P«9toina ptačeaa v gabavtBi.
Cena 30.- lir
DEMOKRACIJA
Leto XIII. - Štev. 23
Trst - Gorica, 1. decembra 1959
Spedl2. In atob. past. I.
»Imamo sputnike, imamo atomske ledolomilce in največje atomske centrale na svetu. Sedaj moramo še bolj zavihati rokave, da bomo imeli tudi blazine in klešče za ruvanje žebljev.«
MOSKOVSKA »PRAVDA«
Izhaja 1. in 15. v mesecu
lf Rimu pričakujejo pred. Eisenhoui erja
Pred začetkom parlamentarne razprave za ustanovitev avtonomne dežele
V Rimu se te dni pripravljajo na visok obisk: predsednik Eisenhower se bo ob samem začetku svojega potovanja, ki ga bo vodilo po prestolnicah prijateljskih evropskih, azijskih in severnoafriških držav, ustavil najprej v italijanskem glavnem mestu.
Eisenhower bo potoval z letalom, ki se bo dvignilo nekaj pred polnočjo 3. decembra z letalskega oporišča »Andrews« v Marylandu, v Združenih državah. V zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne bo prispelo na Novo Zemljo, kjer se bo samo založilo z gorivom in takoj nadaljevalo pot proti Rimu, kamor naj bi prispelo pozno popoldne. Od Nove Zemlje do Rima bo predvidoma rabilo nekaj več kot 9 ur.
V nasprotju z vestmi, ki so ob napovedi obiska vedele povedati, da bo to »državni« obisk, so kasneje sporočili, da mu bodo ohranili zgolj »informativni« značaj. Ne bo torej velikega cerimonijala, ki bi itak pomenil samo izgubo časa. 4. novembra zvečer bo predsednik Eisenhovver na Kvirinalu gost predsednika Gronchija, naslednji dan pa bo posvetil razgovorom s predsednikom republike Gronchijem, ministrskim predsednikom Segnijem in zunanjim ministrom Pello. 6. decembra zjutraj se bo Eisenhower podal v Vatikan, kjer ga bo papež Janez XXIII. sprejel v zasebno avdijenco. Kasneje, toda še vedno dopoldne, bo predsednik Eisenhower sedel v helikopter ameriških zračnih sil, ki ga bo z vatikanskega ozemlja prepeljal naravnost na rimsko letališče Ciam-pino. Tam ga bo čakalo njegovo veliko letalo, ki se bo dvignilo nekaj pred poldnevom. Ob pol štirih popoldne bo Eisen-hower že prispel v Ankaro, drugo etapo svoje dolge in naporne poti.
Predsednik Eisenhower bo imel na tem potovanju le majhno spremstvo. Najvidnejša osebnost te skupine bo državni podtajnik za politične zadeve Robert D. Murphy.
Eisenhower bo v Rimu imel priliko za koristno izmenjavo mnenj z najvišjimi italijanskimi političnimi predstavniki. U-poštevati je treba, da bo predsednik Gron-chi 8. jan. potoval v Moskvo in da se bosta Segni in Pella ob Eisenhovverjem prihodu komaj vrnila iz Londona, kamor sta prispela danes in ostaneta tam do četrtka popoldne. Njun obisk v Angliji sledi tesno za razgovori med MacMilla-nom in Adenauerjem. Tako bosta sveže obveščena o načrtih, ki naj bi jih pripravila zahodnonemški kancler in britanski ministrski predsednik. Zato lahko predvidevamo, da se bodo Eisenhowerjevi razgovori v Rimu sukali prvenstveno okrog odnošajev med zahodnim in sovjetskim blokom, s posebnim ozirom na koristno vlogo, ki jo pri tem lahko odigra Gron-chijevo potovanje v Rusijo, in problemov, ki so na dnevnem redu v zahodnem zavezništvu, kjer naj bi vojaško zavezništvo Atlantske zveze dopolnili z večjo vzpo-. reditvijo zunanjepolitičnega nastopanja in gospodarskega sodelovanja njenih članic. Italija ima poleg tega še svoje posebne poglede na razna vprašanja Sredozemlja, tako Severne Afrike kot Bližnjega in
Srednjega Vzhoda, saj gre za področja, s katerimi ima že od nekdaj najtesnejša stike. Tudi to bo predmet rimskih razgovorov.
Nepričakovano značilnost pa bo nudilo Eisenhowerjevemu obisku v Rimu tudi, dejstvo, da je tokrat dobrodošel celo komunistom. Odkar se je s politično pogumn nim povabilom Hruščeva v Združene države tako odločno zavzel za mednarodno pomirjenje ga pač ne morejo drugega kot hvaliti, čeprav je pri vsem tem ostal prav tisti in enaki Eisenhower, katerega so še predčerajšnjim proglašali za največjega nazadnjaka in vojnega hujskača.
*	* *
Druga, za nas važna vest, ki je prišla iz Rima, da je poslanska zbornica 25. tm. z veliko večino sklenila vzeti v pretres dva predloga ustavnega zakonskega načrta za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija. Proti sklepu so glasovali samo misovski in liberalni zastopniki, ki se boje, da bi Jugoslavija v odgovor anektirala cono B in da bi avtonomija olajšala prodiranje »slovenskih elementov«
v	deželno upravo. Pač običajni prazni strahovi.
Prvi načrt, o katerem bo razpravljala zbornica, sta sestavila tržaška poslanca Sciolis in Bologna, drugega pa poslanec, Biasutti. Sciolis je branil svoj predlog, ki določa Trst za glavno mesto dežele, predvideva široke pokrajinske avtonomije in razdelitev področja na štiri pokrajine z ustanovitvijo Pordenonske. Načrt tudi omenja potrebo po zagotovitvi varstva za jezikovne manjšine, toda dejansko izvajanje tega varstva prepušča bodočim deželnim in pokrajinskim ustanovam.
Z drugimi besedami: skrb in odgovornost za zaščito manjšin bi s tem prešla od države na deželo. Ce pogledamo črez severno mejo Italije, tja na Koroško, vidimo kako nudi podobna tamkajšnja ureditev tako državnim kot pokrajinskim oblastem priliko, da se izgovarjajoč ene na druge izmikajo obveznostim do manjšine. Zato dvomimo, da bi takšno in tako neopredeljeno varstvo jezikovnih manjšin, kakor ga predvideva poslanec Sciolis v svojem načrtu, bilo zadovoljivo in učinkovito. Glede tega bodo predstavniki Slovencev v Italiji čimprej morali zavzei ti svoje stališče ter ga sporočiti vladi in članom poslanske zbornice.
Odmevi na obisk drž. podtajnika A Folchija
Ne razumejo časa
Razgovori, ki so jih imeli sre* di tega meseca člani Jugoslovan; ske vlade z italijanskim držav* nim podtajnikom za zunanje za* deve, poslancem Albertom Fol* chijem, so potekli v prijatelj* skem ozračju in so - v kolikor to lahko presodimo * dosegli svoj namen. Vsaka stran je razložila svoje poglede na mednarodni po* ložaj v svetu in nujnosti, ki iz tega izhajajo. Pretehtali so do* sedanje uspehe italijansko*jugo* slovanskega sodelovanja na poli* tičnem, gospodarskem in kultur* nem področju ter ugotovili, da so podani pogoji za še večjo po* globitev in razširitev vezi, ki so se stkale med sosednjima drža* vama in narodi.
Po dvodnevnem bivanju v Beogradu je poslanca Folchija,
m.
»ss
»mi >	^
DIPLOMATSKA POTOVALNA SEZONA
ALI NE BI KORISTIL TUDI KAKŠEN ASPIRIN?
NOVI IZVRŠNI ODBOR KD je po svoji sestavi veren odraz florentinskega kongresa krščanske demokracije. Generalni tajnik Moro ne precenjuje zmage svoje in Segnijeve struje, kajti nesporno je, da je s Fanfanijem in levim krilom KD na kongresu simpatiziralo veliko več delegatov kot pa bi to sodili po izidu glasovanja. Fanfani je izšel s kongresa vse prej kot poraženec in Moro mu je trezno ponudil vplivno udeležbo v novem izvršnem odboru stranke, kar so fanfanijevci tudi sprejeli. Tako je KD dobila enotno vodstvo, pri čemer je od 23 članov izvršnega odbora 12 dorotejcev, 7 fanfanijevcev, 2 sta desničarja (Scelbova in Andreottijeva struja), 2 pa zastopnika levice (sindikalistov in »baze«). Moro si je pridržal generalno tajništvo stranke in direktorstvo strankinega glasila »II Popolo«, fanfanijevci pa so dobili predsedstvo izvršnega
t dr. Gregorij Rožman
Dne 16. novembra ob pol štirih zjutraj je v Clevelandu, v Združenih državah, umrl na posledicah srčne kapi v starosti 76 let prevzv. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. Z njim je legel v grob eden najpomembnejših Slovencev našega časa, najvidnejša osebnost v slovenski e-migraciji.
