KULTURNA OPREDELITEV MATERIALNE KULTURE NA KOLIŠČIH PRI IGU* PAOLA KOROŠEC Med najdišči na Ljubljanskem barju so do sedaj vedno naj večjo po­ zornost vzbujala kolišča pri Igu. Kot takšna so bila v znanstveni literaturi zelo cesto obravnavana, bodisi kot celota zase ali pa v zvezi s slavonsko kulturno skupino. Kot celota zase nudijo ta kolišča vrsto vprašanj, od ka­ terih so nekatera poskušali rešiti, medtem ko so nekatera druga bila samo nakazana. Največ zanimanja je vedno vzbudila keramika, ki jo nam nudijo ta najdišča. Čeprav ta ni bila nikdar v celoti objavljena in čeprav vse njene oblike niso znane, so jo vendar skušali vezati z raznimi drugimi kulturnimi skupinami. Glede na način postavljanja naselbin je bila predvsem povezo- vana z vzhodnoalpskimi koliščarskimi kulturami. Pozneje je bila mate­ rialna kultura barjanskih kolišč povezana s slavonsko kulturno skupino. Ne mislim navajati vseh dosedanjih mnenj o povezovanju s to kulturno skupino, kar so že mnogi večkrat storili.* 1 Ravno tako ne nameravam obrav­ navati problem, v kakšnem kulturnem in kronološkem odnosu je materialna kultura naših najdišč do slavonske kulturne skupine. Mislim samo znano gradivo kulturno opredeliti in povezati z ostalimi kulturami tega časa. Podrobneje so obdelali keramično gradivo kolišč pri Igu predvsem Ložar in za njim J . Korošec. Ložar, ki je iskal za našo keramiko praoblike ali prakulturo, je del ostalin vezal z dolgo vrsto kulturnih skupin na pod­ ročju Srednje Nemčije in Češke. Del predmetov je pa izločil in jih povezal s kulturo zvončaste čaše.2 J . Korošec, ki je skušal našo kulturo obravnavati kot celoto na temelju posameznih njenih elementov, jo je vezal s slavonsko kulturno skupino in jo tudi skušal relativno kronološko opredeliti. Poleg tega pa vidi tudi vpliv zvončaste čaše.3 Ker pač nimamo o nekdanjih iz­ kopavanjih podrobnih dnevnikov in poročil, a vemo, da je na tem delu barja bilo odkritih več skupin kolišč,4 bom skušala s tipološko analizo ke­ ramike in drugih predmetov dokazati, da celotni material iških kolišč ne predstavlja homogene celote. Glede na nadaljnjo povezavo z ostalimi kul­ * Dokumentacijskega gradiva (risb in slik) ne prinašam, ker je v pripravi ka­ talog gradiva iških kolišč. 1 Zgodovina Ljubljane I, J. Korošec, Oris predzgodovine Ljubljane, Ljubljana 1955 (odslej Zgodovina Ljubljane), 251. Poleg tu omenjene literature je potrebno dodati še: Milojčič, Grosser historischer Weltatlas, Miinchen 1953, 34, T. 3. — Ban- ner, Die Peceler Kultur, Budapest 1956, 162, 174, 223, 248, 258. 2 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana 1941 (odslej GMDS), 1 sl. — Čas, Ljubljana 1941, 175 sl. 3 Zgodovina Ljubljane, 250 sl. 4 L. c., 244. turnimi skupinami in na osnovi karakterističnih elementov bom skušala dognati kulturni značaj našega gradiva, dalje pa tudi medsebojni odnos kolišč ter njihov odnos do drugih kultur. Da predstavlja inventar iških kolišč vplive večjega števila kulturnih skupin, nam najbolj jasno pričajo same keramične oblike ter posamezni elementi, ki bi jih mogli staviti, ako bi predstavljali kulturno celoto, v zelo široko časovno periodo. Marsikakšni elementi, ki so divergentni med seboj, med ostalim spada sem tudi ornamentika, ne kažejo samo razvojni proces v krogu ene in iste kulturne skupine, temveč moramo računati na več kul­ turnih skupin in na njih vplive. Nehomogenost celotne keramike, ki je bila najdena na koliščih pri Igu, je opazil tudi Dežman že pri samih izkopavanjih. Jasno se to vidi po opombi, ki jo je dal pri poročilu o najdbi pri Igu, kjer omenja, ko so na­ leteli na novo kolišče, da se to razlikuje »vor dem früheren durch die viel dichter stehenden stärkeren Pfähle aus; die mitunter sehr elegant verzierten Geschirscherben tragen den Charakter einer fortgeschritteneren Cultur. Die häufiger auftretenden Bronzeobjecte weisen ganz entschieden auf die Bron­ zezeit hin und sicherlich stehen bei der weiteren Ausbeute dieses Pfahlbaues reichlichere Bronzefunde als es bisher der Fall war, in Aussicht.«5 Ta mala Dežmanova opomba, ki so jo v glavnem spregledali, je zelo dragocen po­ datek za podkrepitev nadaljnjega tolmačenja poleg raznih opazovanj na samem gradivu. Na osnovi zgoraj omenjenih momentov ter na osnovi nekaterih karak­ terističnih keramičnih oblikovnih elementov, ki vežejo keramiko iških kolišč v homogene celote, je mogoče razlikovati dve veliki keramični skupini. V prvo skupino bi spadale posode v obliki amfor,6 vrčev,7 posode na votlih nogah,8 dalje antropomorfne in podobne vaze9 ter idoli1 0 poleg vrste miniaturnih1 1 in grobih posod.1 2 Vse te posode imajo ali bolj kroglasto1 3 ali pa bolj ovalno obliko,1 4 medtem ko so redko bile bikonične.1 5 Vrat je bil po navadi cilin­ dričen in se ostro ali blažje loči od ramena.1 6 Dna so vedno jasno nazna­ čena.1 7 Ročaji so zvečine manjši, z okroglim presekom,1 8 bolj redko pa tra- kasti.1 9 Nahajamo jih na ramenu ali pa vežejo rame z ustjem, toda zelo 5 Sitzungsberichte d. k. k. Akademie der Wissenschaften, Phil.-Hist. Cl. LXXXIV, Jahr. 1876, Wien 1877, 472. 6 GMDS 1941, 33, sl. 2, 3, 9. — Zgodovina Ljubljane, T. Ill, 2, 5; T. VI, 4; T. VII, 1 . 7 GMDS 1941, 33, sl. 8, 10. — Zgodovina Ljubljane, T. III, 4; T. IV, 7. 8 Glasnik Istoriskog društva Novi Sad, knj. XIV, 20, sl. 14, 10 a, b. — Zgodo­ vina Ljubl jane, T. IV, 1; T. V. 6. 9 Zgodovina Ljubljane, T. I, 2, 3; T. II. 1 0 L. c., T. I, 1. 1 1 Gradivo ni objavljeno in se nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani. 1 2 Zgodovina Ljubljane, T. IV, 6. Ostalo gradivo ni objavljeno. 