aho>«>4fcsnti£¡iit4i ¿io viiMa kUu»« t kftitiu. »ol»i>laa v rtrftavl »H» vsak četriek to velja « ▼red ali v Maribora s i|ew< na dom za celo leto 11L p«! !eie 20 K, za četrt kto I X, kven jugoaiavlje SO K. ¿iib-B .»e pošlje na upravah o »Slovenskega Gospodarje" feMariW^);. Kctoška cesta št 5. ti *« dopoSuja ¿o odpovedi. keohrtati se plačuje naprej. —»— Tc^fon štev. 220. —:— LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO IMJ« .Katoi. u^iM«« tmlliC dobivajo t!j< brn po««1mm m» ročnlne. — Uredniitvo s KoroflM cesla štRokopisi »e n« Tre&jZ Upravnifttvo spr«|ema mtt* * " inserale in reklamacij«, inseralom po dogovora. Z« kraine oglas* primere Nezaprie reklamacije w> ] proste, ion št 220. Teleíoi 12. štev. Mai>fbop, dne 24. marca 1931. 5S. letnik. najnujnejše o občinskih volitvah. Da ne bodo pri sedanjih občinskih T^litvah prišle kmetske občine v roko lasproinikov, priporočamo vsem, da se takoj, ko dobijo te vrstice v roke otijo dela s posebno pridnostjo, Najnujnejše je sedaj to-le: Bo 20, maja volitve končane, Beželna vlada je naročila okraj -iim glavarstvom, da morajo biti ob -finske volitve izvedene najpozneje flo ¿H). maja 11121, Radi tega vsa okrajna glavarstva hitijo z voljilnimi pripravami. •IV g e reklamacije iz-k 1 j u č e n e. Yolüni imeniki ostanejo v veljavi risfi, ki so veljali za vol.tve dne 28 . "Ovftmbra 1920, Na teh imenikih se ne bo smelo spremeniti niti črkice. Ah ie iapusčen eden ali veliko število vo ileev, ali pa so vpisani v imenik taki, ki ne spadajo noterj to je vse eno. Sedaj se ne da več noben vol.ieo na i ovo vpisati v imenik in tudi ne iz -»risati. Volilci, ki so se po 28. no vem bra preselili, volijo samo v tisti občini, kjer so bili vpisani 28,. novembra 3 »m. K. d c n e smo k a n d i r a t i ? Kdor je obsojen radi hudodelstva >a ne politično hudodelstvo), radi tat_ i-ine, poneverbe, goljufije, oderuštva. nerašenja, vlačugarstva, dokler ne minejo tri leta po prestani ali zast.i -r-ani kazni, radi pregreška zoper kazenskopravne določbe v varstvo volilne svobode za dobo 6 let po prestani kazni, take osebe, če so tudi vpisane v voldni imenik, se ne smejo vpisati na kandidatno listo. Nadalje taki, ki prestajajo sodne kazni, v prisilni dJ -avnioi ali so pod policijskim nadzorstvo^^ taki, ki so v konkurzu ali pol aíratelo. Voljeni ne more biti tak, ki ie ni izpolnil 24 let, ki ni vpisan v i-«nenik, ali ki stanuje v drugi občini. Ozirate se na to pri sestavi kandidatih list. Ce imajo nasprotniki osebe s akimi „lastnostmi" na svoji kandidat li hsti, opozorite takoj okrajno glavarstvo nato. Ki&ndida/tne liste ta-koj sestavite! Cas za vlaganje kandidatnih list je zelo kratek, traja samo 5 dni. V mariborskem glavarstvu bo ta do-oa trajala od 8. do vštevši 12. aprila Sestavite torej takoj kandidatne liste .ja način, kakor smo opisali v 11. številki „Slov. Gospodarja". V malih in srednjih občinah hit te, da Vas na- sprotniki ne prehitijo in poberejo kandidate oziroma podpise. Skličite takoj zaupnike in vol lce. Zberite kandidate, vprašajte jih, č'e sprejmejo Kandidaturo in jih takoj vpiš.te na kandidatno listo, tako, kakor smo zadnjič opisali. Odborniki morajo biti posebej in namestniki posebej. Ne pozabite za pisati pred vsako ime tekočo števuko. Vsak kandidat se mora lastnoročno podpisati na kandidatno listo ali pod-križati. Drugo napravite vse tako, kakor piše „Slov. Gospodar" št. 11. iT. i s k o v li n e z a k a n d in datne liste. Kandidatne liste je dala tiskati vlada nove. Dobite jih za plačilo pri občinskem uradu ali pa pri okraj. -glavarstvu. To so uradne kandidatne liste, ki so edino veljavne. Naprav ¿to tri izvode takih list. Na prvi izvod se morajo čitljivo podpisati vsi kandidati, na druga dva izvoda ni treba podpisov. Razpis volitev. V občinah mariborskega okrajnega glavarstva se bodo razpisale volitve, koiikor smo izvedeli iz zanesljivega vira dne 2. aprila, V drugih glavarstvih pa se takoj sami informiraj, te. Dne 2. aprila bodo torej v marib_ glavarstvu nabili uradne razglase I kedaj in kje bo volitev. Tri dni, t. je dne 5., 6, in t. aprila bodo imeniki razgrnjeni v vpogled. V tej dobi si bo vsakdo lahko prepisal v občinskem uradu imenike. V dnevih 8., 10., 11. in 12. aprila je v občinah mariborskega okrajnega glavarstva dolo -• čen termin za vlaganje kandidatnih 3ist. Pred 8. in po 12. aprilu se kandidatne liste ne morejo vlagati. (Ke -daj bo v drugih glavarstvih boru po ročali prihodnjič;. Kandidatne liste morate povsod vložiti naravnost pri okraj, glavarstvu in nikjer ne pri ob-iini. (Glej zadnjo štev. „Sli?. Gospodarja"). Stranka, ki prva prinese pra vilno kandidatno listo na ok'. aj gla -varstvo, bo imela prvo vo'inc Skrinjico na volišču. — Želimo, da pošljete en prepis kandidatne List) Tajništvu Kmetske zveze v Mariboru, da vidimo ali je prav ali ne. Kedaj bodo volitve» Dan in prostor volitev določi o-krajno glavarstvo. V občinati mari -lorskega okrajnega glavarstva se bo-(:o volitve vršile po tem-le redu: Občine sodnih okrajev Sv. Lenart in Slov. Bistrica v torek, dne '6. maji; v torek dne 26. aprila v mestu Maribor in v nedeljo 8. maja za obe ne sodnega okraja Maribor. Volitve se Zaklad na otoku. % suigleškegu prevedel Paulus. (Dalje.) Snnkoma s<_ je obrnil kapitan l iiama Ves je prebledel, le njegov nos je obdržal svojo modro barvo. Kakor bi bil zagledal prikazen ali vra^a aH Se kaj hujšega, če bi bilo mogoče, tak |e postal in pri moji veri, smilil se mi |e, tako zelo se jo namah postaral in Spremenil. „No, Bili, saj me poznaš, saj poz-naS svojega starega tovariša — ?" Kapitan je lovil sapo. „Črni Pes!" je dejal. „I kdo pa drug?" je odgovoril neznanec, kakor se mi je zdelo, manj strahopetno. „Črni Pes", tako ste mi pravili! Obiskat sem prišel svojega tovariša Billa. Ah, Bili, Bili, mnogo sva videla in doživela, kar sem izgubil tale dva svoja prsta!" Pok» zal je svojo pohabljeno roko. „Dobro torej", je rekel ?apitan. „Dobil in ujel si mo. Tukaj sem. Govori! Kaj hočeš?" „Cisto prav si povedal, Bili! Sn-Siva in ta-le fantič, ki mi tal o zelo u- gaja, mi bo prinesel runu, pa se bova pomenila in pogovorila, kakor, stara znanca." Ko sem se vrnil z rumom, sta ž i ¿odela vsak na svoji strani kajutano-ve mize, Črni Pes, ali kakor mu je že bilo ime, blizu vrat. Stranski je se -del, z enim očesom je pazil na tovariša, z drugim pa je gledal, kakor se je mi zdelo, kod bi se dalo v danem trenutku uiti. Rekel mi je, naj odidem in pustim vrata onprta. „Vaše ključavnice so za-me preozke, sinKo!" je pripomnil. Pustd sem ju in odšel v vežo. Dolgo ni bilo Čuti drugega, kakor polglasno šepetanje, četudi sem vlekel na uho, kar se je dalo. Polagoma pa eta postala glasna in vlovil sem par besed, večinoma kapitanovih psovk. „Ne, ne, ne, ne in konec besedi", je kriknil. „In če pride do vešal, naj visijo vsi, pravim!" Hipoma so zahreščale divje klet -vice, miza in stoli so znro obli, jeklo jo zapelo, nekdo je bolestno kriknil in Črni Pes je skokoma planil v divjem begu skozi vrata, kapitan pa za njim. vršijo povsod od 8. ure zjutraj do 5, ure zvečer. V o 1 i 1 n te komisije. Kjer imajo namesto župana ge -renta, bo vlada imenovala vlad, ko -misarja za vodstvo volitev in enega volilea v komisijo. Predstavniki strank, ki čuvajo volilno Skrinjico stranke, so tudi pravi člani volilne komisije. 