Rodil se je, škof dr. Rožman dne 9. marca 1883 v Dolinčičah, v župniji Šmihel pri Pliberku, na Koroškem. Bil je šesti otrok v trdni slovenski družini. Zaradi njegove nadarjenosti so ga starši poslali v višje šole v Celovec. Leta 1904. je z odliko napravil maturo in se vpisal v bogoslovje. Leta 1907. je bil posvečen v dohovnika. Nastopil je svoje prvo kaplansko mesto v Borovljah, toda na željo škofa Kahna je kmalu odšel na'Dunaj, kjer je leta 1912 doktoriral v cerkvenem pravu. Leta 1913 se je vrnil v Celovec in postal profesor cerkvenega prava ter spi-ritual v krškem bogoslovju, podobno kot več kot pol stoletja pred njim Anton Martin Slomšek.
Ko je bila leta 1920 v Ljubljani ustanovljena slovenska univerza, so ga poklicali, da je prevzel mesto pomožnega škofa, da pomaga takrat že zdravstveno šibkemu škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču. Ko je škof Jeglič leta 1930 stopil v pokoj, je postal dr. Rožman njegov naslednik. Bil je po vrstnem redu 29. škof ljubljanski in je to ostal dolgih 30 let.
V	drugi svetovni vojini se je prevzv. dr. Rožman odločno postavil na protikomunistično stran, pri čemer je dosledno ostajal zvest interesom svojega naroda in se zavzemal za vse preganjane in trpeče. Veliko je storil za združitev slovenskih demokratičnih sil in marsikdaj je posredoval za izravnavo njihovih medsebojnih trenj. Fanatizem mu je bil tuj in
svoje poslanstvo je dvignil nad dnevno politiko. Ce je pri tem bil dosleden nasprotnik komunistov, je s tem kvečjemu dokaza| svojo dalekovidnost. Maja 1945, ko se je zmaga nagnila na njihovo stran, je odšel v begunstvo.
Prevzv. škof dr. Gregorij Rožman je tudi v tujini ostal zvest svojim pogledom in delovanju. Naselil se je sredi najmočnejše slovenske kolonije v Združenih državah, v Clevelandu, odkoder je vsako leto obiskoval središča, po katerih so raztreseni Slovenci po vsem svetu. Tržaške in goriške romarje je zadnjič srečal v Lurdu, leta 1957.
Kot aktivni slovenski škof je dr. Gregorij Rožman med drugo svetovno vojno moral imeti oficijelne stike z vsakokratnimi okupatorji. To so komunisti, ki ga zaradi njegovega načelnega nasprotovanja niso mogli videti, do skrajnosti izrabili in izmaličili. To je sam povedal v pridigi, ki jo je imel 12. decembra leta 1943 v ljubljanski stolnici. Dejal je, da govorijo kako so ga videli enkrat v fašistični uniformi, drugič v uniformi nemškega generala, da ga dolžijo, da se je na Bledu pogajal z Nemci za uničenje Slovencev, da je bil v Zalogu s puško v roki in to v času, ko sploh ni zapustil svoje sobe.
Dr. Rožman se je pri tem sklical na sv. Pavla in je poudaril, da zanj ni važna ljudska, temveč božja sodba. Zdaj je stopil pred njo in je bogat trpljenja dobil svoje plačilo. A tudi zgodovina, ki sodi na daljši rok in z večjo nepristranostjo, mora priznati dr. Gregoriju Rožmanu zna-čajnost, zvestobo idealom, službi ter narodu, iz katerega je izhajal in za katerega je živel. To so odlike, ki preživljajo čas ter jim tudi nasprotna zmaga ne more odvzeti njihovega plemenitega leska in vrednosti.
Dogodki x [ po svetu J
sveta (senator Zoli) in administrativno^ tajništvo (posl. Branži), pod katerega spada tudi strankina blagajna. Ne gre torej za zgolj formalne koncesije. Večinska struja Moro-Segni je, morala priznati opoziciji pošten delež v strankini upra-
vi	in samo tako si je zagotovila njeno sodelovanje.
Pri tem se v stranki nesmiljeno nadaljuje borba med posameznimi strujami ir\ usoda Segnijeve vlade je odvisna od rav-. notežja, ki ga morajo Moro in prijatelji vedno na novo popravljati in loviti. Jasno je, da ostane pri sedanji sestavi parlamenta KD lahko na vladi samo dokler bo vsaj na zunaj ohranila enotnost. Ce v tem ne bi uspela, potem je sestavitev drugačne za delo sposobne vlade takore-koč nemogoča in slediti bi morale nove, predčasne parlamentarne volitve.
*	* *
TITO je na plenumu centralnega ko miteja Zveze komunistvov Jugoslavije očital delegatom, da so se pri razpravljanju premalo dotaknili raznih napak in pomanjkljivosti pri delu komunistov. Povedal je, da je od sindikatov prejel sta tistični pregled raznih pomanjkljivosti in napak, ki se ponavljajo ter postajajo ta-korekoč praksa. Poudaril je potrebo ostre borbe in partijskih sankcij proti raznim pojavom nediscipline, samovolje, nepravilnega odnosa do delavcev in članov, kolektivov. Nekateri gospodarji, skrbe za se in zanemarjajo interese celote. Tito je nadalje omenil pojave »neodgovornega pripovedovanja in kritiziranja«, kar zagrešijo razni gospodarski funkcionarji celo v razgovorih z inozemskimi zastopniki. Takšnim je napovedal ne samo partjiske, temveč tudi kazenske sankcije.
Kakor vidimo ne očitajo jugoslovanskim komunistom njihovih napak samo njihovo politični nasprotniki in nezado voljni državljani. Razni negativni pojavi so se že tako posplošili in zavzeli tak obseg, da ni mogel mimo njih niti generalni sekretar jugoslovanske KP.
*	# *
DVA GOSPODARSKA BLOKA imamo zdaj v Zahodni Evropi. Prvega tvori šest članic »Skupnega tržišča«, v katerem so Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizo zemska in Luzemburg, za vstop pa sta že prosili še Grčija in Turčija. Drugega predstavlja sedem držav tzv. »Evropskega združenja svobodne izmenjave«, ki ga vodi Velika Britanija. Njegovo ustanovno listino pa so podpisali 20. ■novembra v Stovkholmu. Članica 'te skupnosti je tudi Avstrija. Oba bloka imata v programu popolno odpravo carin v medsebojni trgovini svojih članic. Te bodo na gospo darskem področju najtesneje sodelovale
in bodo predstavljale napram tujini eno samo carinsko enoto.
V	zvezi s to gospodarsko cepitvijo Zahodne Evrope se seveda pojavlja zaskrbljenost, čeprav predstavniki obeh blokov vztrajno ponavljajo, da ne bodo trošili svojih sil v medsebojni borbi, da bodo sodelovali ter se končno sporazumeli. Znano je n. pr. da je zahodnonemški mi nister za gospodarsvto Erhardt zagovornik zdvužitev obeh blokov v eno samo celoto in da je bila »zveza sedmih« ustvarjena bolj zato, da bi se države, ki niso članice Skupnega tržišča lažje in uspeš nejše pogajale z njim, ne kot njegova konkurenčna ustanova. Toda vkljub temu je bojazen pred cepitvijo zahndnoevr^ttiskih gospodarskih sil upravičena. Zato moramo tembolj pozdraviti vest, ki pravi, da sta se kancler Adenauer in britanski premier Macmillan zedinila za dolgoročni načrt, po katerem bi postopoma utesni čili področje svobodne izmenjave, ki bi oosegalo vse članice Atlantske zveze, tore ; tudi Združene države in Kanado.
Seveda je to stvar bodočnosti. Ce bi pa bil ta cilji enkrat dosežen, bi ob obalah Atlantika nastal gospodarski blok, kakrš nega v zgodovini človeštva še ni bilo, Toda pred tem bo treba seveda najprej združiti Evropo, gospodarsko in politično.
* * *
POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI
so za tujce še vedno sorazmerno draga. To izhaja iz izjav, ki jih te dni podal zastopnik sovjetske tujskoprometne agenci je »lnturist« v Rimu. Povedal je, da je od leta 1956 do danes obiskalo Sovjetsko zve zo že nekaj tisoč Italijanov, dočim je Ita lija cilj številnih skupnih potovanj sovjetskih državljanov.
Po Sovjetski zvezi, kjer je vse regle mentirano, je bilo doslej za tuje obiskovalce možnih petnajst različnih potovanj. Zdaj mislijo to število povečati na 55. V dovoljeni obisk bodo poleg Moskve, Le ningrada, Kijeva in drugih večjih mest vključili tudi baltiške kraje, poglavitna sibirska središča ter letovišča na Krimu in Kavkazu.
Sovjetski zastopnik je tudi povedal, da tujega obiskovalca, ki potuje sam po Sovjetski zvezi, stane življenje na dan po 6000-10.000 lir, k čemur mora dodati še prevozne stroške. So pa tudi skupinska potovanja, ki trajajo po osem dni in znašajo vsi stroški zanja nekaj manj kakor
80.000	lir.
