by cadastral lot numbers. Seclm zzo Sejen see nad Orto. 362 /42 35 1 Toponim Št. Parcele Part. T av. J Knjiga Seclm zzo Sejen see nad Orto 362 /47 196 4 362 /49 193 4 Sedm zzo Sejen see nad Orto Seclm zzo Orto d'erbaggi Sejenisce 362/ 1 34 1 Vigna Sejen Seclm see nad zzo 362 /50 158 4 Orto Orto Sejenisce Sejenisce 362 /6 362/ 7 48 203 1 •5 Orto Sejen Sedm see nad zzo 362/5 1 158 4 Orto Orto Sejenisce Sejenisce 362 /8 362/1 2 8 157 1 4 Orto Sejen Sedm see nad zzo 362/5 2 193 4 Orto Orto Sejenisce Sejenisce 362/1 4 362/1 6 3 48 1 1 Orto Sejen Sedm see nad zzo 362/ 9 57 2 Orto Orto Sejenisce Sejenisce 362/1 8 362 /18 181 181 4 4 Incolto Sejen see nad Lesično 362 /34 161 4 Orto Orto Orto Orto Orto Orto /travnik Orto Orto Orto /travnik Orto Orto Orto Orto Orto Orto Orto Orto Orto Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenis'ce Sejenis'ce Sejenisce nad Sedmizi Sejenisce nad Sedmizza Sejenisce nad Sedmizzo 362/2 3 362 /2 4 362 /24 362 /25 362 /26 362/3 1 362/3 5 362 /36 362/3 8 362/3 9 362 /41 362 /43 362 /44 362/1 0 362/3 7 362 /48 362/2 1 362/ 2 203 183 181 32 29 13 29 13 13 28 9 185 8 11 9 26 66 186 5 4 4 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 4 Orto Orto Orto Orto Orto Orto Orto Orto Vigna Orto Vigna Vigna Orto Vigna Pascolo Orto Orto Pascolo Orto Orto Orto Sejenisce Sejenisce Sejenisce u Stajah Sejenisce u Stajah Sejenisce u Stajah Sejenisce u Stajah Sejenisce u Stajah Sejenisce u Stajah Sejenisce u Verti Sejenisce u Stajah Sejenisce u Verti Sejenisce u Verti Sejenisce u Verti Sejenisce u Verti Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce Sejenisce pod lurjevco Sejenisce u luriouci 1674/ 9 1674 /8 1674 /7 1674/ 6 1674 /4 1675 /4 1674 /3 1674 /2 1675 /1 1675 /2 1675 /6 1675 /5 1675 /3 1675 /1 806/ 5 806/ 8 806 /1 0 806/1 3 806 /16 806 /1 7 806 /15 16 16 46 57 47 56 47 47 47 247 47 47 47 47 11 30 32 11 8 203 48 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Orto Sejenisce nad Sedmizzo 362/ 3 166 4 Orto Orto Sejenisce u Kavi Sejenisce u Kavi 806 /3 806/ 4 42 42 1 1 Orto Sejenisce nad Sedmizzo 362 /4 166 4 Orto Orto Sejenisce u Braidi Sejenisce u Skerjaszi 809/2 806 /12 163 62 4 Orto Sejenisce nad Sedmizzo 362 /13 205 5 Orto Orto Sejenisce Sejenisce Klanzi 1312/ 9 1312/ 2 16 26 1 1 Orto Sejenisce nad Sedmizzo 362/2 7 182 4 Orto Orto Sejenisce nad Kal lam Sejenisce nad Kallam 1312/ 4 1312/ 7 20 20 1 1 Orto Sejenisce nad Sedmizzo 362 /29 163 4 Arativo Orto Sejenisce Sejenisce 245/ 4 249 /7 186 42 4 1 Matej ŽUPANČIČ: SEJMIŠČA IN REKA PR) ČRNOTIČAH V ISTRSKI SLOVENIJI?, 1-6 SI. 2: Sejenisce: zapisi iz zemljiške knjige. Fig. 2: Sejenisce: cadastral records. Razrešitev je treba poiskati drugače, v izrazih "pod­reka" in prvotno "patriarh". Pogosti antroponimi Podreka, Podrecca in podobni, in tudi toponimi Padriče, Poreče, Podreka in podobni, so zgovorna sled zgodovinske prisotnosti oglejskega patriarhata na Slovenskem. Pred nekaj leti je za okolico Padrič na tržaškem Krasu Stanko Flego evidentiral toponim "Podreychan" in ga gladko interpretiral kot prvo omembo Pacirič leta 1327 (Flego, 1985) z naslonitvijo na razvoj besede patriarca pod­reka v slovenskem jeziku. Flego navaja tudi relevantno literaturo (med drugim: Kos, 1931, 160, 201; Ramovš, 1936, 40-41; Pahor, 1968). Ugotavljamo, da v katastrski občini Črnotiče topono­mastika ne podpira niti obstoja sejmov niti obstoja tekoče vode - rečice. Toponim Sejenisce z značilno dis­tribucijo v zavetju pod kraško stopnjo nedvomno odseva značilnosti