800 v o 1 i 1 c e v za eno volišče. Občine, ki imajo do 800 volilcev (ne prebivalcev), imajo eno volišče . Oe jih je več kot 800 , dvoje ali več volišč. Kolikor je volišč, tolikokrat je treba predložiti okrajnemu glavarstvu še po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v doličiii občini volišč. Za vsako volišče morajo biti drugi predstavniki in sicer taki, ki imajo volilno pravico na dotičnem volišču. Naše vodilne somišljenike in za-l-pnike prosimo, da prav nič ne odlašajo, ampak storijo vse kar se da. Izrabite velikonočne praznike prav skrbno in pridno za to, da bodo vso predpripravo strogo natanko izvrše -ne. — Ce vam še kaka točka ni jasna pišite ekspresno na naslov: „Tajništvo Kmetske zveze v Ma -riboru, Ciriiova tiskarna", Radičeva politika. Stjepan Radič je voditelj republikanske hrvatske kmetske stranke Pri -volitvah za ustavotvorno skupščino je dobil na Hrvatskem in v Slavoniji 50 poslancev. Kmetsko-gospodarski program Radičeve stranke ni vreden ne piškavega oreha, čeprav se je zaključil še komaj 1. 1919. Slovenska kmets-ka zveza je že pri svoji ustanovitvi 1. 1907 imela boljši in temeljitejši program, katerega je po potrebi od leta do leta proširjevala. lJiše„o sicer, da je Radič pod utisom velikopoteznega socijalno-gospqdarskega progmma, 'ki ga zastopajo za kmete, obrtnike in delavce člani našega Jugoslovanskega kluba v ustavnem odseku, zadnji te -den tudi „izdelal" nov gospodarski program, toda program je Radičeva tajnost, drugi smrtniki še ga niso dobili na izpregled. Dosedaj gre Radi -čeva borba samo za republiko, od katere pričakuje, da bo potem politična uprava boljša, da bo kruh cenejši, da bo obleka in obuvalo naenkrat v preobilici na razpolago, stvari torej, ki nimajo z republiko pravzaprav nobene rveze. Toda isti hrvatski krnele, ki š« niso politično dovolj izobraženi, mu to slepo verjamejo. In kako se bori Radič s svojimi 50 poslanci za republiko? Dvojni načia bi bil mogoč, da izvojskuje republiko: ali da ide v ustavotvor.no skupščino in jO tam s somišljeniki zaključi, ali pa krvavim potom, to je z vojsko, z revolucijo. Radič prvega pota noče nastopiti, noče v skupščino, da bi se letam t-utíil za republiko. Sedi doma v Zagrebu za pečjo in od časa do časa razglaša papirnate razglase. Druga pot bi bila vojska, krvava i evolucija. Kje ima Radič puške, pa-trone, strojne puške, topove? Ce tudi organizira na tihem revolucijo, v treh dneh oi bila taka slabo pripravljena r.evolucija potlačena od redne vojske. Na bojišču bi ostalo kakih 5-10.000 zapeljanih nedolžnih kmetov, kajti g. Radič in doktorji ter gospodje okoli njega gotovo ne bodo šli tje, kjer se bo streljalo, a republike hrvatski se-Ijak ne uo dobii, Kdor tira kmeta v revolucijo, ga tira samo v smrt, kajti kaj drugega je jiroti redni vojski težko doseči. A Radičevi pristaši šepetajo na tihem, da jim bodo prišli na pomoč — Avstrija, Madžarske, in Italija. Mi tega ne verujemo, ker imajo te države pač druge skrbi, nego početi vojsko, da gospodinu Radiču na ljubo ustvarijo s človeškimi in materijalnimi žrtvami novo državo, koje prebivalstvo a njimi iz narodnih ozirov ne bo nikdar imelo pravega prijateljstva. In če bi se že imenovane države odločile za kako vojsko, potem bodo vojskovale za svoj račun, za svoj žep, odvzele bodo nam lepe kose naše zemlje, Radiča pa bodo pustile sedeti tam, kjer je. Vprašamo se v velikih skrbeh, kako more biti Radič tako domišljav., da se bodo tuje države bojevale za njegove ideje? In vendar je Radič tako domišljav. Zato pa je velika nevarnost, da bo tiral kmetsko ljudstvo v kako revolucijo, v kateri bodo kmetje umirali, a Radič ostal nedotaknjen, ali pa da nam povzroči vojske s sosedi, koje vojsk se bodo igravale na naših slovenskih tleh. Mi Slovenci Ui potem prenašali vse grozote vojske, požige, rope, o aistošenja, begunstvo* in kar je z vojsko v ozki zvezi, Kdo* hoče kri in smrt našega ljudstva, na} gre z Radičem. Slovensko kmetsko ljudstvo je ravnokar doživelo veliko prevaro na sebi. Samostojne^ so Šli kot rešitelji nar šega kmeta v zadnji volilni boj. Toda komaj je minilo tri mesece, je bilo kmetsko ljudstvo izdano. Samostojni poslanci so v ustavnem odboru glasovali proti kmetskemu programu, po- Oba sta imela odprte nože in prvemu je curljala kri iz leve rame. Pri vratih je kapitan še enkrat strašno za-mainiil za svojim sodrugom in presekal bi ga bil prav do brade, pa se mu je zapičii nož v nizki podboj: hišnih vrat. Se danes se vidijo sledovi noža na njih. S tem ponesrečenim zamahljajem je bila bitka končana. Zunaj vrat je i Črni Pes z neverjetno naglico pobiral pete in v par trenutkih izginil za gričem. Kapitan je ostal pri vratih in prepadel strmel za njim. Potem si je potegnil parkrat z roko čez oči in se I vrnil. „Jim*", je rekel, „ruma!" Opotekal se je in se prijemal za zid. „Ste ranjeni?" sem kriknil. „Ruma —!" je ponavljal. „Proč moram odtod! Ruma! Ruma!" Hitei sem ponj. Pa razburjen sem bil, ubil sem kupico in pipa se mi je t okvarila. Ko sem še poskušal, kako bi si pomagal, čujem v so^i ropot, kot da bi bilo padlo nekaj težkega. Po-hitim nazaj in najdem kapitana ležati na tleh, kakor je bil dolp in širok. * Izgovori: Džim. Po stopnicah je prihitela .aoja na-i tu Cula je ropot in krik in mi je hotela priti na pomoč. Dvignila sva kapitanu glavo. Te-| žko in glasno je hropel, oči je imel zaprte in strašno je bil izpremenjen v i lice. „Moj Bog, moj Bog!" je tarnala mati. „Vse nesreče pridejo nad nastl In ubogi o^e pa bolan —" Nisva vedela, kako si naj pomagava, in prepričana sva bila, da je dobil kapitan v pretepu s tujcem svoj smrtni udarec. Prinesel sem ruma in mu ga skušal vliti v usta, toda trdno je tiščal zobe in njegove čeljusti so bile močne kakor jeklo. K vsej najini sreči so se v tem od< prla