*	$ *
NAČRT ZA RAZVOJ SREDOZEMLJA
je izdelala mednarodna organizacija za kmetjistvo in prehrano (FAO). Načrt je sad triletnih študij ter zajema 'obdobje prihodnjih 20 let, ko bo prebivalstvo področnih držav predvidoma narastlo od sedanjih 175 na 245 milijonov ljudi. Načrt naj bi izvajali na prostoru, ki sega od Portugalske in Maroka vse do Iraka. Njegova zamisel je, da bi Sredozemlje, ki je bilo nekoč najnaprednejši del sveta in je zibelka zahodne civilizacije, doseglo sodobno blaginjo.
katerega je pri tem spremljal italijanski veleposlanik Cavallet* ti, sprejel 13. novembra na Brio* nih še predsednik Tito. V Ljubi Ijani pa je bil Folchi gost izvrš* nega sveta LR Slovenije. Iz optu mističnega in dolgega uradnega poročila o razgovorih nas poseb* no zanima odstavek, ki govori o narodnih manjšinah ter se glasi:
»Med razgovori so proučili tudi dosedaj dosežene rezultate glede položaja narodnih manjšin obeh držav. Obe strani sta so* glasni, da bosta nadaljevali svo* je konstruktivno sodelovanje in izvajanje potrebnih ukrepov na tem področju v skladu s poseb* nim statutom, z veljavnimi spo* razumi in z odnosi dobrega so* sedstva.«
In še dalje beremo:
»Prav tako je bila izražena želja, da se pospešijo in zaključijo pogajanja za določitev meja med obema državama, ki jih vodita dve mešani komisiji, ter je bilo dogovorjeno, da se v kratkem začnejo pogajanja za določitev razmejitve teritorialnih voda v Tržaškem zalivu.«
Po klavrnem zaključku, ki ga je ne davno imelo rimsko zase* dan je italijansko* jugoslovanske, ga mešanega odbora, katerega naloga je, da svetuje in budi nad manjšinsko politiko v obeh conah nekdanjega ST O* ja, je bilo sklicevanje na »posebni statut, veljavne sporazume in odnose dobrega sosestva« več kot potrebno in umestno. Bilo je nuj* no, ako se ni hotelo zapreti poti za sporazum in sredi miru poga: žiti prevzete obveze.
Jasno je, da so se taki, ki bi slovensko manjšino na Tržaškem najraje utopili v žlici vode, čutili prizadete. Njihovo zadovoljstvo nad »trdo roko«, ki naj bi jo bi* la uveljavila italijanska delegacU ja na rimskem zasedanju meša* nega odbora, je bilo skaljeno. Zgodilo se je še. da je na nedeljo po Folchijevem obisku prenehal izhajati »Corriere di Trieste«, da so v Istri prav tako nenadno odi stavili, oziroma premestili na no* ve dolžnosti nekaj visokih funk* cionarjev, ki niso imeli pravilne* ga odnosa do tamkajšnje itali* janske manjšine. Od tega, pa do sklepanja, da so Jugoslovani to napravili zato, da bi ugodili lta* liji, je bila kratka pot. In ker v politiki, vsaj kdor je pameten, ne napravi ničesar zastonj, so se trdoživi tržaški ekstremisti takoj zaskrbljeno vprašali: kaj bo pa zdaj? Kaj bo ukrenila Italija, pa vendar ne bo Slovencem javno priznala, uzakonila in začela iz* vaj ati kakšne v memorandumu in posebnem statutu navedene pravice?
Naravnost neverjetno je kako so dvignili svoj glas ob sami mi* sli, da bi država napravila to kar je edino pametno, politično ko* ristno in potrebno, ako hoče tvorno prispevati k odpravi na* rodnostne mržnje, občutka zapo* stavljenosti in pravne nesigurno* sti vseh pravic, ki imajo kakrš* nokoli zvezo s slovensko etično propadnostjo posameznika in manjšine. Namesto, da bi obža* lovali, da se to ni zgodilo že leta 1918, leta 1945, ali vsaj takoj le* ta 1954, se še vedno upirajo, pro* testirajo in kričijo, vztrajajoč na pozicijah in pri pogledih, ki so ponovno in ponovno dokazali svojo popolno zg rešenost in škodijvost, že vse odkar so ti kraji prvič prišli pod italijansko upravo. Tako še enkrat izpriču* jejo, da še vedno ne ruzumejo novega časa in njegovih potreb.
Dovoljujemo si pa meniti, da (Nadaljevanje na 2. str.f
V E
5 T I
GORIŠKEGA
z
Nemški socialisti za razvojno mirno osvoboditev delavcev
V Bad Godesbergu so na svojem kongresu nemški socialisti zavrgli marksistično misel revolucionarne zrušitve kapitalističnega sistema in po njem ustrojene države za prevzem oblasti in postavitev socialističnega reda. Nemški socialisti so se zedinili na razvojnem programu za mirno dosego osvoboditve delavstva.
V kratkih besedah povedano so se nemški socialisti oprijeli stroge demokracije v iskanju progresivnega političnega in gospodarskega napredka delavcev.' Ne več revolucionarnih gesel in groženj ter namenov, ampak sprejem razvojne linije do čim večjega napredka v blagostanju. Sprejeli so zakon spoštovanja zasebne in javne lastnine, prostega gospodarskega udejstvovanja in pridobivanja, ker so pač razumeli, da je tudi v vsem tem možno napredovati in delavstvo postopoma privesti na raven osvoboditve izpod trdega kapitalističnega jarma.
V drugih besedah povedano, so nemški socialisti ovrgli vse revolucijonarne teorije svojega sorojaka in učitelja Marksa, ki ie pridigal, da bo delavstvo strnjeno, v mogočno silo revolucionarno zrušilo kapitalistični sistem in na njem ustrojene države ter uvedlo nov socialistični sistem na popolni gospodarski enakopravnosti pod kontrolo socialistične države, reci vlade socialistične stranke.
Nemški socialisti so razumeli nekaj čisto jasnega, da mora marksizem po revolucionarni teoriji nujno zabresti v krvoločno diktaturo in s tem odpraviti tiste človečanske svoboščine, proti kršitvi katerih so socialisti med prvimi dvignili svoj oster glas, ker so pač bile teptane osnovne pravice človeka. Pred očmi pa imajo socialisti, ki jim je do človečanskih svoboščin in do resničnega blagostanja delavcev, komunistične diktature, kjer so delavci prav za prav državni sužnji. Ni druge izbire kot demokracija, ki proglasi* vse človeštvo enakopravno in enako vredno solidarne pomoči za napredek v iskanju gospodarskega blagostanja ob ohranitvi vseh človečanskih svoboščin, kjer najdejo izraz tudi zasebne in državljanske. Zadnje angleške volitve so nekaj naučile, in sicer, da je delavstvu za gospodarski dobrobit in da je to moči doseči razvojno tudi v kapitalističnih državah. Celo brez izgube svobode in prostosti, kako se to dogaja v komunističnih državah. Samo dva sistema se danes merita, kapitalistični z močnim poudarkom demokracije in popolne enakopravnosti vseh državljanov in komunistični s še bolj močnim poudarkom absolutne diktature stranke in prvakov stranke nad vsemi državljani, to je nad delavci. Pot, ki so jo sedaj zavzeli nemški socialisti je demokratična in utegne biti delavcem najbolj ugodna. S.
Užaljeni Števerjanci
Steverjanski občinski svet je sklenil kupiti lepo sliko slovenskega umetnika g. Miheliča z domačim motivom. Inšpektorat
Ne razumejo časa
(Nadaljevanje s prve strani)
je med interesi tega glasnega de* la tukajšnje italijanske večine in dalekosežnejšimi interesi države velika razlika. Zadeva je sicer delikatna, toda prepričani smo, da bo Rim prej ali slej moral po* seči v ta prerekanja in kolebanja ter nekaj ukreniti. Slovenska manjšina v Trstu torej čaka, da se ji končno vendar že enkrat pove in pokaže, ali so v Londonu obljubljene manjšinske pravice samo kos papirja ali za vse ob* vezna stvarnost.
Po Folchijevem obisku v Beo* gradu je ta odgovor še nujnejši kot prej.
Toliko glede odmeva, ki ga je imel prvi navedeni odstavek za* ključnega poročila o Folchijevem obisku v Jugoslaviji. Nihče pa ni pričakoval, da bo tudi drugi, tj. tisti, ki govori o določitvi končne mejne črte, povzročil reakcijo, v kateri se bodo znašli v skup* nem objemu skrajni desničarji in levičarji. Italijanski komunisti sol namreč prvi dvignili in še vedno vzdržujejo hrup, da so v nevarnosti nekateri deli ozemlja miljske občine. Poudarjajo, da je rešitev tržaškega vprašanja po njihovem začasna, da se torej na Tržaškem ne more govoriti o »meji« med dvema državama temveč kvečjemu d »razmejitve* ni črti« dveh področji.
Mislimo, da sklepamo pravih no, če rečemo, da so vse te go* vorice izvite iz trte. Vsekakor pa je to komunistično postopanje zgovorno in vredno, da si ga zat pomnimo.
lepe umetnosti je izdal povoljno mnenje za nabavo slike. Toda provincialni upravni odbor pri goriški prefekturi sklepa občinskega sveta ni potrdil. Pravijo, da ga ni potrdil češ, da ima občina neuravnovešene finance. Ljudstvo pa meni, da je provincialni odbor tako ravnal, ker gre za sliko slovenskega umetnika z domačim motivom. Tako utegne tudi biti, ker je goriška občina ob hudo slabih financah nakupila celo nepotrebno violino in drugo, ne da bi provincialni i dbor sklep zavrnil. Tako je zato, ker Slovenci nimajo v provincialnem odboru svojega zastopnika. Ljudstvo zahteva, naj oočinski svet vztraja, ker imamo Slove run poln) pravico nabavljati si slike svorh slikarjev.