1 3 GMDS 1941, 33, sl. 2, 10. Ostalo gradivo ni objavljeno. 1 4 L. c., sl. 3. — Zgodovina Ljubljane, T. III. 4, 5. (Ostalo neobjavljeno.) 1 5 GMDS 1941, 33, sl. 8. — Zgodovina Ljubljane, T. III. 1, 3, 6. 1 9 Zgodovina Ljubljane, T. IV, 6, 7; T. Ill, 1—6. — GMDS 1941, 33, sl. 2, 3, 6— 10. 1 7 Zgodovina Ljubljane, T. Ill, 1, 3— 6. — GMDS 1941, 33, sl. 3, 6— 10. 1 8 GMDS 1941, 33, sl. 2, 7, 9. — Zgodovina Ljubljane, T. Ill, 1, 2. 1 9 GMDS 1941, 33, sl. 8, 10. — Zgodovina Ljubljane, T. III, 3, 4: T. IV, 7. pogosto sežejo samo do izpod ustja. Zanimiv pojav pri tej skupini so posode, pri katerih je manjše perforirano ušesce diametralno velikemu ročaju. Na mesto ušesca je lahko predstavljeno tudi krajše plastično, horizontalno rebro ali pa manjša plastična vzboklina.2 0 Nekatere posode imajo tudi največjo periferijo-klek izdelano v obliki sfernega četverokotnika,2 1 s pomočjo votlih, komaj vidnih vzboklin, ki so na nekaterih posodah zamenjane s plastičnimi apliciranimi vzboklinami.2 2 V drugo skupino spadajo razne skodele,2 3 2 4 bolj redko nekatere oblike amfor2 1 in vrčev,2 5 dalje plitke skodele,2 6 čaše,2 7 kupe na visoki, polno delani ali votli nogi,2 8 in polkroglaste kupe z odebeljenim ustjem.2 9 Vse posode imajo več ali manj kroglasto ali bučasto obliko, predvsem v spodnjem delu.3 0 Dno pogosto ni posebej naznačeno in tedaj je na dnu lahko tudi omfalos 3 1 ali več valjkastih nožič.3 2 Na nekaterih primerih skodel se spodnji del zožuje v izrazito dno, ki je lahko celo ornamentirano.3 3 3 4 Vrat se na po­ sodah te skupine blaže ali pa ostreje loči od ramena.3 1 V smeri ustja se vrat more tudi lijakasto širiti.3 5 Redkeje se uporablja cilindričen vrat.3 6 Na ne­ katerih primerili, posebno na čašah, vrat sploh ni oddeljen od ramena, tako da dobi posoda zvončasto obliko.3 7 Največja periferija ima pogosto oster klek3 8 ali pa votle oziroma plastične vzbokline.3 9 Ročaji so lahko okroglega preseka, medtem ko so trakasti ročaji bolj redki, vežejo pa rame z ustjem ali pa vrat pod ustjem z ramenom.4 0 4 1 Nekateri ročaji imajo na obeh koncih kot nadaljevanje' plastična rebra.1 1 Zelo pogosto so poleg takšnih ročajev tudi subkutana ušesca, ki stoje vodoravno na največji periferiji.4 2 Najbolj zanimiva in tudi zelo karakteristična je ornamentika, kakor je že poprej bilo omenjeno. Ornamentika deli tudi našo keramiko v dve sku­ pini ter ji daje svoj karakterističen pečat. Pri prvi skupini se ornamentika 2 0 GMDS 1941, 33, sl. 6, 7. — Zgodovina Ljubljane, T. III, 1. — Glasnik Ze- maljskog muzeja, Sarajevo 1942, 53, sl. 3, 4. 2 1 Zgodovina Ljubljane, T. III, 3, 6. — GMDS 1941, 33, sl. 7. 2 2 Zgodovina Ljubljane, T. III, 2. 2 3 Zgodovina Ljubljane. T. IV, 3. (Ostalo neobjavljeno.) 2 4 L. c., T. V, 1; T. VI, 3, 1 (čeprav po obliki pripada prvi skupini). — Arheo­ loški vestnik 1957, 22, T. III, 2— 5 (ostalo gradivo neobjavljeno). 2 5 Arheološki vestnik 1957, 21. T. II, 3 (ostalo gradivo neobjavljeno). 2 6 Zgodovina Ljubljane, T. VII, 10 (ostalo gradivo neobjavljeno). 2 7 L. c., T. V, 3; T. VII, 6 (ostalo gradivo neobjavljeno). 2 8 Glasnik Istoriskog društva Novi Sad XIV, 20, sl. I, 2, 8. 2 9 Zgodovina Ljubljane, T. VII, 5, 8, in dr. 3 0 L. c., T. VI. 1; T. VII, 5, 8— 10. — Arheološki vestnik 1957, 22, T. III, 2—5. 3 1 Glej opombo 30. 3 2 Much, Kunsthistorischer Atlas, Wien 1889, T. XI, 15. 33 Fragment se nahaja v »Kunsthistorischer Museum« na Dunaju pod inv. št. 364. 3 4 Zgodovina Ljubljane, T. IV. 2, 4; T. VI, 1—3; T. VII, 7, 10. — Arheološki vestnik 1957, 22, T. III, 2— 5; T. II, 2, 3. 3 5 Zgodovina Ljubljane, T. V, 1, in dr. 3 6 L. c., T. VI, 1. —• Arheološki vestnik 1957, 21, T. II, 1 (po vsej verjetnosti). 3 7 Zgodovina Ljubljane, T. V, 3. 3 8 L. c., T. IV, 3; T. VII, 6, 10. 3 9 L. c., T. III, 2 (drugi primeri v Narodnem muzeju neobjavljeni). 4 0 L. c., T. VI, 3 (drugi primeri neobjavljeni). 4 1 Gradivo neobjavljeno. 4 2 Zgodovina Ljubljane, T. IV, 3. — Arheološki vestnik 1957, 22, T. III, 2. tehnično veže z vrezom in brazdastim vrezom ter večjimi ali manjšimi po­ ševno stoječimi vbodi s šilom. Sama motivika pa predstavlja širok trak, ki je največkrat zaprt s spodnje in z zgornje strani. To polje se navadno pri ročaju zapira, poleg tega je pa razdeljeno v metope. Metope so izpolnjene z raznimi geometrijskimi liki v obliki kroga, koncentričnih krogov, z vpi­ sanim križem ali brez njega, v obliki prostostoječih križev, šrafiranih trikot­ nikov, s katerimi so izvedeni tudi drugi geometrijski liki, itd. Navadno je ornamentika le na največji periferiji, toda zelo cesto je cikcakasta črta tudi pod samim ustjem. Včasih imamo tudi ročaje, ki so bili omamen tirani. Posebno so zanimive kupe na nogi v obliki križa s svojo ornamentiko. Motivika na tej vrsti posod se ne razlikuje od ostale v tej skupini. Na kupah je bila ornamentirana tako notranja kakor tudi zunanja stran, poleg tega pa tudi noga in celo sama stojna ploskev.4 3 Ornamentika druge skupine je bila izdelana z žigosanjem in sicer z nitjo, ovito okoli nekega predmeta ali same niti. Ta je poleg tega dopolnjena z malimi navpičnimi vbodi šila. Ornamen­ tika je tako na vratu kakor na ramenu. Motivika pa ni več tako raznolika kakor pri prejšnji skupini; je zelo preprosta in obsega razne navpične, vodoravne ali cikcakaste linije, ki lahko izpolnjujejo vso površino ali pa so v skupinah. Tako dobljene metope pa nikdar niso izpolnjene s kakšnim drugim motivom. Dalje je od geometrijskih motivov zelo