nekdanje uporabe in izrabe tal v okolici Črnotičev, a nedvomno bi zasledili enak vzorec tudi drugod. Toponima Podrečica ne uvrščamo med hidro­nime, pač pa je le še ena lingvistična sled o vplivu oglejskega patriarhata v Istri in Sloveniji. ZAHVALA Zahvalo za pomoč in spodbudo sem dolžan na­slednjim gospem, gospodom in institucijam: Zvezdi Po­gelšek (Okrajno sodišče, Zemljiška knjiga, Koper), Istoku Dolencu (Geodetska uprava, izpostava Koper), Marjeti Humar, Jakobu Mullerju in Metki Furlan (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU, Ljubljana), Kamnu Klevi (PS-Prostor, Koper), Goranu Filipiju (Filo­zofski fakultet, Pula), Milku Matičetovu (Ljubljana), Jožetu Žumru (Koper), Pokrajinskemu muzeju Koper, Jožetu Hočevarju (Portorož). SI. 3. Obdelovalna parcelica pod kraškim robom pri Črnotičah. Fig. 3. A micro "garden-field" till in use under the carstic reef by Črnotiče. Matej ŽUPANČIČ: SEJMIŠČA IN REKA PRI ČRNOTIČAH V ISTRSKI SLOVENIJI?, 1-6 A FAIRGROUND AN D A RIVER NEAR ČRNOTIČE IN ISTRIAN SLOVENIA? Toponyms Sejmišče-Sejenisce and Podrečica Matej ŽUPANČIČ Pokrajinski muzej Koper, SI-6101 Koper, Kidričeva 19 Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, SI-6000 Koper, Ga ribaI d i jeva 1 matej.zupancic@zrs-kp.si SUMMARY The author discusses two toponyms from the vicinity of the village of Črnotiče in Slovene Istria. In contrast to the expressed definition of the toponym "Sejmišče" he interprets the solution of the record in the land register as "Sejenisce". He further ascertains that as such it does not refer to the fair or market activities practiced near the village and presumes that in a way the logic of spatial distribution of "Sejenišče" under the limestone rockwall is associated with the logic of the origin and life of the village itself. The expression "Podrečica", which is according to Tit! a hydronym ("running water"), is also interpreted in another way. He believes that in view of the development of the term "patriarca" in the Slovene language it delineates a trace of activities of the Aquileia patriarchate in Istria, where he leans on the findings of Milko Kos, Fran Ramovš and Stanko Flego. Key words: Sejmišče, Sejenisce, Podrečica, patriarchate, hydronym, Julij Titi, toponomastics, Črnotiče, Istrian Slovenia, land register VIRI IN LITERATURA Požeš, M . (1995): geslo Črnotiče. V: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 110. Flego, S. (1985): Podreychan (sled oglejskega patriarha v Ramovš, F. (1936): Kratka zgodovina slovenskega je­krajevnem imenu Padriče). V: Jadranski koledar 1986. zika. Ljubljana, Akademska založba. Trst, 150-154. Titi, J. (1998): Geografska imena v severozahodni Istri. Kos, M . (1931): Študija o Istarskom razvodu. Rad JAZU Knjižnica Annales, 18. Koper, Znanstveno-raziskovalno 240. T. Nadbiskup. tisk., 105-203. središče Republike Slovenije, Koper - Zgodovinsko Natek, M . (2000): Julij Titi, Toponimi Koprskega pri-društvo za južno Primorsko. morja in njegovega zaledja. Knjižnica Annales 23,. 2000 Titi, J. (2000): Toponimi Koprskega primorja in nje­(prikaz). Geografski vestnik, 72, 2. Ljubljana, 68-71. govega zaledja, Knjižnica Annales, 23. Koper, Znanst-Pahor, S. (1968): Nastanek in razvoj Padrič, V: Proslava veno-raziskovalno središče Republike Slovenije, Koper ­ob 70—letnici PD Slovan, 1898-1968. Padriče, Pro-Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. svetno društvo Slovan, 19-22. Zemljiška knjiga Črnotiči, l -V. Okrajno sodišče v Kopru.