Spediztoae In abbonamento postal« Poštnina plačana T gotovini Domoljub ¥ 1 ri»kli/ini Ifi in vi P Ljubljani IS. novembra 1942-XXI Jesen V shrambi ......................n...........................................................................................................................milini......m..............m................. 55-Slev. 47 r Ho KujcS svoj značaj f Bodi mož! V zgodovini raziskovanja našo zemlie je na vso inoč imenitno ime velikega Norvežana Koal-da Amundsena, ki ie odkril Severni tečaj in popotoval tudi na Južni tečaj. Bil na ie velik siromak. Ko si ie vtepel v glavo, da bo za vsako ceno šel na Severni tečai. mu nihče ni hotel pomagati. Sam pa je imel le dolgove in nič drugega. Da bi torei ljudi pripravil, da bi mu priskočili na pomoč, je sklenil, da hoče nai-prei ili na Južni tečaj, kar ie bilo za tiste časa imeiutneiše. Javnost ie ostrmela, mož ie nekod dobil neka i podpore in odšel. Minili so meseci, ne da bi kdo kai slišal o niem. Nazadnje pa listi prineso novico, da ie Anumdsen odkril Južni tečaj. Vse ie slavilo niegovo dejanje, delan ie možal Veliki raziskovalec Nansen ie napisal o njem lepe članke, kjer ie dejal: »Vse ie mogoče izvršiti, če se stvari poprime pravi mož z železno volio. •Dne 20. junija leta 1792 so francoski revolucionarji v Parizu napadali kraljevski grad, da bi ujeli kratia Ludvika XVI. in niegovo družino. Kraljeva telesna straža so bili Švicarji, ki so se junaško borili z uporniki. Toda vsa hrabrost ni nič zalegla. Nazadnje ie 760 Švicarjev bilo poklanih in kralj ujet. Skozi okno bližnje kavarne ie to gledal mladi francoski poročnik, ki se ie pisal Napoleon, ler dejal: • ■Švicarji bi bili prav gotovo zmagali, ko bi bili imeli pravega vodjo.« Tega pa niso imeli, zato je kralj s kraljico vred moral dali svojo glavo. O slovitem kaiiažanskcm vojskovodju Ha-nibalu, ki ie nekoč trkal celo na vrata starega Itima, piše zgodovinar Moinscn: »Kako moč ie ta mož imel nad ljudmi, dokazu ie že to, da ie neomejeno gospodaril nad pisano in mnogo« jezično množico svojih voiakov in da se nikoli ni zoper nicga nihče uprl, čeprav iim ie včasih trda predla. Bil ie pač velik mož, kamor i« prišel, vse ie zrlo vanj.. To ie moč moške osebnosti, moškega zna« čaia! Značaicn mož ie kakor bakla, ki drugi ob' Ilici prižigajo svoje lučke. Značaicn mož ie kakor steber, ki sani nosi vso hišo. Kako postaneš tak mož? Ali morebiti po golem nakliučiu? Vpraša i može. ki so tako rekoč iz nič po« stali veliki in slavni, pa ti bodo povedali: To kar smo, nismo postali po nakliučiu. marveč s pridnim delom od mladih nog! No. reči ie treba še to: Ko bi bilo mogoče velike cilje doseči zgolj z delom in pridnostjo, bi jih dosezalo pač mnogo več ljudi. DrugI spet pravijo, da nadarjenost in geniialnost jamčita uspeli. Mi pa vemo, da marsikak nadarjen in genijalen mož sramotno hira kic v siroma« ščini in pozabi. ... .. .t Ce hočeš kai velikega doseči, moraš imeti kai več ko svoie delo, svoio pridnost, svoio volio in svoie znanje. Bili moraš mož korenitega značaia, kar se drugače reče: biti moral osebnosti Ta pa ni taka, da bi znala lepo govoriti in se ljudem izkazovati. Značaicn človek, kt je osebnost, nastopa celo kar skromno in tako naravno, kakor da bi se svoie veljavnosti niti ne zavedal. In pri vsej njegovi skromnosti ven« darlc izžareva iz sebe nekak ogeni, ki druge ogreva in jih pridobiva. Marsikomu ie ta dar kar priroien. Marsikdo pa ga ima v svou no« traniosli le skritega kakor maickeno kal. ka« - (Dalje na 2. strani spodaj.) Vojni dogodki preteklega tedna Naglo italijansko la nemške enote ob Donu na pohoda. Srditi in junaški boji v Afriki Zgodovina bo pisala o junaških bojih, ki jih 'zdaj italijanske čete bijejo v Afriki zoper premočnega sovražnika, ki pritiska od vzhoda. Vojna poročila te dogodke kratko omenjajo: Vojno poročilo št. R95 poroča, da se je bitka 6. noveinbTa vzhodno od mesta Marsa Matruh nadaljevala ter so protinapadi osnih sil prizadeli sovražnim oklepnikom velike izgube. Vojno poročilo št. 897 od 9. t. m. veli, da so sovražni oklepni oddelki skušali ovirali premike osnih čel na umiku ob obalnem pasu egipt-ske puščave. Neki že obkoljeni skupini se je po 3 dnevni bitki posrečilo združiti se z glavnimi italijansko-neinškimi četami. Vojno poročilo št. 898 od 10. novembra na-glaša: V Egiptu je bil sovražni pritisk na italijansko - nemške enote, ki si ustanavljajo nove položaje, v srdilih bojih zadržan. Vojno poročilor oživljene Vineencijeve konference. Za dobrodelno delo, ki je zlasti v današnjih časih neprecenljive važnosti, so zgrabile požrtvovalne osebnosti. Zato je konferenci uspeh zagotovljen, če bodo vsi, ki so blagega srca, podpirali to ustanovo v korist najpotrebnejšim. Prstan v krompirja V nemškem kraju Platz so lelos Izkopali krompir, v čigar prstu podobnem izrastku jc tičal zlat prstan z velikim rdečim rubinom. NV1 ' ..... to prstam KRATKE ličal zlat prstan z velikim rdečim rubinom. Najbrž je kdo prstan izgubil na njivi, nakar ] so ga podorali in je nato krompir vrastel skozi prstan. ] Največkrat se rana zastrupi, če ugrizne človek; manj nevaren je ugriz psa in konja — so ugotovili v bolnišnici v švicarskem Zurichu. Najstarejšo umetno nogo iz brona so našli te dni v rimski grobnici pri mestu Capua. Dne 31. oktobra t. 1. je minilo 425 let, odkar je Luther raztrgal vezi s katoliško cerkvijo, ki je imela za posledico odpad velikega dela Nemčije. Bivši japonski ministrski predsednik 92 letni Keigo Kyoura je umrl te dni v Tokiu. 80 let je minilo te dni, odkar je nemški kemik Friderik VVoschller prvikrat izdelal kalcijev karbid. 250.000 ton premoga prihrani Nemčija, če en dan ne kuri. Niti prodajati, niti čitati ne smejo v Romuniji dela židovskih pisateljev. Lpravn bolgarskega samostana Rila je sklenila v Sofiji zgruditi sodobno bolnišnico za 30 milijonov levov. »Rudar hočem postati*, je naslov filmu, ki prikazuje nemško rudarsko industrijo in so ga prvič te dni kazali v Bochumu v Vrestfaliji. Zatemnitev v Nemčiji. Od t. novembra linije strožje nadzorujejo zatemnitev in so uvedli zu prekrške nove kazni. 30 mrtvih in "0 ranjenih je bilo pri nedavni železniški nesreči v Turčiji. Nud 30.000 kg marmelade in sadnih sokov so izročile gorenjske žene in dekleta nemškemu Rdečemu križu. 80 letnico praznuje te dni znameniti nemški pisatelj Gerliard Hauptmnnn. Pomanjkanje premoga in drv je zelo zadelo večino prebivalstva na Portugalskem. Že sedaj mnogi ne morejo kuhati. Poldrug kilogram je tehtal krompir, ki ga je pridelal neki kmet v Suterode na Hanove-ranskem. 