pogosto uporabljen šrafirani trikotnik, ki se pa nikdar ne uporablja v kombinacijah. Tudi pri tej skupini so ročaji lahko ornamentirani. Kupe te skupine so ravno tako ornamentirane z notranje strani, dalje na samem ustju in na zunanji strani pod ustjem. Poleg takšnih ornamentov imamo tudi posamezne keramične oblike, ki so bile v pasovih ornamentirane po vsej površini.4 4 Ako za zgornje oblike naših obeh keramičnih skupin iščemo analogije, bomo videli, da jih lahko najdemo v različnih kulturah. Splošni karakter naše prve skupine nahajamo v kulturah prehodnega časa, kakor je kultura vzhodnoalpskih kolišč, dalje badenska, pecelska in druge kulture.4 5 Kljub vsem skupnim karakteristikam, ki vežejo našo skupino z zgornjimi v neko daljno sorodnost, je vendar ne moremo z njimi identificirati in ožje po­ vezovati, ker nahajamo medsebojne analogije samo v posameznih elementih. Tako je n. pr. ušesce, diametralno večjemu ročaju na eni in isti posodi, element, ki je razširjen v nekaterih prej imenovanih kulturah in celo na posodah t. i. kanelovane keramike na Češkem.4 6 Povezava s kulturami vzhodnoalpskih kolišč bi mogla biti tudi v grobi keramiki, ki je ornamen­ tirana z raznimi plastičnimi rebri, okrašenimi z odtisi prstov.4 7 Takšno keramiko je v veliki meri prevzela tudi pecelska kultura4 8 ter nekatere druge, ki so na področju, ležečem severozahodno od nje.4 9 Povezava med 4 3 Ornamentika na vseh keramičnih objektih naše prve skupine. 4 4 Ornamentika na vseh keramičnih objektih naše druge skupine. 4 5 Pittioni. Urgeschichte des österreichischen Raumes, 188 sl. — Banner, Pe- celer Kultur, 248. 4 6 R. R. Schmidt, Burg Vučedol, Zagreb 1945, T. 21, sl. 8. — Banner, Peceler Kultur, T. LIV, 3; T. XLIJ. 3; T. I, 1 —3 (tukaj nahajamo, sodeč po slikah, na posodi velik trakast ročaj in tri vertikalna subkutana ušesca). — Schränil, Vorgeschichte Böhmens und Mährens, 1928, 66, T. XII, 27. 4 7 Pittioni, Urgeschichte des österreichischen Raumes, sl. 122/1. 125/1, 2, 135, 146. 4 8 Banner, Peceler Kultur, T. I in sl. 4 9 Hörnes, Urgeschichte der bildenden Kunst in Europa, Wien 1925, 755. badensko in pécelsko kulturo ter našo je tudi y tehniki finega barbotina, ki ga ravno tako nahajamo na nekaterih posodah naših kolišč pri Igu.5 0 Po vsej verjetnosti bi mogli iskati za vse te keramične oblike prototip v neki kulturi, ki za sedaj na Ljubljanskem barju ni znana, ki pa ni znana tudi za ostale sorodne kulture.5 1 Našo ornamentirano keramiko so mnogi po­ vezovali s skupino Mondseea, ker so menili, da je naša keramika sorodna tej. Medtem pa, razen načina prebivanja oziroma stanovanja obeh skupin, nimata Mondsee in prva kulturna skupina kolišč pri Igu niti v ornamentiki, ako izpustimo belo inkrustacijo, niti med keramičnimi oblikami nobenih medsebojnih analogij. Splošno je mnenje, da imajo vse te kulturne skupine svoj izvor v nordijskih kulturah.5 2 Medtem je pa Pia Laviosa-Zambotti za­ vzela povsem nasprotno stališče. Ona namreč sodi, da keramika z Mondseea s svojimi grobimi oblikami in ornamentiko ni mogla vplivati na keramiko po fakturi veliko finejšo in bogatejšo ornamentiko, ki jo imamo na koliščih pri Igu.5 3 Ne glede na kakršno koli hipotezo lahko danes trdimo, da se naša prva skupina z Iga lahko veže z drugimi sorodnimi kulturami samo glede na poprej omenjene elemente. Domnevati moremo tudi, da je ta skupina pod vplivom ene ali več kultur, ki danes še niso znane, ki so ji pa dale močan pečat, po katerem se razlikuje od vseh imenovanih kultur. Vsekakor je eden od posebno karakterističnih elementov za našo kulturno skupino kupa na votli nogi v obliki križa, katere prototipe moramo iskati v neki kulturi, ki nam danes ravno tako še ni znana, katere krog širjenja pa ni mogel biti zelo oddaljen od nas. Zanimivo je, da večkrat naletimo na ele­ mente te naše skupine v sklopu t. i. vzhodnoalpske lengyelske skupine.5 4 Ta skupina ima v svojem inventarju tudi kupo ali pa skodelo na zelo visoki, votli, konični nogi. Četudi ne nameravam povezati našo kupo na nogi s posodo na nogi iz te kulturne skupine, mislim, da tega momenta ne smemo spregledati. Ravno ta nam govori, da moramo na tem področju iskati neko vmesno kulturno skupino, ki je v svojem inventarju varovala tradicijo kupe na nogi in ki je morala z večjim številom elementov sodelovati pri formi­ ranju naše prve skupine na Igu. Ta vmesna kultura se je mogla v svojih začetkih vezati zopet s kulturo vzhodnoalpskega Lengyela. Domnevati celo moremo, da je vmesna kultura mogla biti identična z našo prvo skupino v neki starejši fazi. Za takšno domnevo govori že sama kupa na votli nogi, kakor tudi kupa na votli nogi v obliki križa, ki se je brez dvoma razvila iz prve pod vplivom neke druge oblike. Tesnejšo zvezo med našo prvo skupino in badensko-pecelsko skupino bi poleg že poprej omenjenih elementov lahko videli tudi v kupi z nogo 5 0 Pittioni, Urgeschichte des Österreichischen Raumes, sl. 123/2, 122/3. — Ban­ ner, Péceler Kultur, T. XIX, 27; T. XX, 25, 26; T. XXXV, 13; T. LV, 14 (ta keramična oblika je identična z nekaterimi iz Mondseea, Pittioni, Urgeschichte, sl. 147/1, 2, 4). 5 1 Pittioni, Urgeschichte, 188. — Banner, Péceler Kultur, 248. — Milojčič, Welt­ atlas, 33. 5 2 Hoernes, Urgeschichte der bildenden Kunst, 754. — Childe, The Danube in Prehistory, 209 sl. 5 3 Pia Laviosa-Zambotti, Le piü antiche culture agricole europee, Milano 1943. str. 404. 