vrata in dr. Livesey je vstopil« Prišel je obiskat očeta. „Oh, gospod doktor", vsa vzkliknila, „kai naj storiva? Kje je ranjen ta človek?" „Ran?en? Kaj še!" je dejal. ,,Rft«-jen je toliko, kakor vi ali pa jaz! Kap ga jo seveda zadela! — Saj som ga svaril!" (Dalje sledi.) Seli vojsko proii katoliški cerkvi, priskočili turškim begom z 1 milijardo K na pomoč, ločili se od drugih kmets-kili poslancev ter za ceno, da postane en mesar minister in en doktor poslanik, z vihrajočo zastavo prešli — ob Btran kapitalističnih demokratov. Sedaj lioče„o slovensko ljudstvo preva-riti drugi ljudje, ki prihajajo iz Hr -vatskega, RadiČevci. Tudi oni ne iš-fcejo koristi slovenskega kmeta, ampak same sebe in navajajo ljudstvo le y nevarne, krvave pustolovščine Zato pozor pred slovenskimi in hrvatskimi varalicami! Slovensko ljudstvo prat-zatiralcem krščanstva. V Llcograda kujejo demokrati (liberalci), samostojneži, socijalisti, komunisti in del srbskih radikalcev načrt, kako bi v Jugoslaviji porinili ka-ioličanslvo v kot. Izriniti hočejo zakonitim potom iz šole verski pouk; naga mladina bi se morala vzgajati na podlagi načel brezverskega sokolstva, tako je odredil liberalec prosvetri minister Pribičevič. Našim duhovnikom hočejo s takozvanim kancelparagraiom zamašiti usta, da ne bi smeli več v bodoče s svetega mesta prav nič opozarjati vernike na krive preroke iz ne-krščanskih taborov, ki se klatijo po naših krajih, ne smeli bi reči ne ene besedice proti časopisju, ki izpodko-puje s svojim hinavskim in lažnjivim Eisanjem tla katoliški cerkvi. Ker. ho-}jo liberalni, samostojni in rdečkasti poslanoi v ustavotvorni skupščini te zahteve brezvercev in nasprotnikov krščanstva zliti v ustavo, ki se sedaj kuje v Beogradu, je celokupno sle -vensko ljudstvo v nedeljo, 6., 13., na praznik 19. in v nedeljo, 20. marca na jreč kot 100 zborovanjih dvignilo svoj glas in najodločneje ugovarjalo proti čem drznim nakanam. To niso bili navadni shodi, ampak to so bili naravnost veliki tabor' e^zdraženega slovenskega ljudstva. Iz tisoč in tisoč grl je na zborovanjih sr protestnih resolucijah donel samo 1 i gias: Vi liberalci, samostojni, socijal- ! flemokrati, komunisti in vsi drugi, ki ste začeli v Jugoslaviji nepotrebni boj l-roti krščanstvu: Roke proč od nr^,e mladine! Roke proč od starih naših g.vetih pravic! Skoro povsod so se stikali glasovi: Ali je treba sedaj v še neurejeni naši državi protikrščanske-pa boja? Ali nimaš ti vlada dovolj prilike, da raje gospodarsko pomagaš svojim državljanom? In vi demokratski in samostojni poslanci! Ali nimate ¡v Beogradu drugih nujnejših gospodarskih opravil, nego da sklepate o tlakih kulturnobojnih rečeh? Pred vo-fctvami ste farbali votilce, da boste vi cdpravili, oziroma znižali davke itd., sedaj pa delate čisto nekaj drugega. Ljudstvo je govorilo in vas je obsodilo* Delo naših poslancev. Poslanci gg. Roškar, Pišek, Bro-3ar so bili te dni v železniškem ministrstvu, da posredujejo radi brezplačne vožnje vojakom, ki gredo na svoj iropust. Obljubljeno je, da se bode to teljo po možnosti upoštevalo. V pod -trepiiev svoje upravičene ?ahteve je poslanec g. Roškar izjavil: „Ako se že noče ugoditi splošni želji slovenskega ljudstva, da slovenski fantje odslužijo vojaščino v Sloveniji, tedaj se raj jim vsaj da prosta vožnja po železnici za vsak slučaj." Poslanca gg. Roškar in Pišek sta bila v ministrstvu za prehrano radi pomoči in podpore onim krajem, ki so rsled vremenskih nezgod ostali brez jfctovoljne hrane. Ista poslanca sfa posredovala tu-fli v finančnem ministrstvu, da davčne oblasti na podlagi avstrijskega zakona iz leta 1917 odpišejo zemljiški da-sek posestnikom, l i so bili priza leti po toči itd. Poslanec g. Roškar je vložil pismeno vlogo na finančnega ministra, da dovoli prost uvoz usnja, izdelanega iz domaČih kož, ki so poslano v ta namen izven države. Tsti poslanec je interveniral tudi v poštnem ministrstvu radi neredn ja Sostavljanja pošte in poštnega promo- la sploh v Sloveniji, posebno pa v ma riborskem oLrož,u. Poslanec g. Brodar se je zavzel v poljedelskem ministrstvu, da se zbolj-ša stanje pašnikov na planinah in da se ustanovi kmetijska šola na Gorenjskem, za katero je ?e bila dolečena postavka v proračunu, pa jo je poljedelski minister samovoljno in lasfnoroč-no črtal. i , i Politični ogled. Kraljevina SHS. Ustavni odbor v Beogradu še vedno ni konča1 svojega dela. Veiiko krega in prepira je v odboru radi 62. člena, ki govoric upravni razdelitvi naše države. Vladni načrt o razdelitvi države zahteva 48 upravnih oblasti za celo državo. Konstiluanta se sestane 5. aprila, in pri tej priliki pride celotna ustava še pred zbornico. Pašič si je kupil Turke za 1 milijardo in 200 milijonov in naše sami tojneže, da so vstopili v vlado. Turki so dobili ministrstvi trgovine in zdravja, samostojni pa po-'jedelstvo. Samostojni dolitar Vošnjak j.ride za poslanika v Kopenhagen. Italija, Nove volitve v Italiji bodo 27. aprila, stara zbornica bo pa baje razpuščena dne 25. marca. Fo mestih Zgornje Italije se nadaljujejo spopadi med fašisti in soc"alisti. Nemčija. Minulo nedeljo se je vršilo v Gornji Sleziji ljudsko glasovanje, ki je izpadlo v prid Nemcun. Poljaki so se obrnili na vrhovni svet v Pariz s prošnjo, da b' naj pripadli ( i kraji Gornje Slezije, kjer je glasovala večina za Poljsko, Poljakom. Med Gcki in Turki v Mah Aziji so bo začela znova vojna. Grš -ke čete bo poveljeval sam grški kralj Konštanlin. Rusija. V zadnjem času so se doigravali po Rusiji nepopisni pokoli med boljševiki in protiboljševiki. Glavno zavetišče vstašev je bilo mesto Kronstadl, katerega so zavzeli boljševiki z ogromnimi izgubami in se kr -vavo maščevali nad uporniki, boljševiki so postrelili vse vstaške oficirje in njihova trupla pometali v morje r Kakor se da sedaj sklepati, se je bolj-žovikom zopet posrečilo, da so zatrli i tokrat nasilnim potom kronstadlsko v~ stajo, ki je grozila s propastjo boljše-viške strahovlade. Tedenske novice, t Veselo Vciikonoč in sladko pi-sanko želita vsem somišljenikom ter somišljemcam — Tajništvi Kmetske zveze v Mariboru in Celju. t Se enkrat občinske volitve. Prosimo vas vse, ki hočete, da bo v naših občinah red in da bodo v občinskem zastopu zastopani res vsi sloji, storite takoj vse, kar je treba. Vzami-te v roke današnjo in zadnjo številko „Slov. Gospodarja," Tu imate ves potreben poduk za občinske volitve. Od nas je nemogoče poslati v vsako po -samezno občino Ijiidi, ki bi vodili volilne predpriprave. Radi tega vodite \oliini boj sami. Za odlaganje ali za malomarnost sedaj ni časa! Ne zanašajte se na druge. V zadnjem trenutku vas šo enkrat prosimo, storite po vseh občinah vse, kar smo vam na-svetovali. — Pazite vsak dan na ra* glase na občinski deski. Volilni odbor \udske stranke naj ima v vsaki občini vsak dan posvetovanje. — Poroč?j-te nam sproti o položaju in o slučaj -nih nerednostih ali krivicah, ki se godijo naši stranki ali našim pristašem. — Tajništva Kmetske zveze v Mari -boru in Celju. t Izdajstvo samost Jnežev. Poslanec Pucolj, samostojni mesar, je imenovan ministrom za poljeprivredo i roda. Samostojneži so izstop:li iz srbskega kmetskega kluba, ker jim Srbi :z pamefnih razlogov mso pustili v vlado. Samostojneži so pa komaj čakali, da se ponudi prilika in radi tega sta Vošnjak in Pucelj tako dolgo jo/arila. dokto" n»?!