32 milijonov stolov je dal letos donos žitaric na Danskem; 5 milijonov stotov več kot lani. Novo dansko vlado je sestavil Scavenins; od starih ministrov sta ostala v vladi samo dva. 114.000 japonskih kmetov se je v zadnjih petih letih preselilo v Mandžukuo, kjer so ustanovili 48.000 kmetij. Namesto dosedanje cerkvene, so uvedli na bolgarskih srednjih in meščanskih šolah »pa-triotično molitev«. Kozla s 4 rogovi ima posestnik Bohinc iz okolice Beljaka. Nfmška pošta odpravi vsak dan iz. domovine na fronto 12 milijonov poštnih pošiljk, v obratni smeri pa ? milijonov. 130.000 oralov zemlje, odvzele Zidom, bodo Madžari razdelili med člane Madžarskega viteškega reda. Stroški za zgradnjo ladij so se povišali v Angliji od 9 funtov nu tono v letu 1933 na 21 funtov v letu 1941. Ameriški samec plačuje sedaj od letne plače 2400 dolarjev 391 dolarjev davka, njegov angleški tovariš z istim dohodkom pa 391 dolarjev (?) Dežela, kjer gospodarijo podgane Rajski kotiček zemlje je bil do nedavnega otoček Tristan de Cunlia, ki leži med Južno Afriko in Južno Ameriko. Zdaj pa se je zgodilo nekaj: na njem so se zaredile podgane v silnih množinah. Prišlo je tako daleč, da oločani komaj še iztrgajo podganam zn svoje preživljanje potrebno hrano. Na otočku prebiva samo 150 ljudi, ki razmišl ju jejo o preselitvi v kak drugi kraj, zakaj na otočku so v polni meri zavladale podgane. Zanimiva 30 letnica Marsikomu gotovo ni znano, da je letalstvo prvič stopilo v vojno slu/lio za prve balkanske vojne, ki ji je bil začetek v jeseni leta 1912. Letos konec oktobrn je torej minilo 30 let, odkar sta dva bolgarska letalska častnika prvikrat v svetovni zgodovini uporabila letalo kot orožje. Z d vok ril ni kom »Albatros«, ki je imel motor »Argus« 100 IIP, sta se dvignila na poizvedovalni polet nad turškimi postojankami. Bolgarska častnika sta se v letalstvu izurila v Nemčiji. »Tako žal mi je,« je rekla, »vendar si vam ne upam še kaj drugega prinesli. Naša družina ie majhna in teta pazi na 6lužinčad. Dala sem malo malo žganja v mleko, tako je bolj zdravo, in z jajci 6e 6koraj lahko nasitite. Koliko jajec boste potrebovali za mleko? Druge moram prinesti teti — to je bil izgovor, da je prišl* k meni. Mislim, da tri ali štiri. Ali znale zmešati jajca v mleko, ali naj vam jaz pomagam?« Da bi jo še dalj časa zadržal v kurniku, 6em ji pokazal odrte dlani. Kriknila je na ves gla6, ko jih je videla. »Draga g06pica Flora,« 6em ji rekel, »jajčnika ni mogoče narediti, ne da bi ubd jajca in ni malenkost pobegniti iz trdnjave. Mislim celo, da se je eden mojih tovarišev ubil pri tem.« »Bledi 6te kot zid,« je tarmala. »Saj se komaj držite pokonci. Nate, vzemite moj šal in ležite tamle v kotu, jaz pa vam vsaj ubijem jajca v mleko. Vidite, tudi vilice sem prinesla seboj, zvečer dobite več jesti; Ronald vam bo prinesel nekaj iz mesta. Denarja imamo, 6amo živil nimamo. Veste, če bi govorila, bi gotovo ne ležali v tem kurniku! Ronald vas kar občuduje! »Predraga gospica«, sem rekel, »za božjo voljo ne osramotite me še z nadaljnimi milodari.« Manjka mi precej vse, ampak denarja prav gotovo ne.« Pri teh besedah sem izvlekel 6voj omot bankovcev in vzel najzgornjega, ki je bil bankovec za deset funtov. »Naredite mi lo uslugo, kakor bi želeli, da bi jaz naredil uslugo vašemu bratu, če bi bile vloge zamenjane, in vzemite ta bankovec za plačilo izdatkov. Ne potrebujem samo hrane, potrebujem tudi obleke.« »Položite denar na tla,« mi je odvrnila. »Ne smem prekiniti tega mešanja.« »Saj menda niste užaljeni?« 6etn vzkliknil. Odgovorila mi je s pogledom, ki je bil že 6am po 6ebi lepa nagrada in mi obljubljal najslajša darila za prihodnost. Vendar je bilo v njem deloma očitanje, deloma pa tudi (olika toplota zgovorne prisrčnosti, da 6em umolknil. Namesto tega pa sem jo gledal, dokler ni bilo mleko gotovo. »Tako,« je rekla, »pokusite, prosim.« Poskusil sem in dišalo mi je kot pravi nektar. Vzela je jajca, pocenila pred menoj in gledala, kako sem jedel. Čudovit materinski izraz je hipoma ožaril obličje vitkega, mladega dekleta. »Kakšno obleko pa potrebujete?« je vprašala. »Gosposko obleko,« 6em ji odgovoril. »Menim, da je to vloga, ki jo mora gospod St. Ives najbrž igrati. To )e namreč ime, ki ga bom imel na svoji poti.« »Toda v tem je precej težav,« je odvrnila. »Ce vam damo navadno preprosto obleko, ni dosti na tem, ali vam je prav ali ni. Toda pri gosposki obleki je povsem treba, da vam dobro 6toji! No, in potem vaše — utihnila je za hip — »vaše po vaših pojmih nekam pozornost vzbujajoče vedenje.« »Ojoj, moje klaverno vedenje!« 6em zaječal Vendar, draga prijateljica, vi 6ami ste morali vzbuditi pozornost vsakogar, čeprav 6te prišli v večji družbi drugih, da bi obiskali ujelnike v trdnjavi.« Ker me je skrbelo, da ne bi prepodil svojega dobrega angela, 6em brez prestanka govoril dalje in pridodejal še nekoliko besedi o blagu in barvi obleke. Da 6e me boste spominjali v boljši obleki in zunanjosti kot je ta kot žveplo rumena suknja, ki mi tako slabo stoji, in kot moja že štiri dni stara brada.« Debelo me je pogledala. »Vi pa veliko držite na obleko. Jaz nisem tiste vrste.« Obadva 6va vstala in njena roka je že držala za kljuko. Morebiti mi je tisto držanje dajalo poguma, da bi si še t« poislednje trenutke skupnega bivanja obrnil v svoj prid. »Preveč ste romanlinič,« je rekla in v istem hipu je zašlo moje sonce in znova sem 6edel v somraku sam 6 kokljami. 