5 4 Pittioni, Urgeschichte, 234. — J. Korošec, Neue Kulturgruppe späten Neo­ lithikums in Nodrwest jugoslaviens (v tisku). v obliki križa, kjer jo zelo pogosto nahajamo.5 5 Ta moment bi se glede na Pittionijevo tolmačenje mogel pojasniti kot »aufgebaute Infiltration auf Kontaktwirkung«.5 6 Na temelju tega, da se takšna kupa javlja v zaprtih najdbah teh dveh kultur (badenske in pécelske),5 7 imamo lahko našo kul­ turno skupino za istočasno s tema dvema skupinama. To bi se nekako skla­ dalo z Mengliinovim mnenjem, ki je trdil, da bi ljubljanska keramika v svoji starejši fazi časovno mogla sovpadati z badenskim tipom.5 8 Ali je mogoče videti direkten vpliv naše prve skupine tudi na ornamentiko posameznih keramičnih objektov v sklopu tipa Neusiedl, danes ni mogoče soditi.5 9 V po­ štev prihajata dve ločni plastični rebri pod ročajem podobne posode6 0 6 1 v eni kakor drugi skupini. Ta moment, kakor tudi oster klek, bi v resnici govoril za neko mlajšo fazo. Drugo skupino keramičnega inventarja pri Igu je mogoče mnogo laže opredeliti kakor prvo. Na temelju nekaterih pomembnih elementov, kakor so čaše v zvončasti obliki, dalje kupe z navznoter odebeljenim ustjem, mo­ remo z vso verjetnostjo soditi, da je našo skupino mogoče vezati s skupino zvončaste čaše. Nasprotno čašam v zvončasti obliki, ki so bile najdene v Avstriji, na Ogrskem in Češkem, so naše čaše veliko manjše, poleg tega pa črnosivo žgane in v glavnem neornamentirane, čeprav tudi tu nahajamo včasih ornament razporejen v pasovih. Analogije tako za obliko, kakor tudi za ornamentiko, najdemo najprej v kulturi Remedella.6 2 S kulturo zvončaste čaše lahko vežemo tudi ornament v obliki krajših plastičnih reber z zgornje in spodnje strani ročaja (Schnurrbartornament).6 3 Ta element živi še dalje v mlajši fazi zvončaste čaše.6 4 6 5 Pittioni sodi, da je nordijskega izvora.6 6 Medtem pa nahajamo tak ornament celo na nekaterih posodah jajčaste oblike z nizkim cilindričnim vratom, ki pripada mogoče celo neki starejši kulturni skupini, kakor je kultura zvončaste čaše. Na področju, kjer so takšne posode, je mogoče tudi center, od koder je kultura zvončaste čaše prišla v padsko nižino.6 6 Elemente te kulturne skupine imamo tudi na frag­ mentu dna neke posode s kolišč pri Igu, ki je imela šest malih valjčnih 5 5 Pittioni, Urgeschichte, 234 in sl. (glej tudi vso tu omenjeno literaturo). — Arch. Ért. 1940, 7 sl. — Dolgozatok 1942, 147. 5 6 Pittioni, Urgeschichte, 234. 5 7 L. c., 234 sl. — Serta Hoffilleriana, Zagreb 1940, 11. — WPZ 1939, 135. — Arch. Ért. 1940, 8 sl. — Dolgozatok 1942, 147. — L. c. 1939/40. 86 sl. (kulturne jame z dveh različnih mest). — Banner, Péceler Kultur, 131, T. CVII, 1, 2. 5 8 Hoernes, Urgeschichte der bildenden Kunst, 763 »zeitlich dürfte die Lai­ bacher Keramik in ihrem älterem Abschnitte mit der Badener Typus zusam­ menfallen«. 5 9 Pittioni, Urgeschichte, sl. 120 (obe zgornji sliki). 6 0 L. c., sl. 120 (zadnja slika pri dnu). 6 1 L. c., sl. 174— 178. — Patav, Friihbronzeitliche Kulturen in Ungarn, Budapest 1938, 20 sl. — Schrânil, Vorgeschichte Böhmens u. Mährens, T. XVI. 1. 3, 16, 18. 6 2 Bulletino die Paletnologia italiana (odslej BPI) Colini 1898, T. XI. 4. — L. c. 1899, T. III, 5, 5 a. 6 3 Schrânil, Vorgeschichte Böhmens u. Mährens, 84, T. XVI, 9. 6 4 L. c., 84, T. XVII, 1. — Pittioni, Urgeschichte, 182/1, la , 120 (zadnja slika pri dnu). 6 5 Pittioni, Urgeschichte. 261. 6 6 BPI 1903, 181. sl. 26 (takšne nahajamo tudi v Italiji: str. 177, sl. 22). — Bailloud et Mieg de Boofzlieim, Les civilisations néolithiques de la France, Paris 1955, 66. T. XXVIII, 3. nožič. V kulturi zvončaste čaše imamo takšne nožiče na kupah6 7 ali na kroglastih posodah. Po vsej verjetnosti je tudi naš fragment pripadal po­ dobni posodi.6 8 Posebna karakteristika mlajše faze zvončaste čaše je poudarjenost kleka oziroma največje periferije. Ta element imamo posebno razširjen v krogu te kulture jugozahodno od naših krajev. Za poudarjenost največje periferije nahajamo tudi sferni štirikotnik, ki ga imajo amorfe a fiasco v tipu Rinaldone.6 8 a Poudarjanje največje periferije je priljubljeno tudi v naši drugi keramični skupini. Za naše primere imamo najbolj pogoste analogije na področju severno od Ljubljanskega barja. Poleg ostrega kleka in sfernega štirikotnika so na največji periferiji tudi plastične bolj konične vzbokline,6 9 ki so včasih obkrožene z vrezano črto.7 0 Navadno so zvezane plastične vzbokline s skodelami z ročajem, ki je proti dnu zelo zožen. Dalje spadajo v skupino elementov mlajše zvončaste čaše tudi posode, ki so orna- mentirane na samem dnu.7 1 Vsi takšni elementi, ki jih imamo v naši drugi skupini, so karakteristični za mlajšo fazo zvončaste čaše na področju Av­ strije,7 2 posebno zastopano v tipu Ragelsdorf-Oggau-Loretto.7 3 7 4 Dalje jih imamo v wieselburški kulturni skupini,7 1 a tudi v krogu skupine Kisa- postag.7 5 7 6 Na salzburškem področju se podobni elementi vežejo z zgodnjo bronasto dobo.7 0 Posode v obliki globokih ali pa plitkejših terin in skodel s trakastim ročajem, ki imajo nekoliko usločen visok vrat, ki direktno prehaja v oster klek, so karakteristika unjetiške keramike. Te oblike se javljajo v njeni starejši fazi, podobno kakor tudi v mlajši fazi zvončaste čaše.7 7 V Italiji se javljajo v kulturi Remedella, posebno pa v tipu Rinaldone,7 8 kjer mo­ ramo po vsej priliki iskati ne samo analogije, temveč tudi prototipe za subkutana ušesca na naših posodah.7 9 V kakšnem odnosu so takšna ušesca s subkutanimi ušesci pecelske in badenske kulturne skupine, nam je danes še neznano.8 0 6 7 BPI 1899 (S. Bartolomeo). — Pittioni, Urgeschichte, 262, sl. 182/6. 