« dosegla nuni* sirskega stolčka in poslaniškega me -f-ta. Ce bodo davki rasii, so temu krivi samostojneži, ki so se za ministrska mesta prodali sedanji liberalro-ra-dikalni vladi. Ako Slovenci ne bomo dobili samouprave, se imamo zahvaliti topovskemu izdajstvu samostojnežev in ■ uslimanskih veleposestnikov. t Politična lopovščina samostoj -■ nežev. Ko je ministroval dr. Korošec, so mu očitali nasprotniki, da se je zvezal z bosanskimi veleposestniki — proti ubogim kmetom, ki si želijo čimprejšnjo izvedbo agrarne re:orme. Bi-ii so tako nesramni, da so rekli: „Dr. Korošec jo predal slovenske kmete turškim agom in begom." To je bila pač nesramna laž, kajti vlade, oziroma še ministrstva, v katerih je sodeloval dr. Korošec, niso izplačala turškim veleposestnikom niti vinarja. — Sedaj, ko je liberalno-radikalna vlada potrebovala glasov■) za svojo centralistično u-stavo, je obljubila turškim poslancem 1 milijardo in 2^0 milijonov dinarjev za odkup veleposestev. V kratkem bodo začeli izplačevati te ogromne svote, ki jih bodo morali davkoplačevalci nositi v podobi zvišanih davkov v državne blagajne. To nesramno odiranje našega slovenskega ljudstva na račun turških veleposestnikov in sedanje vlade podpirajo tudi samostojneži, ki so poslali v protiljudsko vlado li-fceralcov in radikalcev svojega zastopnika —■ mesarja Puclja, ki bo zastopal kot „kmetijski" minister težnje svojih voiiicev. | | -t ¡¡j t Srbska sodba o samostojneži h. Izstop samostojnežev iz zemljoiadniš-lega kluba in njih vstop v liberalno radikalno vlado je dalo srbskemu kino tu in voditelju „vramoviču povod, da je izrazil svoje veliko veselje nad to lopovščino. Avramovič odkriva, da so samostojneži v zemljoradniškem klu-tu samo spletkarili, se brigali /a izvoznice demokratskih prijateljev, posredovali za trgovce in kapitaliste, z eno besedo, da sp-oh niso bili poslanci, ki naj bi se borili za kmetske pra vice. Avramovič obeta, da bo izdal proti samostojnim toliko gradiva, ki bo odprlo slo verskim zapeljanim kme tom oči, t Huda se nam obeta! Finančni minister Kosta Kumanudi je izjavil, ,.da je naše financijelno (denarno) sianje katastrofalno", kar znači z dru gimi besedami: naš denarni položaj je obupen. To je popolnoma razumljivo, če pomislimo, kako gospodarijo cle mokrati z državnim denarjem. Eno milijardo in 200 milijonov so dali turškim veleposestnikom, ki bodo glasovali za centralistično ureditev drža ve, 100.000 dinarjev „napitnine" do -biva pravoslavni škof Dositej, ki na Češkem ruje proti naši katobšk1 cer -kvi, 15.000 dinarjev so dobili Sokol: za, svoj izlot v Subotici, milijone in milijone izmetavajo za rusko VVrang-lovce, ki so nam jih obesili Francozi na vrat V naši državi je zavladala smrdljiva korupcija, ki črpa nepre -stano iz državnih blagajiiic, plačevalo bo ljudstvo, finančni mini ;ter pa že danes izjavlja, da stojimo pred polomom, Ako se nam v finančnih ozirih huda obeta, je temu kriva Liberalno -ladikalna klika in njea sanostojni j rivesek! t Kristanov naslednik. Ker je socialdemokratski poslanec Anton Kristan pokazal kot dvajsetkratni milijonar svojim ogoljufanim volilcem figo, jc soc. demokratska stranka sklen lu, da stopi na njegovo mesto neki To -kan. Upamo, da bo slučaj Kristan od pri marsikateremu delavcu na kmetih oči. Ker so ponekod glasovali za sj cijaluemokratsko stranko tudi zape -Ijani kmetje, naj jim služijo te vruii -ce v opcoiin. V Dravski dolini so kri čali so ijalisti pred 28. novembrjm : „Kdor je za republiko, naj vrže v četrto škatljo!" in „Le v četrto škatljo, potem bomo grunte razdeljevali!" Zali bog je to geslo imelo tako privlačno silo, da se ji niso ustavljali sicer naj treznejši in najvernejši možje. -- Polagoma bodo izpregledali tud: vsi ti -sti, ki so bili v volilni borbi zapeljani. Niso jira priborili republike, niso izvedli del.tve „gruntov", p-ič so pa izdelali centralitet|ično ustavo, ki naj bi slovenskega kmeta izročaj lieogra du na milost in nemilost, i o ji delo socijalne demokracije! Kadar rabijo glasove, se cedijo raznih obljub, ko pa imajo poverilnice v žepih, s? smejejo svojim neumnim volilcem, ki plačujejo svoje prispevke v nenasitne blagajne socialdemokratskih organi -zaclj. t Kristanova lumparija v pravi luči. V zadnjem času se bavi slovensko časopisje z afero socijalnodemo -kratskega poslanca Antona Kristana, ki je sprejel od vlade rau ponujene niesito ravnatelja posestev nadvojvoda, Friderika. Kr.stan je izjavil, da bo odložd svoj poslanski mandat, ki nese dnevno „samo 120 dinarjev", medtem ko bo zaslužil na Friderikovih po sestvih letno 15 milijonov kron. Soei-jalnim demokratom je zelo neljubo, da je Kristan napravil to lumparijo ra -vno pred občinskimi vol t vami, toraj v času, ko bi krvavo potrebovali nove glasove za svojo stranko. „Naprej" se sicer pošteno trudi, .kako bi najbolie opral umazano „Tončekovo" perilo, pa se mu dosedaj ni posročilo. Upamo , da bodo zapeljani volilci na deželi iz-pregPdali do prihodnjih volitev Kmetsko in drugo delavstvo plačuje redno svoje prispevke v socijalno-de-mokratske llagajne, prejmo za &vaj denar redno svoj „Ljudski glas", ko je pa blagajna težka dovolj, se okor: stijo rdeči voditelji z nabranim de -narjem. Kristan ima v Ljubljani par stotisoč vredno hišo, v zagrebških bankah naloženih par milijonov, je upravni svetnik Jadranske banke in Trboveljske premogokopne družbe, razentega pa je „voditelj delavstva " Ljudstvo, kedaj boš izprevidelo lum -parije rdečkarjev!! t Socialdemokratska goljufija. Socijn (demokratski poslanec Anton Kristan, 15- do 20kratni milijonar. in prvoboritelj za delavske težnje, je postavljen od liberaluo-kapitalištične vlar de v Beogradu za ravnatelja posestev nadvojvode Friderika. „Slov. Narod""» torej „neklerikalni" list, je ugotovil, da bo dični poslanec g. Kristan zaslužil ocLlej 15 miujonov na leto. Po belgrajskih poročilih dobi upravitelj omenjenih posestev, katerih letni dohodki znašajo 300 milijonov, prvo leto 5%, drugo leto 3%, nadaljna leta pa 2%. Potemtakem bo zaslužil Kristan prvo leto 15 milijonov, drugo leto 9 milijonov in fretje lete 6 milijonov.: — Ko smo čitali to vest v „Narodu", si smo mislili, da bo „Naprej" na podlf-gi proiidokazov zavračal napade na poslanca Kristana in v tem smo se zmotili. Slučaj g. Kristana, ki je tO mastno mesto sprejel, kateremu na ljubo bo žrtvoval svoj od delavstva mu poverjeni mandat, je že kot tak prištevati k umazanim zadevam zadnjih dni* „Naprej" nam je pa pojasnil še nekaj, kar dosedaj nismo vedeli: da je Kristan upravni svetnik Jadranske banke in da bo v kratkem sedel tudi v: upravnem svetu Trboveljske premo*» gOKOpne družbe. To je značilno pri * znanje. Delavstvo in mali kmetje, ki so 28. novembra tol.ko zaupali socialnim demokratom, pa naj premišljujejo, kako je poslanec Kristan kot dvajsetkratni milijonar novim milijonom nat ljubo zapustil politični cirkus, ker j,o v svojem častihlepju zamenjal pooldU-sko klop z mehkim stolčkom v ravna-teljski pisarni Friderik ,rih vci3pc&e-stev. t Za regulacijo Drave. Preko poslanca dr. Hohnjeca je posredovala Kmetska zveza pri ministrstvu poljo-privrede i voda v zadevi regulacije-Drave. V vlogi se naročito po v da rja» da trpijo ogromno škodo vsled dozdaj zanemarjenega regulacijskega dela predvsem občine Sp. Duplek, Loka, St Janž, Sv. Martin, Vurberg, Sv« Marko, Muretinci itd. t Odločnost zborovalcev pri 5v< Trojici v Halozah. Po rani sv. maši na praznik sv. Jožefa je priredila K* Z. za može in žene protesten shod* Do 300 udeležencev je odločno protestiralo proti naklepom demokratov in sa -mostojnih kimavcev, ki hočejo s cen -traiiz nom v Belgradu osrečiti, boljea oškodovati naše pošteno misleče Halo-žane. Z vso odločnostjo so protestirati kakor, možje tako žene proti centralizaciji in zahtevali samoupravo Slovenije v Lj ibljani. Z nevoljo so se zgražali, zakaj še hod:jo vedno samostojni j h fa-bat in jim lagat o svojem delovanju, bolje: nedelovanju, kakor po-s-lanec ali neposlanec kmet Kirbiš iz Frepolj v Belgradu. Ne verujejo jim» 6a so za versko vzgojo otrok, ajnpak njih početje za vsužnjost kat. cerkve, sokolizacijo, kancelparagraf itd., so vsi odločno obsojali ter zahtevali katoliško vzgojo otrok in svobodo venske-faa pouka v cerkvi in š^li. Ker so jim i ai na zemlji obljubovali ti žlahtni gospodje, upajo in pričakujejo za seJaj od njih le to, da se davčna bremenn. med troimenskimi plemeni države SH-S zjednučijo. Kar so zjutraj možje inr žene, oziroma starši* sklepali, so isto popoldan k vso odločnostjo potrjovall j ojih otroci, mladeniči in mladenke kot ! edjo Mladeniške in Dekliško zveze. — ! \se kaže, da' Trojičani napredujemo, i Uog dal, da lo vedno v dobrem m v pravem smislu! t Porotniki in njih odškodnina. pišejo nam: Ze od 7. marca sedim v Mariboru kot porotnik. Porotne ob) av aave bodo trajale še do C. aprila. Mi imetski porotniki imamo ogromno škodo. Doma na kmetiji ogromno del. , a Cukaj v Mariboru pa Bogu is krade-mo. Zjutraj ob 9. uri moramo biti vsak dan navzoči pri žrebanju in potem pa smo velika večina zopet prosti do drugega dne. Domu peljati se na konec ¿tujskoga ali ljutomerskega okraja ne moremo, ker ni zveze in ker bi nas fa gpas tudi prišel predrago. Ali pa naj pri sedanji draginji izhajam z obljubljenimi 40 K? To'je nemogoče! Zo za pronočišče plačam 24 K.. Zajtrk me stane 0 K, južina dopoldne 12 K, o-bed z malo pijače 40 K, popoldanska malca 14 K, večerja s pijačo 24 K in 5e marsikateri drugi izdatki. Ako se peljem ob sobotah domov in v pondel-iek zopet nazaj, me stane zopet železnica nad 60 K. Koliko žrtev pa še te imajo porotniki iz Murskega polja! — pravično bi bilo, da nam dajo V3aj 30 ali 40 dinarjev odškodnine na dan, sicer bomo siromašnejši možje imeli škodo več tisoč K. Ce sme advokat zaslužiti pri enodnevni porotni obiavnavi po več tiso K, smemo pač tudi mi zahtevali to, kar nam gre. Prosimo , da to našo pritožbo objavijo tudi drugi listi. t Za vlaičaj-je, Konečno so vini-čarsko vprašanje vendarle bliža svoji rešitvi. Dne 21. marca se je vršilo v Mariboru posvetovanje zastopnikov viličarjev in vinogradnikov glede osnutka viničarskega reda. Obe skupini sta nekoliko odjenjali in podali vladi svoje predloge. Glavni točki, ki se bosta v »ovem viničarskem redu spremenili, sta: ureditev plač viničarjem, čer delež na dohodku. Spore med viličarji In gospodarji bodo v bodoče presojalo okrajne viničarske komisije, v katere volijo vinogradniki po kmet. podružnicah in viničarji enako število zastopnikov. Komisijam predseduje politični uradnik. Posvetovanja so se od naše strani udeležili: za Kmetsko arvezo: Vesenjak in Zebot, za Strokovno -vezo: Stabej, za Viničarsko zve-«o: Tement, Sut in Geč. — G. Vesenjak je ob koncu seje predlagal, naj vlada pomaga ubogim viničarskim rodbinam iz trenotnega mučnega položaja s tem, da jim takoj vsaj za polovično ceno nabavi delavno obleko in obuvalo. Vladni zastopnik je obljubil, dabo £a predlog predložil vladi v izvršitev. ( V konj. okraju so se vršili zelo dobro uspeli protestni shodi in sicer dno 19. marca po rani maši na Pri -ko vi, predsedoval je župan Skrbinšek. isti dan popoldne v Konjicah, predsedovat stavbenik Gorogranc; dne 20 . inarca po rani maši v Ločah, predsedoval posestnik Grosek; popoldne v St. Jerneju, predsednik župan Cvah-tie. Na vseh shodih je govoril o kultur-nobojnih nakanah vladnih strank in 0 političnem položaju fajnik Zebot iz Maribora. t Visglodna Župnija. Pri Sv. An-Kražu v Slov. gor. se je dalo dosedaj pisati v Kmetsko zvezo 202 član», k< £0 tudi že vplačali udnlno za celo lečo 1921. i Samostojni in socijalni demo-kralje so sklenili kompromis ali zvezo za občinske volitve v St. Petru nižo Maribora. Tako postopajo „samostoj-n:".Odkiouili pa so vsako skupno nastopanje s pristaši krščansko ljudska (stranke (Kmetske zveze). To se izdajalci kmetskega imena. V svojo lastno skledo pljujejo! t Učenost samostojnežev. Iz Ga- ¡icije v cavinjski dolini se nam poroda: Samostojneži so odkazali v predalih n^hovega glasila „Kmetijskem iistu" našim pristašem razno službe. 