9. Družba v treh je prijetna, v ilirih pa ni. Ostali del dneva sem spal na Fiorinem šahi v kotu kurnika, zdajci sem tiho knknii in planil iz spanja — ravno se mi je samalo, da sem se vedno bingljal po zraku pod utrdbami trdnjave — in videl Ronalda, ki se je 6 sveliljko v roki sklanjal čez mene. Bila je že skoraj polnoč; potemtakem sem spal do malega šestnajst ur; Flora je bila medlem že prignala kure v kurnik, ne da bi jo bil slišal. Začuden 6em se vprašal 6am pri 6ebi, ali se je kaj ustavila, da bi me videla v spanju. Ronald me je peljal skozi vrt ia me tiho spti6til v spalnico v pritličju. V njej 6em našel vodo, milo in britev, ki mi jo je brezbradi gostitelj izročil kot bi bil v zadregi, in celo obleko. Da 6em se mogel zopet enkrat obriti, ne da bi bil odvisen od jetniškega brivca, mi je bil vir radostnega, čeprav otroškega veselja. Lasje pa so mi žal bili predolgi in bil 6em toliko pameten, da si jih nisem poskusil ostriči; tudi 6e mi je dozdevalo, da mi ne pristojajo 6labo, ker so bdi že po naravi malo kodrasti Med jedjo sem se zabaval z Ronaldom... Enako previdno in brez vsakega šuma me je nato peljal v malo, okrogla6to obednico. Oboknice so bile zaprte, svetiljka globoko privita, moja Flora me je pozdravila šepetaje, in ko 6em naposled 6edel za mizo, sta mi 6tregla obadva z največjo opreznostjo. »Ona spi ravno nad nami,« je dejal mladenič in pokazal proti 6tropu — in res me je zavest, da sem v taki bližini tistih zlatih očal, navdala malodane s 6trahom. Najin imenitni mladenič je bil pritihotapil iz inc6ta meseno pašteto in ves vesel sem opazil, da je zraven nje postavil steklenico v resnici občudovanja vrednega rdečega vina. Med jedjo 6cm 6e zabaval z Ronaldom o mestnih novicah, ki so se seveda tikale največ našega pobega. Javno mnenje nam je bilo videti zelo naklonjeno. Všeč jim je bila naša srčnost in mnogim je bilo zelo žal, da smo konec koncev vendarle imeli malo upanja, da bi 6e nam beg dodobra posrečil. Razgovor se je zasukal skoraj neopaženo na druge reči. Ni mi mogoče povedati, kako dobro mi je delo, da sein sedel v prav čedni obleki ob isti mizi s Floro, prosi in v posesti svojega duha iu denarja. Pa vse to mi je bilo na moč potrebno, saj sem mora! igrati dve docela različni vlogi ob istem času: pred Ronaldovimi očmi sem se moral kazali kavalirja in dobrega vojaka, v Florina ušesa pa sem moral najprej igrati nekam gtoboko-čutni in sentimentalni napev, ki sem ga bil pričel. V resnici so dnevi v človeškem življenju, da mu gre vse od rok, v čemer so se pamet, prevara m ljuba zakleli, da^a razvadijo, in celo vreme se mU &atočil°6ernkozarček in zašepetal: Rad bi napil zdravico ali bolje rečeno, tri zdravice, ki pa _ Stran 5. ■ ■- -i» so vse lako povezane druga z drugo, da jih tŠ mogoče ločiti. Pred vsem bi rad pil na zdravje hrabrega in velikodušnega sovražnika; dobil m« )e brez orožja, kot begunca brez vsake pomoči pa vendar ni maral za borno zmagoslavje, ampaK je rajši naredil prijatelja iz sovražnika. Dalje vaju prosim, da izpraznite kozarce na zdravje ljubkej« sega, nežnejšega sovražnika. Našel me je v ječi in mi dajal tolažbo s svojim neprecenljivim so« čutjem. Te dve zdravici bi rad združil prvič itf morebiti tudi zadnjič trčil na zdravje, in bojim sev da lahko že rečem v spomin človeka, ki se sicei ni bojeval brez uspeha zoper vaše vojake, vendaH prišel semkaj kot premaganec 6amo zato, da ga j« iznova premagala prijateljska roka prvega in ne« pozabljive oči druge. Toliko da sem izrekel zadnje besede, smo ;m čuli nad nami nek tresk. Bilo je, kot bi bil pre» cejšnje telo padlo z višine postelje na tla. V «vo» jem življenju ni6em videl večje o6uplo6ti, kot s4 je prikazala na obrazu mojih gostiteljev. Nasveta« vala 6ta mi, da me peljeta 6krivaj na vrt, ali skrit jeta pod zofo, ki je stala ob zidu, toda stopinj^ ki so se bližale, so opozarjale, da ni bilo več časal za prvo pot, drugo pa sem nevoljen zavrnil. »Pri« jatelja,« 6em rekel, »lahko umrjemo zaradi men«< ampak osmešili ne nočemo.« Besede mi še niso prišle dodobra iz ust, kKaj pa nam mar ta butec?« je odvrnil oče. »Meniš morda, da bi zaradi njegovih lepih oči botel tvegati nevarnost, da pademo v kremplje orožnikom?... Ne smemo izgubljati čnsa... Tem slabše za tega tepcal Saj mu ni bilo treba drugega, kakor da nam je zlepa izročil medveda. Odidiino; to pa še toliko bolj, ker bo treba voziti zelo počasi, da bomo obvarovali ranjenca vsakega pretresa... Preden odrineta za menoj, skrijla dečkovo truplo v notranjosti gozda, da ga ne bodo tako kmalu odkrili. Potom pa me bosta lahko dohitela; dobre noge imata.« S temi besedami je zacmokal z jezikom, da je izpodbodel konja, in voz se je premaknil. Niti najmanjše skrbi ni pokazal do svoje nebogljene žrlve, ki bi bila na ta način brezpogojno obsojena na sinrt, če je bilo sploh še kaj življenja v njej, Njegova spokorna sinova sla se vrnila k An-drejčku, ga prijela eden za glavo, drugi za noge in ga odnesla v gozd. Kakšnih petdeset metrov odondod sla ga lahno položila na tla, misleč, da ho ondi na varnem pred neposrednim preiskavanjem. Zdaj bi se lahko mirno odstranila, kajti nobenemu potniku ne bi prišlo na mise1. da spi pod mehkim listjem mali deček poslednje spanje... Pa se le nista odstranila) Pristno človeško usmiljenje do uboge žrlve se jc prebudilo v njima, pa kesanje zaradi njune zločinske soudeležbe. Sla se li ntogla odločiti za lo, da bi ga pustila tam, ne da bi mu bila izkazala kakršno koli pomoč v nezgodi, ki je mogla končno biti zgolj omedlevica? »In če slučajno ne bi bil mrtev?« je zašepelal Sikst. »Hudo mi je, da bi ga piulila tu zapuščenega!« »Tudi meni je hudo.< Je odvrnil Jože. >stfU-šajva ga spravili k zavesti e hladno vodo... Potem bo že sam mislil na to, da bo pritegnil nase pozornost kakega potnika. Odneeiva ga torej k sludencu.c »Počakaj,« je povzel drugi, »jaz vem, kai napravi naša mali, kadar hoče dognati, če ranjenec Že iivi; daj, da poskusim pri njem. Ce nt več upanja, tedaj ga tem laže pivtiva tukaj.« Zleknil se je po tleh in ponovil to, kar je videt, da je nekaj trrnulkov prej napravila mati. A ko Je prislonil glavo Andtejčku na prsi, |e njegovo uho zadelo ob nekaj trdega, skritega pod »Rekel bi. 'Domoljub«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. d Novi odloki pristojnih oblasti imajo sledeče naslove: Zaplemba imovine upornikov in ustanovitev zavodu za upravljanje in likvidacijo te imovine; Predpisi za nakupe z novimi plačilnimi liabavnicami; Podaljšava odmere zgradarine za davčno leto 1913; Prošnja za prenos uporabe plina; Register prejemov in oddaj za izdelovalce, velikoprodajalce, prodajnJce oblačilnih predmetov, agente in zastopnike, uvoznike in prevoznike; Novi seznam točk zu oblačilne predmete- d Brezplačno zdravljenje v ambulanci Spi. bolnišnice v Ljubljani na oddelku za uotrunje l>olezni je dnevno samo od 8—9. d Ko jc podiral debelo bukev. Posestnikov sin, 25 letni Jože Petrič iz Sodražice, je v gozdu podirul bukve in napravljal drva. Pri podiranju debele bukve pa je bila nesreča, da ga je vrh bukve zajel in pod sabo pokopul. Vejevje mu je zlomilo desno nogo. d Slovenski čebelar. Pravkar je izšla 11. in 12. številka kot poslednja v tekočem letu. V uvodnem članku razpravlja Metod Klemen o treh vrstah kranjiča, to je o Janševem panju, o trgovskem in navadnem kranjiču. Urednik