Žalostna Jrena di Pola"
»LArena di Pola« od 17. novembra 1959 je prinesla obširen uvodnik proti tistim istrskim Italijanom, izseljencem, ki jih je srečala pamet in so začeli gledati na preteklost in na stvarnost Istre trezno in možato ter so se otresli vseh predsodkov, zlasti pa vsake mržnje in hudobije do slovanskega rodu v Istri.
»LArena di Pola« se močno zaletava
v	te poštene italijanske značaje, ki jim je predvsem za priznanjem spoštovanje resnice in mirnega sožitja s slovenskim ljudstvom, kateremu priznavajo zdaj tiste pravice, ki so mu jih pretekli italijanski režimi in premnogi nestrpneži zanikali in neusmiljeno teptali.
»LArena di Pola« poudarja in zagovarja nekdanji iredentitizem glede Istre in
še vedno vztraja na potvorbi zgodovine češ, da Slovani niso v Istri avtohotno ljudstvo, ampak da so se tja vtihotapili na škodo Italijanov ter kliče na pomoč samega Danteja, ki v svojem poetičnem navdihu tudi ni vedno poznal in zagovarjal stvarnosti.
Res je, da se je italijanski iredentizem
v	Julijski krajini preveč nacionalistično in šovinistično napihoval in šopiril, vedno na škodo slovanske stvarnosti. Zato ni čuda, da mnogi pristni italijanski možje gledajo na preteklost z upravičenim nezadovoljstvom, ker so pač razumeli, da ravnanje s Slovani ni bilo pravično. Ti možje, ki niso nobeni renegati kot jih žal v velikem številu še vedno srečamo, ampak pošteni Italijani, spoštljivi do pravic svojega soseda, kateremu priznavajo kar mu gre.
Take Italijane pozdravljamo Slovani z zadovoljstvom, in jih radi imamo za prijatelje in ne za sovražnike, ker smo za mirno sožitje med nami in njimi ob spoštovanju medsebojnih pravic.
Izmenjala pripnrnihav
Agencija Italia poroča, da je bil ob priliki Folchijevega obiska v Beogradu dosežen sporazum, da Italija in Jugoslavija izpustita iz svojih zaporov nekatere politične obsojence, in sicer da Italija izpusti na svobodo jugoslovanska državljana Guerrina Fercovicha in Marizana Cetina, Jugoslavija pa italijanska državljana Alfreda Bonettja in Emila Fontanota, oba iz Trsta.
Spremembe o Stoo. Prapdi
Na prošnjo našega dopisnika objavlja* mo ponatis »Klic Triglava« o spremembah in nalogah Slovenske Pravde, organizacije, ki je pri srcu tudi nekaterim našim čitateljem.
MEDKONTINENTALNA DEMOKRACIJA NA DELU
Skoro deset mesecev je potekala IV. redna skupščina Slovenske Pravde, kot je razvidno iz poročila, ki je bilo začetkom septembra poslano tisku. Toda če pomislimo, da so na njej sodelovali člani, ki prebivajo v osmih državah, potem najbrž res ni bilo drugega izhoda, če naj bo res omogočeno vsem članom, povedati svoje mnenje, stavljati predloge, glasovati o njih in voliti novo vodstvo.
Značilnost te skupščine je bila razprava o spremembi Pravdinega značaja, združena z debato o novih pravilih, ter razgovorov o možnostih, kako priti do tistega KLICA TRIGLAVA, ki ga izdaja Slovenska Pravda. Razprave je bilo precej tudi o slovenskih narodnih manjšinah.
Zakaj je dejansko prišlo do spremembe Pravdinega značaja, iz poročila ni povsem razvidno, razen da so jo narekovale »spremenjene mednarodne pa tudi emigrantske prilike«. Vendar pa je napovedana posebna izjava novega izvršnega odbora, ki bo pojasnil to spremembo.
Zaenkrat zvemo, da je namen Slovenske Pravde »delovati za uveljavljanje politične demokracije v slovenski državi in v skupnosti jugoslovanskih narodov ter za zaščito slovenskih narodnih manjšin s tem, da proučuje politična in splošno družbena vprašanja ter pospešuje svobodno razpravljanje«. Z ozirom na dva proti-predloga k temu členu pravil, (ki nista omenjala zveze z Jugosavijo) in dodatnemu pojasnilu v poročilu za tisk, je raz-
S seje občinskega sveta
Na zadnjih sejah, ki se vršijo od 6. novembra tudi po dvakrat na teden, je goriški občinski svet razpravljal na pestrem dnevnem redu in je med drugim potrdil sledeče odborove predloge: Najem osem miljonov lir posojila za ureditev ceste v Standrežu do meje sovodnjske občine, Cesto bodo utrdili in asfaltirali, ker gre po njej velik promet tudi z težkimi ka-mjoni. Dva milijona lir prispevka za prihodnje leto. Oprema treh operacijskih sob v novi splošni bolnišnici. Stroški bodo znašali 9.500.000 lir. Tožba proti družbi Bozzini in Gionchetti, ki je do lani pobirala davek na potrošnjo in izgleda, da ostala občini dolžna visok znesek denarja. Na drugi strani moramo zaradi objektivnosti povedati, da je postavila tudi družba svoj denarni zahtevek do občine, vendar y mnogo manjšem obsegu. Tvrdka je predlagala tudi imenovanje arbitražne komisije za ureditev sporov. V nekaterih ozirih ima po pogodbi prav zahtevati, arbitražo, v drugih pa ne. Tako so namreč menili naši svetovalci. Kakor znano, je družba Bozzini in Gionchetti vložila pritožbo na Državni svet proti sklepu občinskega sveta, ki je lanskega decembra izročil pobiranje davka na trošarino ustano-
vi	INGIC. Zadeva pred Državnim svetom je v teku.
Občinski svet je nadalje potrdil sklep za ojačanje razsvetljave v Sentmavru in po raznih drugih krajih.
V komisijo za predgled občinskega o-bračuna tekočega upravnega leta so bili izvoljeni trije svetovalci, in tako tudi za, pregled obračuna občinskega podjetja za luč, vodo in plin. V nobeni teh komisij nismo Slovenci zastopam. V drugi bi lahko imeli svojega člana, če bi bili na seji prisotni vsi štirije slovenski svetovalci, Tako je za tretjega člana bil imenovan komunist, in sicer s tremi glasovi.
V dveh davčnih svetih, ki štejeta vsaka po deset članov, je bil izvoljen samo en slovenski zastopnik od petih, predlaganih. Do letos smo Slovenci bili dobro zastopani v obeh davčnih svetih. Ker je načelnik mestnih stražarjev prosil za premestitev na upravni oddelek in ni druge izvežbane moči, ki naj bi prevzela njegovo mesto, je občinski svet odobril predlog odbora, da se pokličeta iz Trsta dva iz-vežbana policijska načelnika, ki bosta izmenoma za dva-tri mesece vodila goriske stražarje in jih učila pravilne in točne službe.
V sredo 25. novembra je župan naznanil na seji, da pride 2. decembra na vrsto interpelacija naših svetovalec glede vpisa nekaterih slovenskih povratnikov iz Jugoslavije v imenik stalnih prebivalcev. Vpis, ki ga odbor odklanja, ali zavlačuje.
Odmev sestanka Slovenske dem. zveze
Na sestanku Slovenske demokratske zveze v Gorici 8. novembra so govorniki poročali mnogo vfeč kot so listi priobčili. Delavce in kmete je namreč zelo zanimalo socialno in gospodarsko vprašanje ter nastopi vodstva SDZ in naših izvoljenih predstavnikov v samoupravne svete, Tako smo udeleženci z zadovoljstvom sledili poročilu goriških občinskih svetovalcev in članov vodstva SDZ o njihovem pravočasnem nastopu ob priliki krize v goriškem podjetju SAFOG. Levičarji so namreč zadevo krize napihovali tako, da so že vrabci na strehi razumeli, da jim je
bilo več za politično gonjo in izrabljanje položaja, kot pa za obrambo koristi delovnega ljudstva. Naši občinski svetovalci pa so bili nastopili trezno in plodno, saj so marsikateri njihovi nasveti bili sprejeti in ostvarjeni. Danes je kriza mimo nas in marsikateri delavec priznava tudi našim izvoljenim predstavnikom ljudstva, da so se skrbno in pošteno pobrigali za uspešno obrambo koristi delavstva, ne glede na njihovo jezikovno pripadnost. Predlog za izplačilo poštene odpravnine zaposlenim v SAFOG, ki bi se hoteli službi odpovedati, so baje časovno stavili prav naši občinski .svetovalci. Na vsak način so ga oni tudi močno podprli. Mnogi delavci so se te prilike poslužili in prejeli izplačilo lepe vsote.
Vsako podjetje pa zaposli toliko delavnih sil, kolikor jih potrebuje. Med taka spada tudi SAFOG. Toda levičarjem je vsaka prilika dobra, da izrabijo položaj in vlačijo gonjo naprej. Zdaj na primer zahtevajo naj SAFOG sprejme na delo otroke tistih, ki so šli z dela in pa vajence, čeravno dobro vedo, da v teh razmerah SAFOG ne more zaposliti več kot določeno število delavcev, in torej da ni moči niti misliti na nove sprejeme.