6 8 Pittioni, Urgeschichte, sl. 193/4, 4 a, kakor tudi marsikakšne kupe iz Tököla in Budakalasza, ki se nahajajo v Nemzeti muzeju v Budimpešti. — Itd. e sa BPI 1903, T. XIV, 2. — P. Laviosa-Zambotti, Le piü antiche culture, T. III, 5. 6 9 Pittioni, Urgeschichte, sl. 203/4, ter zadnja slika pri dnu na desni strani. 7 0 M AGW 1929, 188, sl. 12. 7 1 Fragment se nahaja v »Kunsthistorischer Museum« na Dunaju. 7 2 M AGW 1929, 183, sl. 4 b, 5 b. 7 3 Pittioni, Urgeschichte, sl. 186/1 a, 3. 7 4 L. c., sl. 216/1 a. 7 5 A. Mozsolics, Der frühbronzezeitliche Urnenfriedhof von Kisapostag, Buda­ pest 1942, T. I, 221 b. 7 6 M AGW 1929, 183. 7 7 L. c., 186, sl. 11; str. 184, sl. 6 a. — Pittioni, Urgeschichte, sl. 181/3 a— c; sl. 203 (prva neoštevilčena posoda z leve strani). 7 8 BPI 1898, T. VI/7. 7 9 BPI 1899, T. XV/8. — BPI 1900, T. VI. 4. — BPI 1903, T. XIV/2, XIII/3. — Laviosa-Zambotti, Le piü antiche culture, 50, T. III, 1; str. 54 in sl. 8 0 Banner, Die Peceler Kultur, 162 (posebno cesto se javljajo na posodah, ime­ novanih »Fischbuten«, ki imajo precej veliko sorodnost s tako imenovano »vašo a fiasco«, ki je priljubljena v skupini Rinaldone). — Pittioni, Urgeschichte, sl. 129 (prva slika v zgornji vrsti). Poleg teh vodečih keramičnih oblik je zelo zanimiva in karakteristična tudi ornamentika. Ker se veliko število ornamentov veže za analogne pri­ mere v Avstriji, bi pričakovali, da je tudi tehnika izdelave ornamentov vsaj sorodna, če že ne ista. Znano je, da je tehnika ornamentiranja kulture zvončaste čaše na področju Srednje Evrope bila poleg navadnega vrezo­ vanja v glavnem izdelana z žigosanjem z deščico ali z nazobčkanim ko­ leščkom.8 1 Potrebno je podčrtati, da se takšna tehnika na naši keramiki ne javlja. Že poprej sem omenila, da je napravljena z žigosanjem z ovito nitjo8 2 in dopolnjena z majhnimi navpičnimi vbodi s šilom, s čimer je nastala cikcakasta črta. Ta tehnika ornamentiranja se veže z najdišči severne Ita­ lije, ki pripadajo starejši bronzi.8 3 Način ornamentiranja le z žigosanjem z ovito nitko je znan na posodah licenske keramike (Litzenkeramik), ki se po Pittioniju veže s tako imenovano Einzelgrab kulturo.8 4 Podobna orna­ mentika je uporabljena tudi na keramičnih oblikah skupine Kisapostag,8 5 ki jo P. Patay veže z daljnim življenjem zvončaste čaše.8 6 Na koncu se moramo dotakniti tudi tistih oblik, ki kažejo elemente tako ene kakor tudi druge naše skupine. Poleg fragmenta zvončaste čaše, ki bi po svoji obliki kakor tudi po ornamentiki pripadal naši drugi skupini,8 7 imamo tudi nekoliko fragmentirano čašo, katere ornamentika je izdelana v tehniki naše prve skupine.8 8 Drugi primer predstavlja amforo, ki se po obliki veže s prvo skupino, podobno kakor tudi sama motivika, medtem ko se mesto, kjer je ornamentika na posodi, veže z drugo skupino.8 9 Tehnika, v kateri je ta ornamentika izdelana, sodeč po nekaterih analogijah, se veže s tehniko ornamentike Einzelgrab kulture. Tudi nazaj zavito in ob vrat prilepljeno ustje daje tej posodi mlajši karakter.9 0 Ornament na ramenu posode nahajamo tudi na nekaterih vazah, ki bi zaradi ušesca, diametral­ nega večjemu ročaju, spadale v prvo skupino.9 1 Poleg tega imajo včasih te posode namesto kroglaste tudi bikonično obliko, ki zna za poudarek največje periferije imeti sferni štirikotnik. Plastične aplikacije na največji periferiji imamo, kar sem že poprej omenila, tudi na amforah, ki tako po ornamentiki kakor po obliki spadajo v prvo keramično skupino.9 2 Verjetno bomo morali sem všteti tudi večje število kup na votli nogi, posebno tiste, katerih noga je izdelana v obliki križa. Takšne kupe z votlo nogo, ki glede na obliko pripadajo' prvi skupini oziroma osnovni obliki, imajo nekatere elemente, kakor so ornamentirano ustje ali dve majhni luknjici pod samim ustjem, ki se zopet vežejo na kulturo zvončaste čaše. 8 1 Pittioni, Urgeschichte, sl. 175, 176. 8 2 Laviosa-Zambotti, Le piti antiche culture, 60. 8 3 BPI 1898, T. XI, 1, 6. — BPI 1899, T. III, 5, 5 a. — Montelius, La civilisation primitive en Italie 1895. Serija B, T. IV. 8 4 Pittioni, Urgeschichte, 242 sl. — Arheološki vestnik 1957, 9 sl., T. I— IV. 8 5 A. Mozsolics, Der frühbronzezeitliche Urnenfriedhof von Kisapostag, 92 sl., T. X III-X V II. 8 6 P. Patay, Frühbronzezeitliche Kulturen, 38. 8 7 Nahaja se v Narodnem muzeju v Ljubljani. — BPI 1899, T. III, 5, 5 a. 8 8 Zgodovina Ljubljane, T. V, 3. 8 9 L. c., T. VI, 3. 9 0 To je tudi karakteristika posameznih posod v Straubingenu (po odlitkih v Römisch-Germanisches Zentralmuseum v Mainzu). 9 1 GMDS 1941, 33, sl. 6. — Zgodovina Ljubljane, T. III, 3. 9 2 Zgodovina Ljubljane, T. III, 2. Ne glede na takšne primere, ki se istočasno vežejo z raznimi kulturami, sovpadajo naše oblike bodisi z eno ali kakšno drugo kulturo, ki so pa med seboj časovno različne. Tako lahko sodimo, da naši dve keramični skupini predstavljata dve kronološko različni fazi. Kot starejšo fazo lahko ozna­ čimo prvo skupino, ki se veže z badensko-pecelskim obdobjem, kot mlajšo pa drugo skupino, ki se zopet časovno veže s kulturo zvončaste čaše ali pa s starejšo fazo unjetiške kulture. Za starejšo fazo lahko samo domnevamo prototipe v neki kulturi, ki se je s svojim začetkom vezala s koncem tako imenovanega alpskega faciesa lengyelske kulturne skupine in katero bi glede na plastične predstave, ki imajo mogoče kultni značaj, mogli vezati s tradicijo starejših podonavskih kultur. Za drugo skupino pa nahajamo prototipe v kulturi Remedella in v njej