Bukovec nadaljuje svojo zgodovinsko poučno razpravo o »Naših panjskih končnicah:. Članek krasijo slike. Fr. L. piše o pravilnem shranjevanju medu in o svojem prašilčku-negovančku. Dalje prinaša list poročilo o občnem zboru, kotiček za radovedneže in drobir, kjer najde bralec marsikatero zanimivo in poučno drobtinico. Iz sejnih zapisnikov povzamemo, da Čebelarsko društvo ni prejelo obljubljenega sladkorja za krmljenje čebel, čeprav je že v juliju pokrenilo vse potrebne korake na pristojnih mestih. List bo izhajal v letu 1943. v istem obsegu in nakladi kot doslej. d V nadomestilo za italijanske dobave so-čivja in drugih živil Nemčiji, je ta pristala na znatno količino dobave krompirja za Italijo. Zato so razdelili ta krompir italijanskemu prebivalstvu že v decembru. d Pasji kontumac so proglasili na področju mesta Ljubljane. <1 Do nadaljnjih odredb velja zatemnitev od 18 do 6. d 9(1 letnik je postal inž. Franc Žužek, gradbeni svetnik v p. v Ljubljani. Živijo! d Železniški upokojenci naj dvignejo »Prijave za prejemanje draginjskih doklad«, ki jih morajo predložiti vsi upokojenci in vdove vsa-\ ko leto pri najbližnji edinici, kjer so v stuležu. d Ker nista skrbno obdelovala posestev je prefekt v 1'udovi odvzel zemljo dvema gospodarjema v Cittadelli, d Na 280.000 komadov cenijo število jablan v Ljubljanski pokrajini. V samem novomeškem okraju jih je nad 130.000 in so letos izredno dobro obrodile. Mnogo sudja so nakupile: Gospodarska zveza in Kmetijska družba, pa tudi Prostovoljna milica. d Gasilstvo Ljubljanske pokrajine je bilo s posebno naredim z dne 21. oktobra preurejeno v skupni Gasilski zbor, ki je podrejen neposredno Visokemu komisnriatu in ga upravlja posebna komisija. Gasilska zajednica in krajevna društva prostovoljnih gasilcev so raz-puščeni. d Nagrado iz Ducejevcga sklada za dvojčke so dobili: Kovač Rudolf in Ana iz Hotedršice ter Mehle Franc in Marija iz Ljubljane. d Ljubljanska Glasbena akademija. Letos sc je vpisalo na Glasbeno akademijo 205 gojencev, med njimi 170 na Sreibuo glasbeno šolo. d Okrog nezgod. Janezu slišteršiču, 30 letnemu delavcu, so padle pri nukludunju kume- nite plošče, ga pokopale pod seboj, tako da je dobil notranje telesne poškodbe. — Velik škro-pilnik je 39 letni kuharici Neži Murinčevi pu-del na glavo in ji napravil hudo rano, da se je zatekla v boluišnico. — šofer Jože Merjasec, 41 let star, je bil tako nesrečen, da mu je para buhnila v obraz in ga močno opekla. — Delavčevemu, 1 leto staremu sinčku lftn. Plešku se je zvrnil lonec vrele kave. Dobii je opekline po vsem životu. — Posestnikovi hčerki, 8 letna Verica Melikova in 5 letna Josipina Jarčeva, stanujoči v Črni vasi na Barju, sta se potolkli jx> glavi in rokah tako močno, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. d Blaten dež. V starem delu mesta San Re-mo je te dni nekaj minut deževni blaten dež. Blato je pokrilo strehe in ceste ter |>onesnaž.ilo razobešeno perilo. d Prvo slano je prinesel letos v deželo sv. Martin na dan II. novembra. Toplomer je ta dan prvič letos zdrknil jx>d ničlo, d Nesreče. Pri padcu si je prebila lobanjo Marija Grabnarjeva, šestletna posestnikova hči v Vel. Gabru nu Dolenjskem. — Pri padcu si je zlomila nogo Marija Vidičeva, 63 letna pre-užitkarica v Gabrovki pri Zagradcu. — Poljska delavka Ana Koprivnikarjeva iz Stične je' umrla, ker ,se je hudo potolkla, ko jo je zgrabila l>ožjust. — 67 letna posestnicu Frančiška Zuž-kova v Velikih Laščah je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila desno roko. — 50 letna posestnikova žena Ana Zgončcvu na Igu se je nu njivi ranila v desno nogo. Rana se je zastrupila in je bila žena prisiljena iskati pomoč na kirurgičnem oddelku bolnišnice. — Nekoliko naglušni Jure Jurkovič, 70 letni berač, je prišel na Ježici |M>d voz. Dobil je poškodbe j>o životu iu je bil prepeljan v bolnišnico. — Posestnikova žena 55 letna Marija Ponikvarjeva iz Kozurij pri Viču je pudlu in si zlomila nogo. Okros sosedov s štajerske kmetice so med najbolj blagoslovljenimi materami v Nemčiji. Dokaz za to so številni častni križci. Na štajerskem so doslej podelili 8649 zlatih, 6506 srebrnih in 9153 bronastih materinskih častnih križcev. Odlikovane matere so doslej imele okrop 145.000 otrok. s Nemški znanstveni institut v Belgradu bo priredil tudi letos več tečajev srbščine za Nein-cc, živeče v Belgradu. s Hrvatska konjereja. Na državnem posestvu v Krušedolu pri Irigu so ustanovili žrebčar-no. Poleg te ima IlrvatskJ še dve državni žreb-čarni, eno v Kutjevu, drugo v Sarajevu. Državne kobilarne ima v Lipiku, Novemgradu, Boriku in Iginanu ter zasebno grofa KItza v Vukovaru za lipicance in grofa Odcscalchija v Ilokn za arabce. Hrvatska konjereja se omejuje na lipicance, arabce, belgijske konje in nonijsko pasmo. Hrvatska ima sedaj nad 600.000 konj. s Podporo v znesku 30.000 kun je dobil od hrvatske vlade varaždinski muzej, in sicer za izdujo vodiča po tem muzeju. s 700 spodnještnjerskih deklet so letos uvrstili v vojno pomožno službo. s Narodnosocialistični vzgojni zavod, ki ga zaenkrat obiskuje 40 inladeničev, so odprli v Št. Vidu nad Ljubljano. s Nesreča ne počiva. Pri nakladanju opeke v Leitcrsbergu pri Mariboru se je ponesrečil 52 letni delavec Rafael Šalamun; razbit ima nos in preklano sjiodiijo ustnico. — 34 letnega delavca Franca Odra je v Marilioru zadela gu-galnica in gu močno poškodovala na glavi. — Posestnikova hči Marija Pogorelčnik je s šivan-ko v roki padlo. Pri tem se ji je šivanka zadrla v roko in se odlomila. — Levo roko si je pri delti zmečkal 46 letni mizar Ivan Štolc iz Maribora. — 19 letna jioljedelska delavka Ljudmila Strnad, zaposlena v Pesnici pri Mariboru, je pri stiskanju sadja prišla z roko v stiskalnico, ki ji je odtrgala vse prste. s Uničevanje upornikov v Bnnatu. Policijski predstojnik v Banatu jj izdal proglas na ljudstvo, v katerem ga jioziva na borbo za uničenje zadnjih ostankov uporniških elementov, ki so se sedaj skrivali jx> koruznih poljih in posameznih gosjiodarskih poslojijih zunaj vasi in naselij. Pri tej akciji mora sodelovati vsakdo. Za glavo vsakega upornika je razpisana denurna nagrada. Za voditelje izgrednikov in prevratnikov je nagrada večja. s Nov Nedičev govor. Po zadnji preosnovi svoje vlade je imel srbska ministrski predsednik Nedič prejšnjo nedeljo na belgrajskcin ra- ii„o„.y..j.„.fl„.ll...?„.?j.