Kriza brezposelnosti je seveda v Italiji velika in je treba najti izhodišče iz težkega položaja. V SAFOG pa ni moči spraviti večjega števila delavcev kot jih že ima, ker bi sicer zopet zašla v še ostrejšo krizo od prejšnje.
Udeleženec sestanka.
cestna reklama, mesto, figura z ogledalom, kompozicija, prazna kletka, umirajoči konj, gozd, Eifflov stolp, zmajev padec.
Seveda smo goriški Slovenci prof. Saksidi tudi hvaležni za prekrasno razstavo pestrih del, ki odlikujejo najprej avtorja, potem pa še našo jezikovno skupnost, ki je priča zaporednih razstav italijanskih slikarjev, tudi ne ravno dozorelih.
Tudi iz tega razloga smo goriški Slovenci ponosni na izume svojega sorojaka.
A.
Razstava slikarja prof. Sakside
Sredi meseca novembra je v Gorici razstavil svoja dela slikar prof. Rudolf Saksida, ki se je tu rodil leta 1913.
Tako smo Goričani imeli priliko obč i-dovati trinajst lepih slik našega rojaka, ki so vsa pravi izraz umetnikovega čutenja in poleta v svet nekam bajnega, tudi dramatičnega življenja.
Saksida je preživel dve svetovni vojni in še marsikaj drugega, zato se zdi, kakor da se hoče dvigniti nad vsa doživetja tega sveta. Njegova bogata umetniška duša najde izraza v slikah, ki kažejo hkrati odboj preživelih bolesti in zalet v svet idealizma.
Vsak prizor, ki ga na slikah vidimo, utegne predstavljati kako posebno umetnikovo doživetje, ki mu je ostalo v spominu in se močno zasidralo v globino njegove moške, pa vendar blage in občutljive duše ter je nanj tako silno vplivalo, da mu ni moglo iz spomina, niti ga pomiriti. Odtod njegovi pomembni in po-učljivi motivi.
Nemir ljubezni do lepega, do vzvišenega in popolnega, bi rekli ob nekateri njego-
vi	sliki.
Življenje ima seveda svojo dramatično stran, ki je slikar Saksida ne zamolči in ne zataji, ampak prikaže kakor jo on vidi in pozna.
Vsakdo, ki slikarja pozna, razume, da je on zadnja leta doživel velik razvoj. Postal je še večji mislec in oblikovalec misli kot je bil, Misli ki niso trenutne in bežne, ampak prihajajo iz preteklosti, motrijo sedanjost in silijo v bodočnost.
Tehnika izraževanja in barvna skladnost pa kažeta na veliko ekspresionistično zmožnost slikarja prof. Sakside.
Slike ki smo jih videli in ki so nas zavzele so: leteča ptica, mrtvo mesto, not-turno z mačko, notturno z jadrnico, portič.
Trg sv. Andreja
Letos otvorijo semenj sv. Andreja v Gorici v soboto 5. decembra. Višek semnja bo seveda naslednji ponedeljek 7. decembra. Semenj obeta biti letos izredno živ in bogat, saj pravijo da se je prijavilo na stotine kramarjev in vseh vrst podjetnikov z zabavnimi igrišči za otroke in.za odrasle.
f ing. Stanko Blondek
V	soboto 28. t.m. so v Ljubljani pokopali najpomembnejšega slovenska graditelja letal in številnih drugih tehničnih posebnosti, med njimi tudi slovite smuške skakalnice v Planici. Prav pred svojo smrtjo je bil ing. Blondek zaposlen z novimi načrti skakalnice v Planici, ki naj bi bila iz plastike.
Stalin v očeh De Baullea
Stalin je bil obseden gole oblastnosti, Izredno izkušen v pripravah komplotov, je umel brez utvar, brez usmiljenja in brez iskrenosti prikrivati svoje lastne poteze in svojo dušo. V slehernem človeku je slutil oviro ali nevarnost; njegova gonilna sila so bile zvijače, nezaupanja in nepremakljiva trma. Revolucija, partija, država, vojna, to so bili zgolj instrumenti za izvajanje brezobzirne oblasti. Zrinil se je do oblasti z marksimalnim izrabljanjem poti in sredstev marksističnega razlaganja v povezavi s totalitarno trdoto. Pri tem se je posluževal nadčloveških zvijač in premetenosti; brezobzirno je trebil in likvidiral svoje tekmece.
Rusija mu je bila tajinstvena sila, močnejša in trajnejša od vseh teorij in režimov. Rusijo je ljubil na svoj način. Sama Rusija pa ga je akceptirala kot carja za določeno strahotno zgodovinsko obdobje. Združitev Slovanov, uničenje Germanov, razmah v Aziji, dostop do svobodnega morja, to so bile sanje domovine, to so bili cilji despota... Njegova prednost je bila, da je našel narod, ki je prav tako življenjski kot je potrpežljiv, narod, katerega tudi najhujše suženjstvo ni ohromilo; našel je zemljo, tako bogato na rezervah, da je niti najslabše gospodarjenje in najbrezvestnejše zapravljanje ni moglo ugonobiti; našel je zaveznike, brez katerih bi sovražnikov ne premagal, ki pa bi brez njega tem nasprotnikom ne bili kos.
V	nekaj urah razgovorov s Stalinom sem občudoval njegovo prav tako grandiozno kot tajinstveno politiko. V maršala preoblečen komunist, v zvijačnost zavit diktator, zavojevalec z obrazom po-štenjakoviča, mi je sedel kot sogovornik nasproti. Naravnost zagatna je bila strast, ki ga je neprestano preobražala in ki je obenem izražala neko vrsto temačne očarljivosti.
(General de Gaulle lil. zvezek vojnih spominov »Le salut« 1944-46)
vidno, da Slovenska Pravda odslej ne bo imela kakšnega programa, ampak bo upoštevala obstoječe stanje, ki je danes republika Slovenija in jugoslovanska federacija. Sklepati bi se dalo, da bo treba pač pravila spremeniti če bi se slovenski narod odločil za kakšno drugo kombinacijo. Toda kakršna naj že bo, Slovenska Pravda je očividno obvezana boriti se za demokracijo v. njej in braniti pravice naših narodnih manjšin. Ker je pasus o »sredstvih« v omenjenem členu sila raztegljiv, bi bilo mogoče sklepati, da bo Pravda z javno razpravo do vseh mogočih politično-družbenih vprašanjih budila zanimanje zanje in o njih seznanjala domačo in tujo javnost. Poudarek torej ni na borbi za oblast, kjer bi naj uveljavila svoj program - Slovenska Pravda ni stranka in nima programa! - ampak na vplivanju na javno mnenje, ki v končni stopnji odloča.
DVOJNO ČLANSTVO
Značilnost je tudi, da so redni Pravdini člani lahko kateregakoli državljanstva (koncesija Slovencem, ki sprejemajo tuja državljanstva in onim, ki bivajo ob mejah), izredni pa katerekoli narodnosti. »Ce se strinjajo s ciljem in namen.-.ir Slovenske Pravde«, - in če jih sprejme Prav-din odbor kajpak. To naj bi bila logična posledica, če misli Pravda pndobiti prijatelje tudi med tujci.
Iz določila, da so politični sklepi občnega zbora samo priporočila in iz dejstva, da Pravda nima političnega programa, sledi, da so v njej lahko včlanjeni pripadniki političnih strank odn. da so člani Slov. Pravde lahko včlanjeni v političnih strankah. Ali ni v tem nevarnosti za obstoj Pravde? Cujem, da so bili takšni pomisleki izraženi tudi na skupščini. Odgovor pa je bil, da je v novih pravilih dovolj garancije, da ne bo prišlo v organizaciji do revolucije.
IDEJE
A vendar, četudi Pravda nima programa, mora le imeti nekaj vodilnih idej, na katerih slone njena demokratična prizadevanja. Te ideje so zapisane v uvodu pravil, po katerem se bo Pravda prizadevala, »da bi bili vsi Slovenci deležni pravičnosti v_ socialnem, gospodarskem in političnem pogledu, ki je možna le, če državljani uživajo svobodo vesti, izražanja: enakost v izkoriščanju najširših možnosti za osebni razvoj in napredek in če obstoja vzajemno sodelovanje med posamezniki. Le n,a ta način bo zagotovljeno dostojanstvo človeka in edinost naroda«, zaključuje uvod.
Zanimivo je tudi še, kakšna vloga je zaupana vsakokratnemu nadzorniku Slovenske Pravde. On ni samo finančni revizor, kot je to običajno v vseh organizacijah, ampak je razsodnik v vseh vprašanjih postopka (nad njim je še občni zbor) in ima pravico sklicati izredni občni zbor. Vloga, ki v gotovem oziru spominja na položaj »ombudsmana« v skandinavskih deželah, o čemer je bilo pred nedavnim precej pisanja v britanskem tisku.
Iz poročila je tudi razvidno, da je bilo pred leti razpisano posojilo za izdajo knjige o Slovencih vrnjeno razen enega deleža v znesku 2 sterlin, ker je prizadeti šel v Jugoslavijo, ne da bi sporočil svoj naslov ali terjal svoj delež. Skupščina je naročila, naj bo ta znesek izročen Socialnemu skladu.	j
Glede tiskanja KLICA TRIGLAVA ni bil storjen noben odločilen korak, ampak je bila naročena sestava tehničnega odbora, ki naj prouči to vprašanje. Sklenjeno je še bilo, da naj ima Pravda manjšinskega refernta.