1 al'o n. pr. so pozvali našega narodnega poslanoa Krajnca na zvezdarno fr Green wich na Angleškem. Le samo ¿udno, da poznajo samostojni učenja-• i samo slare zvezdarne, ko imajo pa lendar doma najlepše prostore za — svvezdoglode. Načelnik naših samostojnežev lahko doma opazuje samostojne svozdo, zlasti tiste, ki se za časa voltov Weste kot čisto zlato in s. ebrc . t'o končanih volitvah se pa že zopet skrijejo in zatemnijo. Sedaj pa, ko se bližajo občinske volitve, se pa zopet svetijo tako, da volilcem kar pogled ier-,l4ojo, le da bi volilci do videli — skrinjice naše Slov., kmetske zveze in bi videli samo skrinjico samostojnežev. Na občinske stclce bi pač kaj radi posadili samostojne zvezde, toda naše ljudstvo bo poskrbelo, da bo izid občinskih volitev zakril v oblake samostojne zvezde. Samostojnežem bodi povedano: Naša Slov. kmetska zvezana plan, vaših zvezd ne maramo opazovati. t Mož, ki vsako leto spreminja — svojo barvo. Iz Zibike nam poročajo: Bivši iinancar Pevec, ki se je lansko leto proslavljal kot »ud samostojnež , in rohnel na široko za zeleno stranko, se je prelevil v strastnega rdeč-karja, katerim pravijo Kranjci: „So ¿jal' dejmo k^ast." Mož si jo z vinskim veriženjem toliko prisvojil, da si je poleg „grunta" v Zibiki nakupil še posestvo blizu Poljčan. In gospod bivši lin acar sedaj ubija „klerikalce", dr. Ko ošca in druge. Pol župnij Loče in PoljČane je Pevčevo torišče — Cestitatfno Satoiostojni, da vzgaja socialdemokratom take tičke! t „Slov. Gospodar" zopet pred poroto. Na veliki petek ponoldne se bo vršila pred mariborsko poroto razprava proti odgovornemu urtdniku „Slov. Gospodaria" Tr Zebot v. Toži ga samostojnež Kocmut od Sv. Barbad-re v Slov. gor. radi poročila o razbitju volilnega shoda poslanca g. Roš-karja. t Gradba velikega kolodvora v St. Ilju v Slov. gor. dovobena. Kakor izvemo, je od strani vlade in južne železnice vse dovoljeno, da se že letos začne v St. Ilju graditi veliki obmejni kolodvor. t Lan žalobe za naš narod. Lahi so določili, da na nedeljo, dne 20. marca t, L določijo slovesno priklopi-tev našega Primorja k Italiji* Tega dneva laškega veselja bi se tudi naj udeležilo čez 600,000 Slovencev našega Primorja in Kranjske, ki so pri -šli pod laški jarem. Na povelje laši -stov in laških oblasti so bila vsa primorska mesta v zastavah. V Trst' jo priplulo veliko število laških bojnih ladij, ki so bile vse v zastavah. Slovesna proglasitev zasedenega ozemlja koi del Italije se jo vršilo' v Trstu . kamor je prišlo vse polno laških ministrov, državnikov, poslancev, generalov in drug:h dostojanstvenikov. Po vsej naši Jugoslaviji, zlasti v Ljublja ni, Celju, Mariboru itd. je pa naš narod obhajal ta dan kot dan naše bolesti in neizmernega žalovanja nad izgubo naših najlepših pokrajin. V ne-bovpijoča je krivi a, katero je zagrešil Lah nad našim narodom in prišel bo dan, ko bodo naši potomci pokazal, pot grabežljivemu Lahu tjekaj, odkoder je prišei, kajti vsaka storjena kri vica se nekoč bridko maščuje. i Požar je uničil na maii R<:(iniei i (v bližini Podčetrtka) hišo posebuvka ; Dravinca, ki je zgorela do tal. Ognje • gascem se je posrečilo prepreči.: s težkim naporom razširjenje ogn.a. i> tednov stari sinček posestnika je za-dubil tako težke opekline, da jim je čez par ur podlegel. Požar so povzro čili z nepremišljenim požiganjem grmičevja v bližini poslopja. t Tatvina v vlaku. Na vlaku blizu Samobora je nek žepni tat izmaknil neki trgovki ročno torbico, v kateri je btlo zlatnine za 397.000 kron . Sjtloh se opaža, da se sedaj slučaji tatvine na železnicah silno množijo. t Finance Jugoslavije obupne. Po zatrdilu iz Beograda je izjavil finančni minister Kumanudi, da so naše državne finance naravnost obupne, vsled česar namerava finančni minister odstopit'. Ta vest je vzbudila med muslimani veliko prestrašenje, ker so pač bojijo, da za njihov vstop v vlado ne bodo dobili obljubljeno nagrade v znesku 1 milijarde in . 30 milijonov din, t Plačo orožnikov. Začasni oro -žnik dobi 4800 K, kaplar 5320 K, pot narednik 0000 K, narednik 7200 K na leto in pov*^" g? dobi v^ak posameznik 14.400 K letne draginjske dokla-de. V težjih prehranjevalnih razmerah se draginjska doklada zviša na 10.800 K. Ta plača se v prvih štirih letih zviša za 570 K, v šestih letih na 1152 K, v enajst letih na 1728 K, v j 5 letih za 2204 K* v 21 letih pa za 2880. K. t Koliko nas stane ustavoivorna skupščina ? Ustavotvorna skupščina šteje 419 zastopnikov. Predsednik prejema dnevno 743 K, mesečno 22.600 , letno 271.200 K; podpredsednik dobiva dnevno 630, mesečno 20.000, a »ota 247.200 K; tajnik dobiva dnevno 559, mesečno 17.000, letno 204.000 K. Poslanci dobivajo dnevno 480 K, mesečno 14.600, letno pa 175.200 K. Dnevni Izdat':! za 419 poslancev znašajo K ¿01.601, mesečno <1,133.800 K, letno pa 73,605.S00 K. To jo samo plača, niso pa všteti v te številke drugi izdatki, ki gredo v milijone. Ko bi imelo ljudstvo od tega katerekoli koristi, bi nam navsezadnje ne bilo žal teh ogromnih svot, toda pomisliti je treba., da mora plačevati ljudstvo to konstituanto, ki Izdeluje že štiri mesece protiljudsko in centralistično ustavo. Povrhu tega bo moralo ljudstvo plačevati z zvišanimi davki 1 milijardo in 200 milijonov dinarjev za glasove turških begov, ki bodo pomagali belgrajskim centrabs -lom pri uveljavljenju zloBlasae centralistične ustave. t Morilka kuga na Kitajskem. Po poročilu iz Kitajsko je zahtevala nalezljiva bolezen kuga v preteklem mesecu na Kitajskem nebroj človeških žrtev. Bolezen se razširja strahovito zlasti v zapadnem in južnem delu Kitajske. Tako n. pr. je umrlo samo v eni vasi čez 100 osob. Vlada je brez moči, ker primanjkuje zdravnikov. bolnišnic in strežnikov. Na tisoče bol nikov je prepuščenih lastni usodi. Za te nesrečneže se nihče ne zmeui in so brez pomoči, t Na Jožefovo so prijatelji na go-dovanju vrlega pristaša Jožefa Polh V Ločah v domači hiši zložili za KZ 60 K. Posnemajte! Vdove in su-ote padlih vojakov morajo na novo prositi za prisodbo in nakazanje preskrbovalnine. Potrebne tiskovine za to se dobijo v Cirilovi tiskarni komad po 80 vin. Gospodarstvo. g Davčne knjižice. Na shodih Kmetske zveze prti Sv, Križu in pri Mah Nedelji (19. marca) in v Ljutomeru (20. marca), ga katerih je govoril poslanec dr. H o h n j e c, so se kmetje pritoževali o neznosnih dav -čnih bremenih, ki rastejo ne samo od mesca do mesca. Ko so odplačali davek za preteklo leto, so mislili, da bo za preteklost mir. Pa prihajajo predpisi ne samo novega davka, marveč tudi zaostalega. Nikdar ne vedo, ab so že poravnali vse davke in koliko Še znašajo davčni zaostanki za kako leto. Poleg zaostankov pa še tudi morajo plačati ogromne opominjevalne stroške, ki so nekdaj znašali v naj -slabšem slučaju okoli 2 K, dandanašnji pa znašajo na stotine