„y„„vj V Mariboru so umrli: zasebnica Angela Mlakar, stara 79 let; Franc Purgaj, star 73 let; 51 let stara posestnikova vdova Marija MundL V Sp. Polskavi je v starosti 61 let umrla Marija Štruc. — V Celju so umrli: 59 letni I,eo. ]K>ld Krofelj, 67 letni Karel Breznik, 89 letna Amalija Kranjc in 83 letni Franc Ferjančič, vsi iz Celja. Dalje so umrli: 48 letni Anton Cucek iz Mrzlega polja pri Jurkloštru, 60 letna Frančiška Tanšek roj. Piščanec iz št. Jurja ob juž, žel., 31 letna Jožefu Kimovec roj. šerko in Marija Kolterer iz Turna pri Slivnici. — V Žalcu so jKikopali 83 letno Ano Javornik roj. Zurc. —• V Mariboru sta odšli v večnost še sledeči zemljanki: 72 letna Ana v. Pister roj. Verdnik ia 16 letna posest, hči Marija Krunjc iz Kupele. — V Vuzenici je zapustil solzno dolino 78 letni upokojeni nudučitelj Marko Kogclnik. — V mariborski bolnišnici je umrl 50 letni hlapec Ferdinand Pirš iz Maribora. — V Zulcu je v visoki starosti 84 let umrla zasebnica Marija Globov« šek roj. Vabič. — V Ptuju je umrl 70 letni trgo« vcc in posestnik Ferdinand Stos. — V zdravili« šču Topolšici je po dolgi bolezni umrl v nuj« lepši moški dobi 39 letni Iv. Franc, kapitan Do« nnvske paroplovne družbe. — V Celju so umrlir Mihael Rozman, Vinko Kokelj, Anton Kamerer in Jožef Vcrdelak, vsi iz Celja; Rozika Kobula iz Topol pri Rogaški Slatini, Anton Strošek iz Stranj pri Šmarju, Marija Glušič roj. Vanovšek iz Lipnja pri Dobrni, Franc PustoslemSek iz Tiroseka pri Gornjem gradu, Mihael Novak roj. Založnik iz šent Junža, Ana Magrič z Male gore pri Braslovčah, Jožefa Zilnik roj. Razgan iz Orle vasi pri Braslovčah in Blaž Zagoričnik iz Belih \oda pri Šoštanju. — V Mariboru je od« šel v večnost sodnik Viktor Svetel. — V Ameriki je umrl benediktinec in misijonar p. Venceslav &»lar. — V Ljubljani so umrli: 83 letna Marija Legiša roj. Podbevšek, Katarina Dam vd. Pire roj. Zorič, Marija Kopčavur, 78 letni učitelj v p. Avgust Pire, 51 letni lesni trgovec Milan Klun, zvaničnik drž. žel. v p., Alojzij Golob, trgovec s sadjem in zelenjavo Ivan Bol ta, Apolonija Kraškovic roj. Rcmžgur in Peter Marincclj, gostilničar iz flrastja. — Naj počivajo v miruf Preostale tolaži Bogi diu govor o nalogah svoje nove vlade. V svojih' izvnjunjih jc Nedič zopet ostro obsodil prejšnjo politike, za katere trdi, da so s svojim početjem spravili Srbijo v sedanje težko stanje. Omenja tudi lanskoletne nemire v notranjosti dežele, razna pustošenja in uničenja ter zagotavlja Srbe, da lio nova vlada že v kali brezobzirno zatrla vsak poskus novega najmanjšega nereda v deželi, pu naj pride od kutere koli struni. s Proslava 700 letnice proglasitve Zagreba za svobodno in kraljevsko mesto. Dne 15. novembra je bila v Zagrebu slovesna prosluva 700 let« niče, odkur jc bil Zagreb proglašen za svobodno iu kraljevsko mesto. Zjutraj tega dne je hrvatski metropoli! in zagrebški nadškof pri sv. maši blagoslovil nov prnpor Društva Zagrebčanov, zvečer istega dne pu je bila slovesna prosluva v hrvatskem državnem gledališču. s Na področju izliva Save v Donavo izvaja« jo osuševalna dela. Letos so že velik del močvirja spremenili v plodne pokrajine in odstra« nili na desetine vtigonov žab. s še nekaj nesreč. 34 letnega posestnika Fmanuela Gavbija v Vicali je nekdo po ne« sreči z lovsko, puško obstrclil na glavi. — 35-letna tovarniška delavka Alojzija Vrtačnik v Mariboru je padla s kolesa in se hudo poškodovala na glavi. — 15 letni učenec Karel Ocepek iz Maribora si je pri telovadbi zlomil levo roko v komolcu. — 40 letni izvošček Jožef TrampuJ v Mu ribo ru je padel s kozla svoje kočije in se hudo poškodoval na zobeh. Fotografiranje v človeškem trebuhu Po dolgotrajnih poskusih se je nemškemu profesorju dr. Heinzu Kalku iz Berlina posrečilo, da je napravil s pomočjo nekovrstnega trebušnega zrcala zdravniško važne fotografsko posnetke v trebušni votlini. To je zlasti mnogo vredno za razpoznavali je nevarnih notranjih oteklin. Bolezni na jetrih, n. pr. navudno ni mogoče raziskovati z riintgenom, s pomočjo trebušnega zrcalu bodo pa lahko zdravniki take bolezni hitro ugotovili in uspešno zdravilu P. Stanislav Škrabec Eno izmed najvidnejših mest med slovenskimi jezikoslovci zavzema ime p. Stanislava Škrabca. Doma je bil iz Ilrvuče pri Ribnici, kjer se je rodil leta 184-4. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in jo končal 1803, nato pu je stopil prav tam v frančiškanski samostan in bil 1867 jiosvečcii v mašnika. V Novem mestu je ostal nato še tri leta, 1H70 pa ga je samostan poslal na gruško vseučilišče, kjer je škrabec v treh letin doštudirul slovansko, latinsko in grško jezikoslovje. Potem pa je odšel v Kostanjevico pri Gorizii v tamkajšnji frančiškanski samostan in postal profesor v domači samostanski gimnaziji, kjer je poučeval slovenščino, srbohrvaščino, nemščino, latinščino iu grščino. Tako je Škrabec dolgo dolx> svojega življenja služil Bogu, šoli in znanosti, v kateri je deloval nad štirideset let. Med prvo svetovno vojno je leta 1915 prišel v frančiškanski samostan v Ljubljano in tukuj 1918 umrl v 75. letu svoje starosti. Škrabec se je z jezikoslovjem bavil skoraj 60 let. Imenujemo ga prvaka novejših slovenskih jezikoslovcev. Posebnih zaslug pn si je pridobil tudi kot izdajatelj in urednik »Cvetja z vrtov sv. Frančiška«, nekaj časa je bil tudi ravnatelj frančiškanske redovne gimnazije v Kostanjevici pri Gorizii. Niegovo znanstveno delovanje se je začelo 1870, ko je v letnem poročilu novomeške gimnazije objavil prvo svojo znanstveno razpravo iz slovenskega jezikoslovja poti naslovom »O glasu in naglasu našega knjižnega jezika v izrekih in pisavi«. S to svojo razpravo je tako rekoč oral ledino v slovenskem jezikoslovju. K vprašanjem glasov in naglasa v slovenščini se je poznejša leta škrabec zopet in zopet vračal in svoje jezikoslovno delo tudi zaključil s podobno razpravo pod naslovom »Naše glaso-slovje v prozi ni poeziji — iz leta 1915. Škrabca imenujemo očeta slovenskega gla-soslovja. Za svoje znanstveno delovanje se je kor najbolj temeljito pripravil s tem, du je izredno mnogo bral in študiral naše stare pisatelje,-Trubarja, Dalmatina in Hrena. Posvetil pa se je tudi raziskovanju slovenskih narečij in še posebno raziskovanju zgodovine drugih slovanskih jezikov, pn tudi evropskih jezikov sploh. Osnovo našega knjižnega jezika sta postavila Trubar in Dalmatin s svojim domačim narečjem dolenjščine. Poznejša doba je po Jap-Iju, Kopitarju, Vodniku, Ravnikarju, Metelku in Prešernu to osnovo v toliko spremenila, da