Pri razpravi o proračunu je propadel predlog o povišanju članarine. Tako ta še vedno ostaja 2:8:0 sterlin na leto, v čemer pa je vključeno zastonj prejemanje KLICA TRIGLAVA, (ki ga pravda plačuje upravi lista za vsakega svojega člana, ki ni v zaostanku s članarino.)
NOVI ODBOR
Pri volitvah za novi izvršni odbor je nekaj sprememb. Tako ni vanj kandidiral g. Stanič, ki je postal namestnik nadzornika. Dosedanji nadzornik g. Gruden se je umaknil g. Erženu, sam pa je prišel v izvršni odbor. V njem so še gg. Borštnik, Farkaš, Pleničar in Tomažič. Iz poročila je tudi razvidno, da je kandidiralo v odbor šest članov, a da je dobila potrebno število glasov le petorica.
SMRTNA KOSA
V ponedeljek 16. novembra je v Trstu umrla g.na Marija Peršolja, sestra g. Alojzija iz Gorice, ul. Torriani. Pokopali so jo naslednega dne v Pevmi pri Gorici. Njenim preostalim sorodnikom, zlasti g. Alojziju, zvestemu čitatelju našega lista, izražamo naše iskreno sožalje.
•	• *
V soboto 14. novembra je umrla v Gorici gospa Amalija Fajt roj. Černe, stara 67 let. Meseca maja 1945 so ji odpeljali dva sinova domobranca, lani meseca novembra pa ji umrla tudi hči. Uboga gospa je zaradi izgube sinov in potem še hčere hudo trpela in končno je tudi ona odšla k večnemu počitku.
Bila je gospa dobrega srca in taka ostane vsem, ki so jo poznali, v' lepem spominu. Preostalim sorodnikom, možu g. Ivanu in sinovom ter vsem drugim iskreno sožalje!
Zablode in Škodljivosti...
J
Kako potvarjajo narodne značilnosti
Anatol J. Mihajlovski
Boljševiki govoričijo o novem sovjetskem človeku prav tako kot sta Hitler in Mussolini pridigovala o popolni preobrazbi germanskega oziroma italijanskega človeka. Vse to pa je ostalo in ostaja prostaška laž, ker bistva, ki razlikuje en narod od drugega ni mogoče nasilno spreminjati. Boljševiški poklicni revolucionarji ali srepogledi slovenski komunistični zagrizenec sta prav tako izkrivljeni podobi ruskega ali slovenskega naroda kot sta potvorbi nacistični morilec ali fašistični histerik nemškega oziroma italijanskega naroda.
Dejstvo je, da so Nemci na svobodnih volitvah z 80 odstotno večino priklicali na oblast Adolfa Hitlerja, kakor je tudi dejstvo, da ruski narod prav tako kot slovenski narod vse doslej še nista bila deležna pravice, da na svobodnih volitvah potrdita ali zavržeta komunistično ■diktaturo. Prav zato Nemci gotovo niso poklicani, da predstavljajo svetovni javnosti značilnosti ruskega naroda, posebno še, če se pri tem posluž.ujejo potvorb in zgodovinskih laži.
Pre kratkim je izšla v Wurz'ourgu knji! ga pod naslovom »Ruski perpetuum mobile«, ki jo je napisal nekakšen Dieter Friede in so o njej z ugodjem poročali -tudi nekateri italijanski desničarski listi.
Zares nenavadna knjiga! Kajti vsaka( dobesedno vsaka trditev v tej kniigi je lažna ali netočna. Naravnost nevarna knjiga, ker apodiktično in dogmatično na novo poživlja teze pokojnega Adolfa Hitlerja (Mein Kampf), ki z njim vred očitno niso bile pokopane.
Med drugim čitamo:
»...vladna preosnova v Rusiji ni ničesar spremenila. Rusko bistvo se ni predrugačilo, ostalo je rusko, kot je bilo v vseh časih in pod vsemi vladavinami. Ruski so ostali cilji, ruske tudi metode. Nespremenjene so ostale poteze ruske politike: za-vojevanja, aneksije, podvrženja - zanka-nje ruske sfinge. Zankala je pod carji, zanka v naših dneh pod Sovjeti«.
Ce bi v teh stavkih zamenjali besedo »ruski« z besedo »nemški«, »carja s »cesarjem«, oziroma Hitlerjem, bi imeli pred seboj izvleček knjige angleškega časnikarja »Cassandra« o Nemčiji. Metoda je identična...
Tiči, kakršen je Dieter Friede, so tako »tenkovestni«, da svoje teze dokazujejo s citiranjem nekaj »virov«, in sicer tako kot jim to kaže, medtem ko iste vire zamolčijo, če ti viri njihove trditve postavljajo na laž. Majhen primer.
Dieter Friede piše: »V svoji .Zgodovini boljševiške Rusije’ je zgodovinar Georg von Rauch dokazal enakost carske in komunistične politike: ,Kot je carska politika od druge polovice 19. stoletja kole-
Plastični zobje
Ameriški listi poročajo o revolucionarnem tehničnem razvoju zdravljenja zob. • Po novem tehničnem postopku je mogoča v duplinah izdrtih zob vdelava plastičj nega zobovja. Prav tako je mogoča vsaditev pristnih ali plastičnih zob tudi v zobne dubline, ki jih s kirurškim posegom »izkoplje« zobozdravnik.
V	bolnišnici Rhode Island je dr. Milton Hodosh po dveh letih poizkusov dosegel naravnost presenetljive uspehe. Njegov asistent je v ambulatoričnem oddelku zavoda izvršil od novembra 1958 do sedaj 22 uspešnih implantacij plastičnih zob, od teh v dveh primerih s kirurškim posegom pripravljanja umetnih zobnih vdolbin. Tj umetno posajeni zobje - tako poudarja dr. Hodosh - so močni, se ne kvarijo in so ostalemu zobovju po velikosti in barvi povsem enaki.
Istočasno poročajo raziskovalci Mornariškega zavoda o nekem novem zobnem lepilu, ki ga uporabljajo pri implantaciji zobovja pri pseh, ki so jim morali populiti zobovje. To zobno lepilo je iz tvoriva, ki ga sestavljajo človeške kosti in služi v oporo vsajenim zobem toliko časa, dokler se naravna kost popolnoma ne razvije okrog novega zoba in se ga nato čvrsto oklene.
POD ČRTO
Rabo nastani! humoresha
Anton Cehov Moji prijatelji v uredništvu so me nagnali, da hitro, zelo hitro napišem veselo zgodbo. Jo pišem... Tu je:
»V razkošno opremljenem salonu je sedela na zofi, prevlečeni z vijoličastim plišem, mlada žena kakih 23 let, nepopisna lepotica, imenovala se je Marja Iva-novna...«
»Kako šablonski začetek«, bo dejal či-tatelj. »Lahko bi si izmislil kaj izvirnej-šega!« - Nadaljujem:
»Pred damo je stal mladenič kakih 26 let bledikavega, žalostnega obraza...«
»Da se bo tako nadaljevalo, ni bilo težko uganiti; kdo bi stvar prebiral dalje...«
-	Kljub temu nadaljujem:
»Mladenič svojih oči ni mogel odtrgati •od lepotice, in ji je strastno šepetal: Ljubim te, ti veličastna! Čeprav me tako hladno ogleduješ...«
»Hudič! To naj bo humoristični list! Pa prinaša take sentimentalnosti!«
Počakaj, ljubi čitatelj, morda vse do konca le ne boš krivičen; živimo v časih, ko pravico težko razlikujemo od krivice; celo porotniki pred sodiščem vedno ne vedo prve razlikovati od druge: ali je človek, ki je izmaknil denar, ravnal krivično, ali je kriv denar, ki je nezavaro-
bala enkrat na Balkan... pa spet proti Srednji ali Vzhodni Aziji... in to v skoraj ritmični meni, tako se tudi sovjetski politiki nudi alternativa, da prenaša težišče zdaj v Srednjo Evropo, zdaj na Srednji ali Daljni vzhod, da bi na ta način neprestano pritiskala na zahodni svet...«
Prav ta Georg von Rauch pa zaključuje svoje resnično znanstveno delo z naslednjimi besedami: »Zgodovina boljševiške Rusije je mračno poglavje zgodovine človeštva... Vsekakor je boljševizem fenomen, ki si ga ni moči razlagati iz, ruske zgodovine in ne zadeva zgolj ruskega človeka ali ostale narode Vzhodne Evrope in Vzhodne Azije. Boljševizem je sekularen pojav tehničnega množičnega stoletja, silni dvoobrazni postopek, katerega ena stran je produkt racionalizacije in mehanizacije človeške kulture, medtem ko je druga stran punt razumsko nedo-jetnih sil in demonskih instinktov človeške duše, ki je idealizem in humanizem žer davno zavrgla. Boljševizma zato tudi ni mogoče krotiti z lastnimi močmi ruskega duha. Ali te sile bo ruski narod krvavo potreboval, ko se bo človeško v univer-zalem okviru in vesoljni zavesti ponovno domislilo svoje dvojne človeške nature kot grešna kreatura in istočasno kot stvarstvo po božji podobi in bo na ta način prebrodilo nihilizem današnjih dni«.