in tisoče . Temu neredu, ki služi kot dobro sred stvo samovoljnosti in fiskalnim nagonom davčnih oblasti, mora biti konec. Konec pa mu more napraviti samo davčna knjižica, ki se more zopet dati davkoplač palcem v roke. Na omenjenih shodih je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva, naj se davkoplačevalcem zopet da davčna knji žica, kjer bo podrobno in natančno določeno, koliko je treba plačati .ega r i onega davka in koliko in katerih doklad, in ki bo tudi najboljše dokazilo že vplačanega davka; sedanji odrezki jioložnic so nezadostno uOkazi lo, ker ni natančno izraženo, kaj se je pravzaprav plačalo, in ker se lahko izgubijo. g Prometni davek, ki ga je upel-jala sedanja liberalna vlada, pobirajo tudi od Živinorejcev, ki prodajo živino Opozarjamo, da smejo pobirati le 1 /o, t. j. od 100 K samo 1 K. Iz SI Bistrice nam poročajo, da so morali nekateri kmetje plačati 10% tega davka od prodane živine. To je krivica! Ce je res, da so toliko pobirali, naj se prizadeti takoj z natančnimi podatki obrnejo na Tajništvo Kmetske zveze v Mariboru, katero bo pri oblasti storilo potrebne korake. g Oziraine so v Sloveniji povečini bolj slabo kot dobre. Najslabše se drži rž. Pozna se, da manjka zemlji zimske vlage. Od vseh strani dobivamo poročila, da bo ozimna zelo redka; v senčnih legah sta rž in ječmen silno slaba. Zelenih in košatih ozimin ni videti skoro nikjer. — Na Hrvaškem in v Slavoniji pa so po časnišklh po- ročilih vse vrsto ozimin dobro preži» mile. V Banatu kaže zelo iepo. g Vinarski in sadjarski odsek: Kmetijske družbe ima v M ari boru v prostorih vinarske šole sejo dno 29. marca. V spore d: Vladni načrt viničarskega reda in volitev pripravljalnega odoora za pospešitev ustanovitve krajevnih vinarskih društev. g Z?, Izvoz krompirja se potegujejo posestniki na Dravskem polju. — Krompirja je še toliko, da ga Slove -njja ne more porabiti. Kmetska zveza je pri naši vladi zahtevala te dni, da se naj za krompir dovoli prosti izvoz, sicer ga bo poginilo na stotisoče kilogramov. g Prepovedani sejmi. Radi črniti koz so do preklica prepovedani v celj skem okrajnem glavarstvu sejmi v, Laškem, Šmarju, Vranskem in Got-njemgradu. g Živinski sejni pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se letos vrši vs^ed praznika v torek po Beli nedelji, dne 5, a-j,rila„ g Mariborsko sejmsko poročilo . Dne 18. t. m. se je pripeljalo na mariborski trg 82 svinj, 1 koza in 3 ovce. Cene so bile sledeče: plemenske svinje po 28—30 K za 1 kg žive teže; poldebele svinje po 31 K za 1 kg žive teže; letošnji prasci po 300—400 kron, jesenski prasci po 500—800 K, ovoe 240-300 K, koza 400 K. Vzlic lepemu vremenu je bilo malo kupcev , ker je pred Jožefom tržni dan zadržal' kupce in prodajalce. g Mariborsko sejsnsko poročilo dne 22. uarca 1921. Cene za 1 kilogram žive teže sobile sledeče- Debeli voli 16,50 do 19 K, poldebeli voli od 15 do 10.50 K, plemenski voli od IS do 14 K, biki z„ klanje od 12 uo 15 kron, klavne krave, debele od 17 do 18 K, plemenske krave od 12 do 15 K, molzne krave od 13 do 15 K, breje krave od 13 do 15 K, mlada živina odT 12 do 10 K, teieta od 15 do 17 K ¿ro ve za klobasarje od 9 do 11 K, Pri -gnalo se je: 141 volov, 4 bike, 190 krav, 8 tel t, skupaj 343 glav in lij konjev. Vreme je bilo lepo, kupč ja it valina, razprodalo se je nad polovico prignane živine. g Mesne cene v Mariboru. Vdovsko meso 1. vrste 27, II. vrste 25 K: meso od bikov, krav, telic 24 K; Telečje meso I. vrste 25, II, vrs e 23 K; Svinsko meso, sveže 32 K za 1 kilogram. g Razstrelilni smodnik in vžig al-* na vrvica za obrtnike. Urad za po -speševanje obrti v Ljubljani ima zo -pet na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika ter manjšo množino dina -moha kakor tudi vžigalne vrvice, interesenti naj tako] prijavijo svoje po -trebščine. g Hmelj. Na bmeljskem trgu v Zatcu jo zavladal mir, le nekaj bal hmelja se je pokupilo. Cene so se gibale med 2200—2400 čehoslovaškin kron za 50 kilogramov. V preteklem letu se je iz Jugoslavije v Cehosiova-ško republiko izvozilo 13.902 stolov hmelja stot po 50 kilogramov. Krasno m suho pomladansko vreme vpliva po vseh državah zelo ugodno na razvoj hmcljskih nasadov. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 135—137 naših kron, 101* avstrijskih kron stane 22—22% nabiti kron, avstrijska krona je torej zopet nekoliko padla. Za 100 nemških mark moraš plačati 223—228, za 100 1?škili lir 5~>0—555 naših kron, za frajcoski Irank 10% naših kron, za 100 čehoslo vaških kron pa 181—184 jugoslovanskih kron. Dopisi. Ilobrna. Na velikonočni pondeljek ima naš poslanec g. Kranjc pri nas pc rani sv. maši shod. Ob enem jo občni zbor Kmetske zveze za Dobrno.) Pristaši in politični omahljivci naj st» iz besed g. poslanca prepričajo o političnih vprašanjih. Zato vsa na shodil Dobrna pri Celju. Na Belo nedeljo je prireditev Bralnega društva — igra „Deseti brat." Cisti dobiček gre za rove zvonove. Ob tej priliki se bo vršila licitacija raznih darov za novo zvonove. Krjavelj bo prodal svojo kozo in dal za zvonove. Udeležite se te prireditve !f Širite nase liste! té atr&a. SLOVENSKI GOSPODAR. 'M. marea Lj*i„ ¡ALA NAZNANILA. 'fohiln «» ni. redni občni ' r «HU zbor (Kmetijske na-iaB><«lne i a prodajne) ladrage r M pri Hrastnika, reg. »trnje » oaej. laieio, ki se bo vri i dn« i. apnia 1*21 ob pni 9. ari v pfoctorik g. Petra Šsitjurc na Dola Dierni red: 1. Poročilo na-•"■«Istva in nadso.stva. 2. Jdcjritev a^c onkega zakij.čka ca 1. 18<0. S. Razdelitev ¿istega dobička. 4. Volite* načela a in nadiorstva. Stučsjnosti. člani ■ aadrniuisi i ridite zanesljivo! 219 n Irfti A Posojilu ea ima - IttKOie. „dni občni »bor t četrtek, dne 7. aprila ob 2. nri popoldne v poiojiiniiklk prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo na-<■ -iit»a 2. Poroči, račtmkeca ¡i agledovalea. 8. Potrjen je rač i ikljuika a» L 1930 in raziel t ▼ e ste ga dobička 4. Voitev na £ Istra in račaoskih pregledu »al-? it. 6. Narreti in preilogi. 220 Jarenina. I » nedeljo, dne 8. aprila t. 1. ob ti ari popold: 3 na prosem igre i>ra gluha", pJezanad peteli lom" ■r .Kes*. Pridite r obilnem i>e-¡lu litih ni i» a. na poho»j» t« CMKJUIUli „iinc i„ pogo jiniea, r. s. a n. z ima svoj redai ukini s bor t n.ieljo, 10. aprila p ! 9 ari dopalda» v poioiil ?tfci pisarni t ttibnici ua Pobom i si&daiim dnevnim red im: !. O tacie in odobrenje zapisnika f> aalBjem občaem a bor a. 2. Po-«Sdo naielst/a. 1. Potrjenje rač. «akljička sa 1 1920. 4. Volite. -aSetstva S. To itev na lsorsfa. Poročilo o isvrienl revieiji. 