jo je razširila na vsa narečju na bivšem Kranjskem. Ko pa je prišla doba romantike, so slovenski ilirci in Levstik poskušali dolenjščtno kot osnovo našega knjižnega jezika popraviti zlasti v tem smislu, da so šli daleč nazaj v dobo praslovanžčine. Škrabec pa se je vsem tem nazorom, zlasti Levstikovim, z vso silo n pri in zopet utemeljil dolenjščino kot osnovo našega knjižnega jezika, češ: staru slovenščina pred 16. stoletjem le imej svoje pravice nasi novi slovenščini zato ne jemljimo njenih I Po prvi razpravi je Škrabec za deset let utihnil in ves ta čas kar najinarIjiveje študiral slovenski jezik. Leta 1880. pa je začel s svojim 'Cvetjem z vrtov sv. Frančiška« in na njegovih Platnicah začel priobčevati svoje temeljite jezikoslovne razprave, ker jih pač drugam niso hoteli sprejeti. Tako je na zunaj čisto preprost nabožni list postal najznamenitejši časopis slovenskega jezikoslovja v tistem času. Škrabec je smatral za svojo prvo nalogo, uu natančno določi pravo i z reko naše knjižne slovenščine, nato pn tej izreki primerno sestavil tndi pravopis, po katerem se morajo ravnali vsi pisci. V resnici je odstranil iz našega Knjižnega jezika zelo mnogo tujega, nezdravega. papirnatega. Nu drugi strani pn je V svoji preveliki doslednosti tudi marsikaj pre: lirnval in z mnogimi spremembami, ki Jih je hotel uvesti v naš knjižni jezik, ni zmagal, ker so se pač mnogotere stvari v našem pismenem jeziku že davno pred njim ustalile. Izredno veliko je škrabec storil za raziskovanje slovenskega glasoslovja, naglasa in sklanje. O vseh teh stvareh je napisal nešteto člankov in razprav in se tako rekoč vse svoje življenje bojeval za zmago edino pravih načel v slovenskem knjižnem jeziku. Pruv zaradi neštetih drobnarij, s katerimi se je pečal, in zarudi pogoste polemike s svojimi nasprotniki, ni vse življenje mogel priti do urejenega pisanju slovenske slovnice. Letu 1916. je začel urejevati svoje spise, ki jih je bila pripravljena izdajati Leonova družba. Toda prišel je samo do tretjega snopiča prvega zvezka svojih zbranih spisov. Po njegovi smrti je jezikoslovec dr. Anton Breznik priredil še četrti snopič prvega zvezka, nadaljevanje pa je potcin zastalo. Tako je še danes po večini raztreseno po raznih letnikih »Cvetja z vrtov sv. Frančiška«, dasi je med njimi premnogo takih stvari, ki bi jih moral poznati vsuk. kdor hoče prijeti za pero. P. Stanislav škrabec je v svojem dolgem skoraj šestdeset-Ictnem znanstvenem delovanju v slovenskem jezikoslovju napisal tako pomembne razprave, da ga štejemo med naše največje može polpreteklega časa. PRAVNI NASVETI Kdo jc plačnik za društvo. L S. Š. — Neko društvo je naročilo različne potrebščine. Sedaj jih ne more plačali. Dobavitelj lerja blagajnika oblino, češ da jih je on naročil. V resnici je na odborov sklep izvršil naročilo in se domenil za ceuo tajnik. Kdo je dolžan plačati: društvo, celotni odbor, vsak osebno, blagajni kali tajnik? — Ce je naročil potrebščine odbornik, in pri tem povedal, da naroča za društvo, in je dobavitelj poslal naročeno blago na naslov društva, potem lahko zahteva plačilo le od društva. Tožiti mora društvo, in ko bo sodba pravomočna, bo lahko zahteval rubež društvene imovine; odborniki društva niso solidarni plačniki za društvene dolgove, razen, če so s svojim prolipravilnim ravnanjem društvo zadolžili. Ce pa je odbornik naročil pri dobavitelju potrebščine, a ni prav nič omenil, da kupuje za društvo, in je le kupljene potrebščine tudi sam prevzel, ali si jih dal na svoj naslov poslati, potem ima trgovec pravico, da od naročnika osebno zahteva plačilo in odbornika osebno loži za plačilo. V tem primeru ostane odborniku le pravica regresa do društva. .. Spremenjena oporoka. N. D. - Neki osebi, ki jo umrla, sle več let opravljali razne posle. Obljubljala vam je, da vam bo zapustila več|0 vsoto denarja in zalo niste zahtevali plačila za svoje delo. Pred s mrl jo pa je ta oseba svojo prvotno oporoko, v kateri vam je volila večji znesek, spremenila in vas je čisto izpustila. Vprašate, če ho sodišče priznalo vašo terjatev brez drugih dokazov. -Poravnavo svoje terjatve morate zahtevati od dedičev. Ako dediči ne bodo priznali terjatve..jih boste morali tožiti in dokazati vašo terjatev. Brez dokazov vam sodišče ne bo moglo mčesarprlsodit. Ker nimate prič, ho sodišče moralo pač zaslišali tudi stranke. Ce bo vaša izpovedba. podprta s posrednimi dokazili (prejšnja oporok^ nrepričevalna za obsto terjatve, boSte s tožbo uspeli Seveda bo sodišče odločalo na podlag, dokaznega materiala, ki ga bo zbralo po predlogu °bP Nepoštena dolžnica. G.S.N. Zaro&nki prijatelja s^e posod i I i 700 lir, ki jih je nujno rabila in ob jub Ia vrniti Preteklo je že več mes<*ev, pa dol-ga noče vrniti kljub temu. da je že poročena m o E ZGODBICE Boj z morsko pošastjo Na morskem dnu živi mnogo živali, ki so kakor pošasti ter potapljalcu silno nevarne. Naiboli nevarni so v morju morski volkovi, ki napadajo človeka in ga požro. Takih nesreč ie vedno dovolj. Boj z niiini ni lahek. Marši-kak kopalec, ki se ie neprevidno oddaljil od brega, ie svoio neprevidnost že plačal z življenjem. Zlasti nevarna pa ie ta velika zver potapljalcem, ki se spuščajo na morsko dno po svojih opravkih. Morski volk pa ni edina taka nevarna zver. Na morskem dnu so skrite še druge velike nevarnosti, med katerimi so največie tako ime-novani polipi ali sipe. To so prav velikanske morske živali, ki imaio spredaj včasih do 2 m dolge rokam podobne tipalke, s katerimi se oklenejo svoje žrtve ter io potegnejo za seboi in umore. Taka zver je ena sama ogromna mišica. Boj z njimi je zaradi tega tako težak, ker ji težko prideš do živega. Naiboli poias-niu ie to nevarno zver dogodek, ki se ie pred več leti zgodil v avstralskih vodah. Potapiialec Mac Rav se ie spustil na morsko dno kakih 20 m globoko. Na sebi ie imel potapljaško opravo, da voda ni mogla vdirali vanjo. Da ie lahko dihal, ie imel poleg vrvi, s katero je bil privezan na ladio, na šleniu pritrjeno še gumijasto cevko, skozi katero ie prihajal zrak pod šlem. da ie mož lahko dihal. Kakor vsi potaplinlci, ie imel za svoie orožie v rokah še dolg nož. Vendar ie svoie orožie težko sukal, ker ga ie pač ovirala taka oprava. Na morskem dnu bi bil moral popraviti jekleno mrežo, ki ic bila tam razpeta. Komai pa ie mož prišel na dno. se ga je že oklenila velikanska morska sipa. ki ie imela do 2 metra' dolge tipalke. Začel se ie boi za življenje