sorodnih bronastodobnih kulturah na zahodu. O daljšem trajanju življenja naših kolišč pri Igu nam poleg kera­ mičnega gradiva govori tudi ostali inventar teh naselbin. Na začetku je potrebno omeniti zelo veliko število koščenega in roženega orodja in orožja ter lesene posode.9 3 Ti predmeti imajo svoje analogije v kulturah vzhodno­ alpskih kolišč.9 4 Po svojem značaju bi spadali še v konec neolitika, čeprav so se tudi še veliko kasneje uporabljali. Temu nasproti je številni inventar metalurške obrti, kakor so razni pripomočki za izdelavo kovinskih pred­ metov ter tudi sami kovinski objekti.9 5 Skoraj vse to gradivo se po analo­ gijah da vezati s starejšo bronasto dobo. Čeprav imamo glede na oblike odlitih kovinskih predmetov relativno manjše število, je glede na ohranjene kalupe le teh morala biti dokaj večja množina. Med najbolj pomembne spadajo bodeži-lamele.0 6 Ti predmeti so zelo razširjeni. Tako jih nahajamo na jugozahodu v sklopu kulture Remedello,9 7 kjer moramo po vsej verjet­ nosti iskati tudi izvor za naše primere z Iga. Dalje so v sklopu mlajše faze vzhodnoalpskih koliščarskih kultur9 8 9 9 ter sorodne v nekaterih drugih kul­ turah (tip Ragelsdorf-Oggau-Loretto," kultura zvončaste čaše na Češkem1 0 0 itd.). Podčrtati je pa potrebno, da takšnih bodal niso našli v sklopu pecelske kulture na Ogrskem, temveč v sklopu pecelske kulture v Slavoniji in Sremu (Sarvaš,1 0 1 Dobanovci1 0 2 in drugod). Še bolj proti vzhodu jih imamo v krogu kulture sv. Kirilovo.1 0 3 Ta bi mogla zaradi nekaterih spremljajočih kera­ mičnih oblik biti vsaj delno, ako že ne popolnoma, časovno paralelna s pe- celsko kulturno skupino, kakršno nahajamo v Slavoniji in Sremu. 9 3 L. c., T. X, 4, 5, 7— 10; T. XI, 6. 9 4 Pittioni, Urgeschichte, sl. 151, str. 227. 9 5 GMDS 1943, 63 sl. — Carniola 1909, 121 sl. 9 6 GMDS 1943, 64, sl. 2; str. 65, sl. 3. — Zgodovina Ljubljane, T. XII, 1—3. 9 7 BPI 1903, 105, sl. 5; 157, sl. 6. 9 8 Pittioni, Urgeschichte, sl. 157/3. 9 9 L. c., sl. 168/64, 65; sl. 190/1 in 191/3. 1 9 9 Schränil, Vorgeschichte Böhmens u. Mährens, T. XVI, 11. 1 0 1 R. R. Schmidt, Burg Vučedol, Textbild 81 A. 1 0 2 Nahaja se v »Gradskem muzeju« v Zemunu. 1 0 3 pz (Kazarov), sl. 14. Poleg bodežev-lamel z našili kolišč so znana tudi šila,1 0 4 ki imajo prav tako kot bodeži analogije v starejši in mlajši fazi kulture zvončaste čaše.1 0 5 Zanimiv predmet, ki je pa za kulturno opredelitev tudi atipičen, so kovinske sekire, pri katerih ločimo dva tipa. Prvi so ploščate sekire,1 0 6 drugi pa sekire z luknjo za toporišče.1 0 7 Oba tipa govorita za čas, ki obsega bakreno in starejšo bronasto dobo.1 0 8 Od kovinskih predmetov sta dalje najdeni tudi dve zapestnici z nazaj upognjenimi konci.1 0 9 Tudi ta oblika se veže s kul­ turami, ki so nastale pod vplivom zvončaste čaše (unjetiška na področju Avstrije1 1 0 ter wieselburska1 1 1 ). Zaviti konec je zelo priljubljen tudi na iglah ter ostalih nakitnih predmetih tega mlajšega časa.1 1 2 Med kamenim orožjem in orodjem se poleg nekaterih neznatnih frag­ mentov in drugih podobnih predmetov izločajo sekire, ki so navadnih oblik1 1 3 in ki se vežejo z dokaj starejšim obdobjem, ter facetirane sekire,1 1 4 ki predstavljajo mlajši inventar na koliščih pri Igu. Za te nahajamo analo­ gije tako v prehodnem času, kakor v starejši bronasti dobi.1 1 5 Med ostalim je najdeno tudi nekoliko brusov, od katerih so nekateri tudi preluknjani.1 1 6 Omeniti je potrebno tudi sulice iz sileksa v obliki lovorjevega lista s trnom,1 1 7 posebno glede na veliko število takšnih primerov v krogu kulture Reme- dello.1 1 8 Domnevamo lahko, da so od tod prišle na Ljubljansko barje. Proti severu nahajamo analogije zanje v kulturah, ki so nastale pod vplivom kulture zvončaste čaše (Einzelgrab kultura,1 1 9 unjetiška kultura1 2 0 in druge). Karakteristične predmete roženih izdelkov predstavljajo zaponke1 2 1 in okrasne ploščice.1 2 2 Tako eden kakor drugi predmet se veže s starejšo na zelo širokem področju, t. j. povsod tam, kjer je bila ta kultura razširjena ali kjer najdemo njen vpliv (kultura Remedello,1 2 3 po Pittioniju starejša kultura zvončaste čaše,1 2 4 wieselburška1 2 5 itd.). Poleg mogoče še kakšnega 1 0 4 GMDS 1943, 63, sl. 1. — Zgodovina Ljubljane, T. XIII, 1, 2. 1 0 5 Pittioni. Urgeschichte, 259, sl. 181/4. — Stocky, Cechy v dobé bronzové, Praha 1928, T. XIII. 18; T .X IY , 4. 1 0 6 Zgodovina Ljubljane, T. XII, 5, 8. 1 0 7 Carniola 1909, 122. 1 0 8 Pittioni, Urgeschichte, 353, sl. 1 a b— 2 ab. — Childe, The Danube, 213. 1 0 9 Carniola 1909, T. IV, 3. 1 1 0 Pittioni, Urgeschichte, sl. 198, 200. 1 1 1 L. c., sl. 214. Tako prejšnje kakor te so okroglega preseka, medtem ko so naše izdelane iz pločevine. 1 1 2 L. c., sl. 196, 197, 215/5, 6, 216/6. — Mozsolics, Der frühbronz. Urnenfr. von Kisapostag, 67 sl. 1 1 3 Zgodovina Ljubljane, T. IX, 3, 5. 1 1 4 L. c., T. IX, 1, 2, 4, 6. — Arheološki vestnik 1957, 9 sh, T. IV, 1—5. 1 1 5 Pittioni, Urgeschichte, sl. 133/1—4, 137/1—3, 141 (prve tri slike), 153/1, 3—5, 7, 164, 167/55, 56, 168/58—61 in dr. — R. R. Schmidt, Burg Vučedol, T. 27, sl. 1—5. 1 1 6 Zgodovina Ljubljane, 256. — Childe, The Danube, 209— 210. 1 1 7 Zgodovina Ljubljane, T. X, 1— 3. — Arheološki vestnik 1957, 9 sl.. T. IV, 6. 7. 1 1 8 BPI 1898, 15— 16, 33, sl. 29— 31, T. V, 1, 2, 4. — BPI 1899, T. I, 1. 4. — BPI 1903, T. XIV, 1, 3, 7, 8; T. XIII, 2, 4. 1 1 9 Pittioni, Urgeschichte, sl. 168/62. 1 2 0 Schránil, Vorgeschichte Böhmens u. Mährens, T. XXIII, 19. 4 2 1 Zgodovina Ljubljane, T. X, 11, 12. 