Po tem citatu bomo v kniigi Dietra Frieda zaman stikali, kajti ugledni zgodovinar bi na mah uničil vso lažno pisateljevo konstrukcijo. Zelo samopašno in nekorektno operira Dieter Fried za okrepitev svojih »dognanj« tudi s statističnimi podatki. V neki časovni razpredelnici navaja glavne faze »ruske ekspanzije« od Moskovske kneževine (16200 kv. km).
»Literaturnaja Gazeta« v Moskvi poroča:
V nedeljskem jutru sem v naši vasi Kolodnja opazil na cesti tri ženske, ki so z vso naglico hitele mimo mene. Pogledi so jim strmeli v daljavo, dlani pa so stiskale na prsa. 2e kmalu so izginile v eni izmed vaških hiš. Tudi sam sem zavil za njimi.
Vstopil sem v mrzlo vežo, iz katere je donela monotona pesem. Kmečka koliba je bila natrpana ljudi, ki so posedali v tesnih vrstah. Ozračje je bilo naravnost dušljivo.
V kotu sem opazil mlado ženo, vso zariplo v obraz. Solze so ji polzele po licih, Pela je iz čiste nedotaknjene duše. Njen obraz pa ni izražal vsebine pesmi. Neka druga ženska si je z rokami pokrivala obraz, od časa do časa pa je histerično zajavkala, dvignila glavo in z občudovanjem zrla na steno, na kateri so viseli kosi blaga z verskimi izreki. Nato je spet omahnila v nepremičnost.
Ob oknu je sedelo nekaj mladeničev, ki so se včasih narahlo nasmehnili, ko pa je na podij stopila pevka, so prisluhnili uglaševalnim vilicam in se pridružili ostalemu pevskemu zboru. Sledila je pesem za pesmijo.
Nenadoma pa se je zbrane množice polastil nemir. Vrata so se na stežaj odprla in med vratnimi oboji se je prikazal mladenič v športnem jopiču. Stopil je na podij in si popravil nekaj plavih kodrov, ki so mu silili na čelo. Z dvignjenim pogle-, dom proti stropu je pričel s komaj slišnim pobožnim glasom: »Ljubi bratje in sestre! Vaša srca so napolnjena sreče in blagoslova!« Vsi prisotni so vstali, nato pokleknili in vpognjenih glav prisluškovali pridigarjevim besedam, ki so oblju: bljale vrednim zveličanje.
Kdo je ta človek, ki je množice s svojo besedo in svojim obnašanjem s tako silo priklenil nase, sem spraševal. Mlad inženir, ki je zaposlen pri velikih javnih
vano nekje obležal? Jaz vsekakor mislim, da nisem krivičen: kako naj nekaj napišem za smeh, ko pa mi je včeraj vroče ljubljena žena zbežala?
»Potem naj bi tako delo prevzel kak drugi sodelavec«, bo ugovarjal čitatelj. Drugega je doletela še hujša nesreča: njegov stric, nad katerim so že vsi zdravniki obupali, je nepričakovano okreval, in tako pripravil nečaka ob milijonsko dediščino. - Tako sem primoran pisati dalje, če ne list ne bo izšel. Zato tudi zaključujem:
»Dolgo je zaljubljenec postajal pred svojo lepotico, nato pa je odvrgel čevlje in suknjič ter zašepetal: Imej se dobro do jutri! Vlegel se je na zofo, potegnil odejo čez glavo...«
»Kaj? Se spet usaja čitatelj: »To je nezaslišana neumnost! V prisotnosti oboževalke...«
»Le počakaj, dragi čitatelj: Lepotica s plišasto zofo je bila naslikana na platnu in - je visela nad zofo, na kateri je mladenič sladko zadremal...«
Kraški štruklji
Nekega lepega jutra se je mrs. Mary Grey, aleksandrijska milijonarka, izkrcala v našem mestu. Iz pristanišča jo je taksi potegnil naravnost v Excelsior. Ko se je do dobrega oddahnila in preoblekla, je stopila v obednico in naročila kot
do Sovjetije (1957: 22403000 kv. km). 2e na drugi strani svoje knjige pa piše; »Aneksijska odpoved iz leta 1917 je pokazala, da so Rusi v manj kot treh desetletjih povečali svoje ozemlje za nad en milijon kv. km. Anektirali so: 1. 1919 Belt) Rusijo (127000 kv. km); 1919 Ukrajino (452000 kv. km); 1945 Južni Sahalin, Kurdsko otočjje (36000 kv. km)«...
Take številke kaj lahko zmotno vplivajo na nevednega in površenega čitatelja, in očitno je knjiga tem tudi namenjena. Dieter Friede pa bi v svoji lastni časovni
Opozarjamo javnost na deveti dobrodelni ples
v soboto 6. februarja v hotelu Excelsior
razpredelnici ne smel prezreti števila, ki ga sam navaja (stran 162), namreč »1909 22,429.996 kv. km! V tem številu so vse-, bovane pač vse »ruske aneksije« od 1. 1917 dalje (!) in kakor hitro bi postavil Dieter Friede Ruse in Sovjete tesno ene z drugimi, bi mu ne preostajalo drugega -če bi bil pošten - kot priznanje, da njegove »aneksije« niso nobene aneksije. Celo v primeru Južnega Sahalina bi moral objektivno priznati, da so to rusko zemljo 1. 1905 »zmagoviti« Japonci anektirali, in da si jo je »zmagovita Sovjetija« 1. 1945 zopet »nazaj vzela«.
delih. Na delovišču so mi ga popisali kot enega najmarljivejših in najbolj požrtvovalnih graditeljev. In vendar, kje je o-blast?
»Literarnaja Gazeta« tudi sama ni k tej zgodbi ničesar pripomnila.
Likvidacija zasebne zdravniške prakse
Zdravniške zasebne prakse niso odpravili na pobudo slovenskih komunistk, samo v Jugoslaviji. Skupina sovjetskih zdravnikov v Rostovu je poslala prezidiju Sovjetske akademije znanosti resolucijo, v kateri obsoja zasebno zdravniško prakso in razglaša, da želi v bodoče bolnike oskrbovati samo po državnih bolnicah in poliklinikah. Sovjetska akademija je pobudo z navdušenjem sprejela in priporočila vsem znanstvenim ustanovam, da temu zgledu sledijo.
Med satelitskimi državami odprava zasebne zdravniške prakse ne napreduje ta-
Hes zanimiv pogovor
— Ti poslušaj, andemo a ballar sabato?
— Perchč de no.
— Bon, allora mu telefoniram.
— Ti a lui?
— Sicuro, moje telefonske numere ne dam nobenemu.
— Kje pa je tisti njegov negozio?
— Me par, da je una parallela de via della Madonnina.
—■ Kakšen vestito si boš pa dala?
— Tisti nov, ki ima bolj piccolo scol-laturo.
— O, ti si doma!
— O saj res, ciao!
— Ciao, arrivederci jutri!
Tako se je namreč razvijal pogovor v vlaku med Križanko in Nabrežinko; torej povsem v duhu... komisarske odred be o dvojezičnosti na Tržaškem?!
prvo jed - kraške štruklje. Mrs. Mary je nad petdeset let živela v Egiptu. Ko je pred pol stoletjem odhajala čez morje, se je pisala Marička Košuta in je imela sedemnajst let. Prva svetovna vojna je milijone ljudi spravila pod zemljo, druge milijone je pohabila, tretje spravila na beraško palico. Nekaterim pa je prinesla polno prgišče sreče.
Marički je srečo poklonil - bombaž. Tega so razmetavali po vseh frontah in po vseh bolnišnicah. To je zavohal podjetni Anglež, se poročil z našo Maričko in tudi z bombažem.
Le zelo redko kdaj se je Marička oglašala svojcem v vasici nad Tržaškim zalivom, v vsakem pismu pa je bilo napisano tudi tole: »Samo eno edino stvar pogrešam v vročem Egiptu: pristnih kraš-kih štrukljev tu ni.«
Prav zato se bogata mrs. Mary ob pri-, hodu v domovino ni mastila z vsemi mogočimi in nemogočimi delikatesami s francoskimi imeni in tudi ne z tržaškimi slaščičarskimi umetnjijami, ampak s kraškimi štruklji. Pa ji v Excelsiorju niso bili dovolj sočni. V levantinski francoščini je stara gospa v črni svili in briljantnem sijaju dopovedovala natakarju:	»Take
štruklje si lahko obesite za klobuk. To je dr..., ne pa štruklji! Kaj je to vzhajano testo? No, saj sem si takoj mislila, da po hotelskih kuhinjah ne zmorejo kaj takega, čeprav stalno lazijo po Krasu.«
Prav takšne vrste so tudi piščeve »zgodovinske resnice«. Tako zatrjuje, da so Rusi 1. 1919 »anektirali« Belo Rusijo in Ukrajino. Pri tem pa je spet pozabil na zgodovinarja Georga von Raucha, ki v svoji Zgodovini boljševiške Rusije ugotavlja: »Brest Litovska pogodba spadg med najnesrečnejše mirovne zaključke v svetovni zgodovini... Medtem ko je pri Finski, Poljski in tudi pri baltiških državah mogoče navajati etnografske, narodnopolitične in zgodovinske argumente za odcep teh dežel od Rusije, so stvari na jugu povsem drugačne. Ukrajina je bila z Veliko Rusijo združena s številnimi vezmi, ki so globoko zakoreninjene v zgodovinski zavesti. Kulturne skupnosti so bile močnejše od jezikovnih posebnosti...