in smrt. Cele tri četrt ure ie žival držala moža v svojem nevarnem obieniu ter ga skušala potegniti za seboi. V notranjosti čelade je bila pritrjena tudi telefonska naprava, no kateri ie Bav mogel telefonirali na vrh. kai se dogaia pod vodo. Zgorai je pazil na niegove ukaze niegov pomočnik James Ilill, ki ga ie spreletcla mrzla zona. ko ie slišal, da ic njegovega gospodarja zagrabila ta strašna morska pošast. Žival je naiprci brizgnila iz sebe črno tekočino. ki ie tako črna, da zatemni več metrov na okoli vse morie, da ni mogoče nič videti. Tako Bav neka i časa ni nič videl, marveč ie skoraj kar tia v en dan suval s svojim nožem. Pomočnik ga je hotel rešiti ter ga potegniti na vrh. Rav pa mu ic zaklical. nai tega ne stori, ker bi se utegnila pretrgali gumijasta zračna cev. Zalo se ie Rav kar sani boril pod moriem s pošastjo. Pošast ie moža najprej pograbila za levo roko ter ga potisnila ob jeklene mreže, ki iih ic mislil popraviti. Mož pa ie neprestano malini in suval z nožem, pri čemer ic moral še paziti, da si ni prerezal svoie gumiiaste oprave. »Pošast me ne spusti. Ne verjamem, da bi živ prišel na vrb.. Tako ie Rav še telefoniral svojemu pomočniku. Končno ie Rav uvidel, da pošasti ne bo kos. Zato ie vendarle velel svojemu pomočniku, nai ga potegne na vrh. čeprav bi sc pri tem pretrgala zračna gumijasta cev. K sreči pa ie cev vzdržala in moža so trdno potegnili na vrh Pošast pa se ga ie tako oklepala, da so tudi nio z možem vred potegnili iz morta na ladio. kier so io s sekirami pobili. Bav sam ti je bil zadal s svoiim nožem 11 velikih ran. pa se še zmenila ni za nje. Sc le pod sekirami ie končala. . , , Komai so Uavu sneli čelado z glave, ie omedlel. Sni tudi ni nobeno čudo. in se vam la nehvaležna oseba ne bo končno še posmeliovala, vam svetujemo, da vložite z ubotnim spričevalom tožbo pri sodišču na vračilo posojila. Ko postane sodb« pravomočna, pa na isti način predlagajte rubež Ce ho to brezuspešno, jo lahko prisilile, da priseže razodetno prisego o svojem imovinskem slanju Ce jo boste vztrajno jajledo-vali z izvršbami, se bo najbrž vdala In odplačala dolg z vsemi etroSki. ^ ||| ZA FANTE OP FARE ||| IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA «uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiihiiiiiiiiiiiiu1unui0 Na tekmah v Kelmorajnu Po končanih počitnicah je Tomaž spet odšel v tujino. Tokrat ni šel več v >ncznani svete, temveč v šolo, kjer je imel že svoje znance in prijatelje ter v mesto, kjer je vedel, da ga čaka soba, postelja in vse tisto, kar potrebuje človek za vsakdanje življenje. Ko je potoval prvič iz Ljubljane v Berlin, mu še na misel ni prišlo, da bi se lahko kje med potjo ustavil, si ogledal znamenitosti mesta, prenočil in potoval spet naprej. Sedaj je uredil tako, da je potoval čez slikovito alpsko pokrajino po dnevi, zvečer pa je prispel že v Monukovo. 'lam si je naročil kot izkušen popotnik znamenito bavarsko belo klobaso z zeljem in krompirjem. Tudi prenočeval ni v kolodvorski čakalnici, kakor bi bil storil prvič, temveč lepo v hotelu. Ko je bil že nekaj tednov v Berlinu, je prejel iz Ljubljane pismo nekako naslednje vsebine: »Povabljeni smo v Kiiln na mednarodne tekme. Določili s,no, da boš tekmoval tudi ti in ti pošiljamo predpisane vaje.« Ce bi bil prejel Tomaž tako pismo pred letom, bi skakal od veselja do stropa. Sedaj pa ga je sprejel bolj kot dolžnost. Ni bil več fant, ki bi se ratl ob vsaki priložnosti postavil, temveč napol mož, ki se zaveda, da se ne uči zase. Tomaž ne bo tekmovalec, temveč telovadni in športni učitelj. Ta pa ne sme misliti na svoje mišice in na lastno telesno zmogljivost, temveč na znanje in izkušenost v mnogoterih panogah. Kljub temu pa se je Tomaž resno pripravljal na svoj mednarodni telovadski kr.-,t- Bil je sicer /e član rimske vrste, toda takrat so imeli smolo; tekme so v zadnjem hipu odpovedali in tako je odpotovala četa fantov z nabreklimi mišicami samo na izlet in romanje. Spored mednarodnih tekem v Kiilnu je obsegal vaje na orodju in lahko atletiko. Teke, skoke in inetc je treniral Tomaž z vnemo, vaj na orodju pa se je naučil bolj »z glave« kot pa na orodju. Ni bilo časa, zakaj nogomet mu je delal preglavice, plavanje je preveč mehčalo mišice, hokej na travniku pa je bil preveč mikaven. / Ljubljančani se je Tomaž dogovoril, da se bodo našli v Kiilnu ta in la dan, to in to uro ihi stopnišču znamenite katedrale, lako se je tudi zgodilo. Tomaž je čakal nekaj minut ired eno na stopnišču in prav takrat je prišel jubezniv odliomik, s katerim sta se prisrčno [Kizdravila. Oh. lc|>o je dobiti v tujini znance in prijatelje! Bila sla dva odlKirnika iz. Ljubljane dva tekmovalca, Tomaž pa je bil tretji. Naslednjega dne so se odpeljali z avtomobilom čez Reno na veliko tekmovališče, ki ie bilo v rc-nici en sam športni park. Mikavno bi bilo ogledati si kolesarski stadion, letno plava-liščc, igrišče za odrasle in za otroke, toda za vse lo ni bilo časa. V telovadnem stadionu so že čakali zastopniki Švicarjev, Belgijcev, Francozov. Nemcev, Čehov in drugih narodov. Slovenci so se hitro preoblekli ter se podali v tekmovalno areno. Ivo in Vomaž sta se udeležila mešanega tekmovanja v orodni telovadbi in lahki atletiki, Leo pa je |xiskušal svojo srečo med atletskimi veljaki. Ivo se je še pozdravil z znanci, s katerimi se je boril v Strassburgu in Brnu, potem pa je šlo zares. Težko je popisati vso zbranost in moč, ki sta potrebni ob redkih priložnostih, ko prideš v svet, da se pomeriš z najboljšimi. Takrat čutiš, da ti nabrekajo mišice in takrat ni vaje, ki ZOBOTREBCE vseh vrst kupuje po najvišjih cenah M. PAKlC — LJUBLJANA Sv. Petra nasip št. 27 bi ti jemala poguma. Tomaž in Ivo sta bila že po prvih nastopih med najboljšimi. Gledalci so lo kmalu opazili in so ju spremljali od točke do točke. Na drogu pa je imel Tomaž hudo smolo: ko se je zanosilo vrtel na razgretem orodju je začutil, da ga je strahotno zal>olelo v dlaneh. Stisnil je roke in izpeljal vajo do konca. Ko je prikorakal v vrsto in se postavil v »odmor«, si je šele ogledal dlani: na obeh je manjkalo za novec kože. Vso debelo kožo si je odtrgal do živega. Da bi odstopil, mu še na misel ni prišlo. Sedaj si Iu, sedaj moraš zdržati! Konec tekmovanja je bil za Slovence nad vse zadovoljiv: Ivo je liil prvi. Tomaž četrti. Leo pa ie dosegel v lahki atletiki precej visoke znamke. Ko so sedli spet v avtomobil, so se počutili kakor dijaki |ki težkem