1 2 2 L c T XI 1 1 2 3 BPI 1901, T. VII, 7, 9, 10, 12. 1 2 4 Pittioni, Urgeschichte, sl. 180, 181/1, 2. Material iz groba v Laa a. d. Taya ima poleg klasične zvončaste čaše tudi posode z ostrim klekom. Ta faza kulture predmeta, ki je bolj ali manj karakterističen kakor kameni predmeti z vzdolžno vdolbino, bi bile to vse vodeče oblike kulturnega inventarja kolišč pri Igu poleg že omenjene keramike. Kulturna povezava posameznih ele­ mentov, ki je sorodna s povezavo keramičnih elementov, potrjuje točnost domneve o dveh časovnih periodah. Poleg časovne opredelitve obeh naših skupin lahko na temelju analogij napravimo tudi kulturno opredelitev. Čeprav so razni strokovnjaki pove­ zovali naš inventar z vplivom raznih drugih kulturnih skupin, kakor so razne nordijske skupine, vzhodnoalpske koliščarske kulture, unjetiška kultura, kultura zvončaste čaše itd., moramo sklepati, da imamo pri nas dve skupini s svojimi izrazitimi eksponati. Kakor sem že omenila, niso za starejšo kulturno fazo znani njeni prototipi. Lahko jo imenujemo le kot Ig I. Nemogoče jo je priključiti badenski skupini, kjer manjkajo njeni glavni in karakteristični elementi, kakor veliki trakasti ročaji, ki segajo čez ustje posod, dalje manjkajo kanelirani ornamenti in podobni elementi. Sama kulturna faza Ig I. kaže popolnoma drug karakter že glede na vrče, amfore, lego in obliko ročajev, antropomorfne predstave, posebno pa glede na bogato ornamentiko, za katero ne najdemo analogij niti po bogastvu niti po raznolikosti motivike, v nobeni doslej znani kulturi. Sam njen začetek, lahko na temelju nekaterih elementov, časovno nekako povežemo z vzhodno­ alpskim lengyelskim faciesom. Življenje prve faze traja do prihoda novih nosilcev, ki starejšim nosilcem vrinejo nekatere elemente, sprejmejo pa od njih zopet druge. Za to govorijo tisti keramični izdelki, ki imajo elemente tako ene kakor druge kulturne in časovne faze. Ves značaj druge faze Ig II. govori za starejšo fazo bronaste periode, ki se veže s področjem Avstrije. Prototipe za marsikakšne elemente, tako keramičnega inventarja kakor drugega, moramo iskati v krogu kulture Remedello. Kronološko je faza Ig II. paralelna mlajši fazi zvončaste čaše in unjetiški kulturi ter gradiščanski in ogrski wieselburški kulturi, prav tako pa tudi ogrski Kisapostag skupini. Povezavo z zadnjo kaže tako ime­ novana litzenkeramika in amfora z ostro profilacijo na ramenu. Glede na vse analogije, ki mlajšo fazo, t. j. Ig II., vežejo s kulturo zvončaste čaše, bi jo mogli imeti za njeno podvrsto z nekaj mlajšimi elementi, kakor je pa ta na področju severne in severnega dela srednje Italije. Da je druga faza Ig II. segala v bronasto dobo, za to govore sekire z luknjo za toporišče, katerih kalupi so bili najdeni na koliščih pri Igu, kakor tudi bikonične posodice z ročajem v obliki plastičnega jezička, ki so karakteristična oblika že zrele bronaste dobe. To hipotezo bi potrjeval tudi fragment z votlo vzboklino, obkroženo z vrezano črto. Kulturna skupina Ig II. je, sodeč po vsem inventarju, morala na našem področju predstavljati zelo močno postojanko, mogoče celo kulturni center, ki ni izvajal samo kulturnega vpliva, temveč celo kulturno ekspanzijo. Med * 1 2 5 zvončaste čaše, nahajajoča se v tem grobu, predstavlja po Pittioniju starejšo fazo te kulturne skupine in je kronološko paralelna s predunjetiško kulturo, ki ima v svojem inventarju poleg mlajših razvojnih oblik tudi klasične elemente zvončaste čaše. Nikakor pa ne more biti kronološko paralelna unjetiški kulturi, kakor do­ mneva Castillo (Ampurias XIII, 57). 1 2 5 Pittioni, Urgeschichte, sl. 217 (prvi trije predmeti). Pittioni jih tolmači kot Knochennadel. ostalim bi se mogoče na ta način mogla raztolmačiti tudi ornamentika in nekatere oblike, ki jih nahajamo v licenski keramiki in dalje na keramiki skupine Kisapostag.1 2 6 Iz vsega lahko sedaj naredimo nekoliko sklepov: 1. Materialno kulturo starejših najdišč pri Igu lahko razdelimo v dve kulturni in časovni skupini: Ig I. in Ig II. 2. Starejša faza Ig I. ima svoj poseben značaj, ki je istočasen z baden- sko kulturo. Prototipov za to fazo nimamo. 3. Mlajša faza Ig II. pripada I. fazi bronaste periode. Nosilci te ma­ terialne kulture predstavljajo novo etnično skupino na Ljubljanskem barju, ki je sem verjetno prišla s področja severne Italije. 4. Ig I. se kronološko veže s kulturo vzhodnoalpskih kolišč, dalje z ba- densko in pecelsko kulturno skupino. 5. Ig II. se časovno veže z mlajšo fazo zvončaste čaše, tip Laa a. der Taya, tip Ragelsdorf-Oggau-Loretto, wieselburško kulturo, starejšo unje- tiško kulturo, skupino Kisapostag itd. 6. S pojavom kulturne skupine Ig I. lahko postavimo njen začetek na konec alpskega .faciesa lengyelske skupine do prihoda novih nosilcev. 7. Novi nosilci živijo dalje vse do začetka srednje bronaste dobe. 8. Ljubljansko barje kot močno kulturno središče sodeluje s svojo ekspanzijo verjetno pri ustvarjanju novih tipov, skupin in kultur severno od svojega področja širjenja. 