7 i-iačajnosti. Alo bi ta občni i bor i j .apovedanem časa ne bil sklep-c m, ee vriš pol are po meje t j tem prostora in «istim dnevnim ridorn di -gi občni cbor, ki trne »Alepsti brezpogojno. Načel tvo Glasbena Matica r Maribora. 7 četrtek, 24. marca *»Snc ob 20. nri (8. nri cvečer »4 »rii t druftveaih prostorih se i nek tenskega psvskega zbera i kktsremo se vabijo vse do->>dsnie pevke. Na prodaj ^„pT^h rt, cepljene na Kip portalis ras čaih čisti b ii meianih t »t, ce ■n% cenenim trtao- komad na H« mesta 4 S. Bcijujake B. P. o. iiomad 2 K Šmarniea bela, vko r»*iaiena komad 1 K 60 vin. Naročila se sprejem» dokler bo ka . aloge. Franc Horvat, trtnar "ostje. p JarSirei. 4—4 141 Vinogradniki K > ) cepljene trte so na prodaj is oar najHlj rodovitne vrst«. B« *, âmaroloa In sicer neeepljena, «i pa jako r >bro roii. Kdor si i >če narnčiti lepe (n močno sep-i ne trte, saj se tak j j oglasi f tmeno ali astsseno pri Fran ou îdaïak, trsničar pri it. o rea on • Slov gor., p J ríind pri P taja i saa trtam po dogovora. 7—10 87 Cepljeno trsje: g t barguad« beli in radeč flahtnina rde a in bela, lašii ri-z-'ng, dišeči traminec. bili ranfol, n iscat silvauec, šmarniea bela ua pr o laj pri Ianecu Vrbn ak, trtui farju Breg pri Pt ju. Ceua po dogovoru. 2—2 204 Cepljene trte ic t'eer samo dobre, domače vrste cv. prodaj. Cena niika in po do Srvora Oglasiti se je pri Jaiobu g. «fodraf«, poŠta Btudenise pri Piičaoai. 1-2 2J4 Vse potrebščine za seolirja kot okove ca bomote is medtnia-ali ieleca, klečtro, kakor tudi vsakovrstno or .¿je aa «eülurjí, ipagovioa, étrange itd. nadtiie vsako>rsti Jarij Prat nrkai posestnik v Brdiajab, poita Kotlje pri Guitaoju. 1—2 227 ^m»: za luičeoje ječmena in CjLI UJ prots Da motorni ali vodni pogon ima na zal gi Go sood»rs>a cveza v Ljabljtni R-fl kUntj* naj se obrnejo iirekt o nanjo. 2—8 20 Malo posestvo, pol nre od Maribora, "elik vri d >e sobi in kt iinja, ter malo ?o spodareko poslopje na piodai. Vpraša se Bcgou pri Hočah št. 16 2-2 157 Stara železnina izbrano za kovače, ključavničarje, sodarje, vsako rjeno orod e in sti jje, dele atrojev itd. prodnata Brata „Arbeiter" Maribor, Usnjarika al ea 2. Kupujeta tudi vsake »rite starega žslezja, kot štrene «troje, litino ia odpadke po duevnih cenih. 2-6 186 toč ktačev ■a na Kupujem;^.. _ iubo cepljenje rt, in sicer: Rip portalis in Gd:be it. 9 Kdor če ima kaj v zalogi, naj «s tik j oglasi astmeno ali pismeno pn Fraosa dlodnjak, triuarji poita J iriinei pri Ptuja. Jugoslavija ' 1—2 223 l/ft f; vsakovrstne, suhe in l.*.U*l/i fftit kupuje vedno po tri a h eensh tvrdka L. Šef in dr. • Marib ira, Preierno»a ulica i. .Vabiralti koiti ss s/rejmejo v v akem kraja. 280 150 hi malinoTca in 10 hI ¿Kislsdkanegi malinovc» ter dva teika konja proda kasarna „D ava", Pod Mostom 9', Mari bor. 1—2 216 Mnogo denarja lahko zastali vsakdo a nabirtnjem «osti. Pojnaila daje L Čaf ia drag v Maribora, Prešernova ulica L___ _ 281 Htapec za konjt^ >e s irejme. rrjovisa V d Marca, Miijsksi cesta 24. Msribor 21 K^olaikesa pomočnika ki je smoiea vsakega dela, sprej ine Fr. Smo^avec, Vrsnsko. Ena breja kobila o tem let stara in ea koaj beleo se prodata radi pomanjkanja >ro-«tora na Aleksandro-i cesti 8-t, 'labuvj Maribor. 216 1£Xa an wtlarski mojst-r I St/« ka,ori fant4 v ■ sučenje s^dla ske obrti, takoj ali posneje. Naslov pri opravi. S'il Prodajalko %%mso > let «ta o) kot vodteljico podrui 1 ni^ne trgovine z raznim blagom. Ka cija potrebah. Va stop čim prej. A. Brezovnik, Vojaik pri Celju. 2-2 196 V I Edea vsgoa vina r T IL11J, gkiadičču v Mariboru prima vrst« st pod dobrimi plačilnimi pogoji takoi oroda. Vjrv ia i je pri Irann Gfi .tiiob, trgo-»ina z lesom iu v gor. 2—2 184 litin (*b°l|**n0 aa mleti in 111,1 irotati imata na prodaj. It jI da kot vodni mlin s ka £ O M » © IA V y NOUA TRGOVINA Ka«a l Sa'cerise Hilo Cai S^ela Čokolada Krtina Kaka o on Ditave Ril Sol O lie Viigslce Motea 0«es FRECE & PLAHUTA CEHE Aleksandrova u ka št. 7 a—10 a» a 3 O O M m S* MIžp «a Loki poprej Rengo pri Ptuja melje in izmenjava vse \r«te žita Mlin je na n<»YO 4 popra\ljeh, ter izdeluje tudi zdrob» Kn&uie vse vrste zraja po najvišji dnevni eeai. RIHARD ORSSICH, PTUJ. . 'aVV- .-r"^ St-^c".'. • -.''-• :-v A/vy'V',;-.»AvV • A., Kd dcbeh. Na Mno, Ž čnato omrežje za kokošje ograje, za vrtne ograde, omrežje n presejanje peska tn gramoza, tiunate pletenine in sita sa moko za mline, kakor ratne drage pletenine in košare so v aa-logi samo pri isdelovateljn -OAUMtJ JHI ijHlCIUVaiU'tIU Josipu Afiti&s^» Trs svobode 2 (■iofijin trg). Za pismena «pračanja naj se priloži znamka. 210 Veletrgovina i želsznmo RIBJE oljei Pinte r & Lenard m* po najnižjih cenah se dobi; ■ M.-lK«» AlaV«anrfMiia »Ja Ü9-44 po najnižjih cenah se dobi v lekarni pri „sv. Arehu" 1-4 Maribor, Glavni trg 20. 21f Maribor. Aleksandrova ce»ta 32—34 prlnoroli* svoji bogate satngo želesa, nosUsev (traverz , Cementa, pleftevine vseli vrst kovanta, 6tedtlulk»v, žioaikov, mrež ia vseh ▼ to str >ko spa-149 dajoftih pradaietov pa nizkih cenah. Postrežba t»ena in solidna. 3—8 Razne vrste SEMENA najboljše kakovosti príp«ro¿a 166 Maribor, M. Berdajs, trgavina z sem t ni Portlandcement in vedno sveže 2-9 SUKNO volno, ceflr, tiskovina, pl&tno, čevlje, klobuke, modno in ¿alainterijsko blago iz najboljših inozemskih tovarn v ve likanski izbiri in po čadovito nizkih cenah kupite samo v veletrgovini R Sterirecki, Celje št 300. Ilustroran! ceaik s 1000 slikami se po 2-6 iije zastonj. 174 Hočab. gostilna 223 zagorsko epno |(pcnû xT i*aat * n.nti«! rr valnin nr ^ v vsaki množini v zalo.fi pn Ivo findražič, Maribor, Vodnikov trg 11 4. in sicer najfinejša je zo petdošla. Cena 100 kom. K 36 —. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 'nsikrt Vsacjrtratti poija-UfcUÏ J stroji, mi- rovat roba, dospeli od pnomtnlh iebosiova^irih ter avitr isk b to-ra^en Pdísbio frt#orotaa k narnpn : vitle, vsakovr.ine mla-iila:«* i tue čiitilne ail ne, trijetja »!i i tn» odbiralaike slaur.irata ¡e, tal je in groidae siliae, ri obilne tuline, travniške in nj vue brait^ u ijniOoe čr.alke, vo ovodne i*-mitirje ia para« atroje^ pa-.ink. ne brioparilnike, dvoredste korume s-ja oe stroje, piveke za jkopa-'anie ia otipavanje ter mlni-ne p >s icmtlnike Oikrtilm i'ios-rezue noie ter popravilo strojev. l>-j tn t ičoo pdj«4n>U. Poitretka «nias. I au Hijty, M rib v, Vleks«drova ceita 4% aas,>roV .1 k >1 idvoru. 1 148 DaroSajte našs listel »ivUi&tMÜ la salva Kal. Itek. druôtva. t'.Wgovornl uredniki ilOado Euôenjak. Tisk Cirilov* tlHkarn« v Mariboru