izpitu. Ivo je bil vesel, ker ga je čakal venec zmage, Tomaž je bil ponosen na svoje dlani, Leo pa je priganjal šoferja, naj vozi kolikor more in 11111 obetal napitnino. Tako je bilo v Kiilnu leta 19_»7. V rožah le zdravje Onicla, bela oinela, ptičji lim — visctim album, je vedno zelen do pol metra visok grmiček, ki raste kot zajedalec na sadnem drevju, hrastih, liorili, topolih itd. Listi so temno ali olivnozeleni in trdi. Ker je rastlina dvodomna, ima ženski grmiček svetlo rumene ali bele jagode, ki so zelo lepljive. Omclo rabimo v domačem in znanstvenem zdravilstvu, ker nekatere snovi, ki pa še niso popolnoma znane, vplivajo na obtok krvi. Zaradi tega rabimo omclo pri |>oapncnju žil, premočnem omotičnem krvnem pritisku, pri raznih krvavitvah, krvavenju iz pljuč, krvotoku in premočni menstruaciji. Bela nmela pa blaži tudi liolečine pri glavobolu in krčih, pomirja srce in učinkuje blažilno pri padavici, |Kimiri živce in ureja prebavo. Za zdravljenje nabiramo mlade enoletne veje in liste, ki jih razrežemo in posušimo. Na-liiipmo jih novembra, decembra in januarja. Ker sc posamezne vrste, ki rastejo tia različnem drevju, tudi med seboj razlikujejo po sestavinah. nabiramo in rabimo v prvi vrsti le one rastline, ki rastejo po hrastovih drevesih, ker so te najbolj zdravilne. Dr. Colbatsch zatrjuje, da je mogoče s čajem bele omele ozdraviti božjast, zlasti še bož-iast otrok. Zelo priporoča omelo tudi pri krčih. V ta namen skuhamo 30 g r bele omele na 11 vode. Čaj spijemo v treh obrokih, vsakokrat po skodelico, in sicer pred jedjo. Iz zdravniškega veslnika zvemo, du je zdravnik dr. Frager ozdravil v pričetku 21). stoletja od II božjastnih bolnikov /. oinelinim čajem 9 oseb. Tudi ljudski dobrotnik Kncipp je imel v zdravljenju božja-sli z omelo čudovite uspehe. On je zdravil na sledeči način: bolniku je dal zavžiti zjutraj eno žlico olivnega olja, proti večeru pa i noževo konico omelinega praška. Za krče otrok zmešamo otnelin prašek s praškom baldrijanove korenine ali pa skuhamo obaro iz 8gr omele v 2 kozarcih vode. Pri krvavitvah, premočni menstruaci ji, krvotoku iz pljuč in motnjah krvi pijemo trikrat na dan onielin čaj, ki mu dodamo I—2 noževi konici santolovega praška. Še lioljše zdravilo od čaja je izvleček, kjer samo namakamo 10—12 gr razrezanih oinelinih listov iu stebel v treh skodelicah vode vsaj šest ur. Konoplja, belica, črnica, pleskavica — ean-nabis šaliva — je vsem znana rastlina, saj se skoraj povsod goji kot poljska rastlina. V zdravilstvu rabimo seme, ki vsebuje izredno mnogo težkega olja in poleg drugih snovi se kanabinol, ki je sestavina hašiča, ki povzroča, če ga kadimo, prijetno opojnost, a umiriije živce in privede človeka, ki se je kajenju hašiča vdal, do blaznosti. V znanstveni medicini se konoplja ni uveljavila, ker vpliva precej nesigurno, ven-dur se v ljudski medicini precej uporablja. Brazde ženskih cvetov, ki se nabirajo v toplejših krajih, so že od nekdo i rabili za zdra< vilo zoper kolero. Prav tako zdravijo migreno, katarje in liolczni maternice. Pri putiki, revmatizniu, trešljiki, nevralgiji, pri krčili v mehurju, kamnih v ledvicah, knšlju in kožnih izpuščajih skuhamo 3—5 gr mešanice konopljinegu semena in listju. Izvleček iz hašiča se priporoča kot izborilo sredstvo zoper migreno. Jemljemo ga več tednov po manjših dozah. Seveda je mogoče tako zdravljenje samo z zdravniško pomočjo. Proti zlate-niei se je obneslo zdravilo iz štirih žlic obure od zmečkanega semena, ki smo ga skuhali v litru mleka. Zdravilo spijemo počasi tekom dneva. Pri zaprtju ledvic in polucijuh pomaga, če spijemo dnevno |xi |>o! litru mleka, v katerem smo skuhali 30gr konopljinega semena. Ker seme žene na vodo, se. priporoča proti revinatizmu, dobro je, če dodamo semenu še polovico posušenih listov konoplje. Zunanje se konopljo zelo redko rabi. No« kateri zatrjujejo, da je mogoče popolnoma ozdraveti revinntizem, če se bolni ud zavije v konopljino vlaknino, s katero delajo vrvi. Dobi se pri vrvarjih. Močnik iz konopljinega semena se uporablja, sicer bolj malo, za obkladke pri šenu in revmatičnih bolečinah. Tinktura ko. nopljinega cveta baje zdravi vnetja. Bolečine opeklin lajšajo sveže in stolčene korenine konoplje. 1'cav tako polagamo zmečkane korenino in liste im ostekline in vnete žleze. Rafuni iz človeškega življenja Strokovnjaki so izračunali, da človek, ki živi 70 let, raztrga približno 110 parov čevljev in 200 parov nogavic. Brije se do 2000 krat. Porabi okrog 100 oblek. Vode porubi 20 do 30 tisoč hI. Klobukov ponosi okrog 50, sukenj do 20 itd. Bolgarsko ljudsko knjižnico Bolgarsko časopisje ie objavilo pred krat. kim letopis o delu za ljudsko izobrazbo. Po njem posnemamo, da ima Bolgarija že 3000 narodnih čitalnic, ki premorejo skupno 2,613.000 knjig. Knjižnice so minulo lelo nabralo 7560 milijonov levov. Pač lep dohodek, ki omogoča redno nabavo novih knjig. Bcsarabija ali Transilvanija Transnistrija se imenuje prejšnja ruska Bcsarabija, ki je sedaj ihkI romunsko oblastjo. Te dni so objavili v Bukarešti nekatere Jiodat« ke, kako je bilo v tej deželi prej in kako j« sedaj. Transnistrija ima 2,24 milijona prebival« cev, Bcsarabija pa jih je imela 3.49 milijona. Romunska uprava je našla v tamoinjem k me« tijstvu 3103 kolhoze in 1404 sovhoze. Pod sov« jetsko upravo je kmetom ostalo 8—12 odstotkof pridelka, dočim sedaj |x>d- romunsko upravo ostunc kmetom 20—23 odstotkov. Mali oglasnik Priitojbina za male oglate te platoje naprej. Smrekovo treslo lepo, tdravo suho In ježlc* kupi vsako količino usnjarna Lavrli J,. St Vid prt Stični, Ljubljana. ljam, tla no prevzamem nobeno odgovornosti zi^dotgovo, ki bi Jth naredila broz mojo vednosti In moje odobrttvo moja žena Marija roj. Hočevar, bivajoča: IlruMca 11. JcrneJ SuSterSIS. Hru-Atca St. 10. Polhove kože In kožo od vseh divjih živali stalno kupuje ZDRAVIO, trgovina, Ljubljana, Stari trg št. 30. Sena za konje kupim v o« vasonov. 8 Ponudbe a ceno fran-ko vagon pod »Obvezna dobava« Štev. 8280 na upravo lista. Preklic! SuSteržlč Jernej, pos., Ilrustca St, 10, izjav- čitajte in širita »Domoljuba«! »Domoljub« stane li lir za celo leto, u Inozemstvo M lir. - Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, (nserate 1» reklamacij« pa oprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem emiku. — Telefon uredništva in opravei it Izdajatelji dr. Gregorij Pet Jak. — Uredniki Jože KoJitek. - Za Ljudsko tiskarnos Jože Kramarje.