9. Sodeč po celotnem gradivu, obsega kultura starejših kolišč pri Igu prehodno dobo in starejšo bronasto dobo. ZUSAMMENFASSUNG Kultureinreihung der materiellen Kultur in den Pfahlbauten bei lg Sowohl das keramische als auch das übrige Material aus den Pfahlbauten bei lg sind bis jetzt schon öfters behandelt worden. Die Autorin ist auf Grund einiger sehr charakteristischen Elemente der Ansicht, dass dieses Material doch kein homo­ genes Ganzes darstellt. Weil wir für diese Fundorte ausser einiger Anmerkungen Dežmans keine stratigraphischen Angaben haben, sucht die Autorin auf Grund einer typologischen Gliederung und einer Analyse der Keramik und der anderen Gegen­ stände zu beweisen, dass wir es mit mehreren Gruppen zu tu haben. Ferner sucht sie den kulturellen Charakter der einzelnen Gruppen zu ergründen und sowohl die gegenseitigen Beziehungen der Pfahlbauten als auch ihre Beziehungen zu den an­ deren Gruppen zu bestimmen. Auf Grund der keramischen und der anderen Formen, besonders aber auf Grund der ganzen Konzeption der Ornamentik und ihrer technischen Ausführung kommt die Autorin zum Schluss, dass man das kulturelle Material aus den Pfahl­ bauten bei lg heutzutage in zwei Gruppen teilen müsse. Zur ersten Gruppe ge­ hören Gefässe von amphoren- und krugartigen Formen, ferner Kreuzfußschalen mit hohlem Fuss, plastische Yasen und Idole. Ausserdem müssen her Miniatur- gefässe und grobausgeführte Gefässe gezählt werden. Alle diese Gefässe sind mehr 1 2 6 A. Mozsolics, Frühbronzezeitliche Urnenfriedhof v.Kisapostag, 92, T. XIII sl. kugelförmig oder oval, während bikonische selten sind. Der Hals ist in der Regel zylindrisch und scharf oder etwas sanfter von der Schulter getrennt. Der Boden ist immer klar angedeutet. Die Henkel sind kleiner, von rundem Profil, selten sind aber die Bandhenkel. Sie befinden sich an der Schulter oder verbinden die Schul­ tern mit dem Mundrand. Häufig reichen sie nur bis zum Mundrand. Eine interes­ sante Erscheinungsform sind Gefässe mit einer Öse, die einem Henkel entgegensetzt angebracht ist. Statt der Öse kann auch eine kleinere Tupfenleiste oder eine plasti­ sche Warze Vorkommen. Bei einigen Gefässen ist der Knick in Form eines sphäri­ schen Vierecks ausgeführt. Zur zweiten Gruppe gehören verschiedene Schüsseln, seltener einige Formen von Amphoren und Krügen, seichte Schalen, Becher, Fußschalen auf vollgearbei­ tetem Fuss oder auf hohlem konischen Fuss und halbkugelförmige Schalen mit verdicktem Mundrand. Der untere Teil der Gefässe ist kugel- oder zwiebelförmig. Der Boden ist nicht besonders gekennzeichnet, es können aber daran auch ein Omphalos oder mehrere walzenförmige Füsschen sein. Bei einigen Beispielen von Schalen verengt sich der untere Teil in einen ausgesprochenen Boden, der auch ornamentiert sein kann. Der Hals ist scharf oder sanfter von der Schulter getrennt. Bei einigen Beispielen ist der Hals auch trichterförmig erweitert. Seltener ist ein zylindrischer Hals. Bei einigen Formen ist der Hals nicht von der Schulter ge­ trennt, so dass das Gefäss glockenförmig wird. Der Knick ist oft scharf oder es befinden sich hohle oder plastische Buckeln an der Peripherie. Die Henkel sind von rundem Profil, Bandhenkel sind selten und verbinden die Schultern mit dem Mund­ rand oder die Schultern mit dem Hals unterhalb des Mundrandes. Einige Henkel haben auch einen sogenannten Schnurrbart an beiden Enden. Sehr oft findet man auch subkutane Ösen an der grössten Peripherie. Am meisten charakteristisch ist die Ornamentik. Dadurch wird auch unsere Keramik in zwei Gruppen geteilt. Bei der ersten sind die Ornamente eingeritzt oder im Furchenstich ausgeführt. Ausserdem findet man da auch grössere oder klei­ nere schief angebrachte Stiche. Das Motiv stellt ein Band dar, das auf der unteren und oberen Seite und am Henkel geschlossen ist. Ein solches Band ist in Metopen geteilt, die mit verschiedenen geometrischen Formen, Kreisen, konzentrischen Krei­ sen mit oder ohne Kreuz, mit Kreuzen, schraffierten Dreiecken usw. ausgefüllt sind. Die Ornamentik befindet sich meistens an der grössten Perinherie. doch ist auch unter dem Mundrand eine eingeritzte Zickzacklinie. Auch die Henkel können ornamentiert sein. Interessant ist die Ornamentik der Kreuzfußschalen. Sowohl die Innen — wie auch die Aussenseite sind ornamentiert, und ausserdem auch der Fuss und sogar die Stellfläche. Beim Suchen nach der Verwandtschaft zwischen der Badener-Péceler Kultur und unserer ersten Gruppe kommt die Autorin zum Schluss, dass ausser einer ent­ fernten Verwandtschaft nur unbedeutende gemeinschaftliche Elemente vorhanden sind. Die Kreuzfußschale in diesen zwei Kulturgruppen zeugt nur davon, dass beide zur selben Zeit existiert haben. Die zweite Gruppe hat Analogien im Südosten in der Glockenbecherkultur, und in ihren jüngeren Phasen in Nordwesten und in den Kulturen, die unter dem Einfluss der Glockenbecherkultur entstanden sind. Mit Hinsicht darauf könnte man den Ursprung für unsere zweite Gruppe in der Remedello Kultur suchen. Die Analogien in den übrigen erwähnten Kulturen spre­ chen für Gleichzeitigkeit unserer zweiten Gruppe. Die grosse Zahl der charakte­ ristischen keramischen Elemente der Glockenbecherkultur im Kreis unserer zweiten Gruppe kennzeichnet sie als eine Art Fazies davon, mit einigen jüngeren Elementen als sie in der Remedello Kultur zu finden sind. Eine ähnliche Einteilung kann man auch auf Grund der übrigen in Tg gefundenen Gegenstände vornehmen. Dafür, dass sich die ältere Gruppe, Tg T genannt, zeitlich mit der Gruppe lg II berührte, sprechen einige keramische Formen, die Elemente sowohl der ersten wie auch der zweiten Gruppe aufweisen. Auf Grund einiger Elemente aus dem Kultur­ kreis der Ostalpen-Lengyel Fazies kann man den Beginn der ersten Gruppe als gleichzeitig mit dem Ende dieses Kulturkreises ansetzen. Auf Grund der schon völlig bronzezeitlichen Elemente der zweiten Gruppe kann man aber das Ende dieser Gruppe schon unter das Ende der älteren Bronzezeit setzen.