Mislim, da povedano zadostuje, da či-tatelji spoznajo manire pisca knjige »Ruski perpetuum mobile«. Skoda pa, ki jq tako delo povzroča, je tako velika, da bi bilo neodgovorno za Slovane, da bi na take gorostanosti molčali, zlasti še ko se najdejo v Nemčiji in Italiji časniki in revije, ki ne skrivajo svojih simpatij do te knjige, ki ji sicer očitajo površnost in nestvarnost, ki pa ji priznavajo »pravilnost« osnovnih zamisli. To se pravi: komunizem ni nič drugega kot ena izmed zvrsti ruskega oziroma veleruskega imperializma, kar prija tudi našim krajevnim nacionalističnim nestrpnežem (op. ur.). Pri tem pa nalašč pozabljajo, da sta Rusija in ruski narod že od samega začetka boljševiške diktature za kremeljske oblastnike zgolj sredstvo za dosego določenih namenov. Usodno grešijo tisti zahodni strokovnjaki za »ruska vprašanja«, ki vidijo v svetovni agresiji mednarodne
ko kot bi Kremelj želel. V Romuniji so v zadnjem letu podržavili 22000 zdravnikov. Tudi na Češkem so v teku 1. 1958 zobozdravnikom odvzeli pravico privatne prakse. Samo člani akademije, univerzitetni profesorji in sloviti specialisti so še vedno deležni te pravice. Izjema velja tudi za invalidne zdravnike, ki jih v državni službi ne marajo, piepovedana pa jim je uporaba rentgenskih naprav, izvrševanje kirurških posegov in zamotanih bolniških oskrbovanj.
Na Madžarskem se je rd 14.000 zdravnikov moralo odpovedati privatni praksi H.000 zdravnikov, ki so jih vključil1 v državno zdravniško službo. Na Madžarskem je še vedno 38 odsto prebivalstva bolniško nezavarovanega. Vse te množice so navezane na zasebno zdravniško pomoč. Na Poljskem izvršuje zasebno zdravniško prakso 22 odsto vseh zdravnikov.
Med staro železo
Zadnja oklopna ladja britanske vojne mornarice, orjaška 44.500 ton težka»Van-guard« odhaja med staro železo, čeprav ni v vsem svojem življenju sprožila niti enega samega strela.
Smrtno obsodbo je pred kratkim izrekla admiraliteta, ki je objavila, da bodo v teku 1. 1960 postavili ladjo na javno dražbo.
Pred 13 leti so jo zgradili za 9 milijonov sterlin (15,3 milijard lir), njena oborožitev pa je stala 2 milijona šterlin (3,4 milijard lir).
Nekaj let je bila ladja zasidrana v pristanišču Portsmouth kot plavajoče pisarniško poslopje. V njej so uradovali visoki mornariški častniki pod poveljstvom vice-admirala. Stanovalo pa je na ladji tudi nad 1000 mornarjev in vojakov. Ce bi za pisarne in prenočevanja našli druge prostore, bi jo že pred časom poslali v pokoj.
Na morju je ladja potrošila dnevno 1000 šterlin (1,7 milij. lir) za vzdrževanje, kar je za današnje Angleže preveč.
Tudi pri svojih tržaških sorodnikih, ki so se vrteli okrog nje kot ose okrog prve avguštane, mrs. Mary ni bila s štruklji zadovoljna. Sicer je bila po arabsko vljudna in hvalila na vse pretege štruklje, ali že po petem kosu je odložila vilice in svoji mizni sosedi zašepetala:	»Veste
štruklji niso bili ravno slabi. Ampak vse je odvisno od orehov. Ko sem bila še mlada, smo imeli pred hišo košat oreh. To so bili orehi vam rečem - in kakšni šele štruklji. Povem vam odritosrčno, da sem jih pojedla tudi po dvajeset kosov -in kakšnih kosov.«
Končno je Egipčanka srečno priromala tudi v svojo rojstno vas nad Tržaškim zalivom. Vasica se je močno spremenila. Same vile okrog in rkrog in še marsikaj drugega. Pred njeno lojstno hišo pa se je še vedno košatil oreh. Milijonarka ni dosti opletala, ampak sestra ji je morala takoj skuhati najboljše kraške štruklje iz domačih orehov. Sedaj je bila gotova: orehi so bili z istega drevesa in sestra se je priprave štrukljev priučila v mladih, dobrih časih. Petdesetletne sanje se bodo končno le uresničile.
Pojedla je en štrukelj, pojedla drugega, počasi z navdahnenjem. Pri tretjem je nenadoma obstala. Otresala je žalostno glavo egiptovske šterlinske milijonarke. »Veste kaj, pol stoletja sem se veselila kraških štrukljev - pa tudi ti niso več -po starem.«	Peter D.
komunistične skupnosti zgolj narodno ek-spanzivnost Rusije. Orjaška globalna u-sodna borba med svobodo in totalitarizmom se na ta način izmaliči v politični prepir med »Vzhodom« in »Zahodom«. To pa ni samo pogrešno in nerealno, ampak izredno nevarno, ker se s tem vsi narodi pod komunističnimi diktaturami nehote ocenjujejo za sovražnike zahodnega sveta.
Bistveni znak vsakega »imperializma« je, da postavlja narodne koristi in koristi, svoje dežele stalno v ospredje vseh svojih ciljev in dejanj. Tako pozna vsak zgodovinsko utemeljen »imperializem« zgolj geopolitično omejene cilje. Komunistična ekspanzija pa v svojih aspiracijah obsega celotno zemeljsko oblo, celotno človeštvo. Gotovo ni nobenega dvoma o tem, da n. pr. v Argentini, Avstraliji in Južni Afriki ni in ne more biti ruskih »imperialističnih interesov«. Komunizem pa je na zavojevanju teh mednarodnih »ključnih položajev« vsekakor interesiran. Skratka: Rusija je bila in ostaja operacijsko področje komunističnega svetovnega gibanja, in ruske narodne koristi bodo vedno podrejene svetovnemu komunizmu.
Ce se svobodni svet stalno udaja zmoti in v vsaki komunistični »vladi« sluti neke vrste narodnega zastopstva, ki naj bq še tako za nič, vendar predstavlja tudi narodne in državne interese zasužnjenega naroda, potem ni nič čudnega, če so posledice take utvare tako očitne. Vsaka komunistična vlada pa ni nič drugega kot izvršni organ mednarodne in internacio-nalistične zarotniške skupnosti, kateri se je posrečilo polastiti se in zasužnjiti celo vrsto narodov in dežel, ki naj bi poslu-žile za uresničenje komunističnih zavojevalnih načrtov po vsem svetu.
Tako torej izgleda resnični »ruski imperializem« sovjetskega carstva: optična prevara za ruski narod (če komunistični poglavarji iz čistega samoohranitvenega nagona nenadoma odkrivajo »večno Rusijo!«) in za zunanji svet. Ce naj bi bil komunizem zgolj zvrst »ruskega imperializma«, potem bi današnji zgodovinski spor predstavljal zgolj boj po oblasti med »ruskim« in »ameriškim imperializmom«. Ce bi to bilo v resnici tako, ali bi potem za ostale narode ne bilo najpametneje, da se od tega boja distancirajo in ostajajo nevtralni? Ali se ne bi mogel nekoliko okrnjeni »britanski imperializem« sporazumeti z »ruskim imperializmom«, da bi na ta način skupno ovirala »ameriško« ekspanzivnost ali ponovno predramljenje »nemškega imperializma«? Ali ne bi bilo za »francoski imperializem« pametno, da se poveže z »ruskim imperializmom« proti vstajajočemu »nemškemu imperializmu«; kaj za »italiianski imperializem« ne bi bilo ustrezno povezati se z »ruskim imperializmom« in se sporazumeti o številnih veleafriških vprašanjih? In tako dalje, in tako dalje...
Komunistično vodstvo se prav dobro zaveda - in po potrebi to tudi izkorišča -da je na Zahodu vse preveč bistrih politikov in državnikov, ki še vedno mislijo o komunizmu s političnimi koncepcijami 19. stoletja: še vedno mislijo, da imajo pred seboj »Rusijo«, »Kitajsko«, »Poljsko«, in pri tem povsem prezirajo, da je odločilna politična stvarnost naših dni komunistična internacionala.
Knjige, kakršna je »Ruski perpetuum mobile«, še bolj slepijo množice svobodnega sveta, kot so že tako in tako zaslepljene s komunistično propagando.
Vse te misli veljajo seveda za vse satelitske države in tudi za Titovo Jugoslavijo.
Evropa se segreva
Poletje 1960 bo še toplejše kot je bilo preteklo. Tako napovedujejo vremenoslovci. S tem tolažijo skeptike, ki se opirajo na stara izročila: vroče poletje plačujemo z ostro zimo. Vremenski preroki nadaljujejo: toplo vreme nas bo prihodnje leto presenetilo že februarja in marca in se bo še dalje kot doslej zavleklo v pozno jesen.
Eden najbolj znanih specialistov na tem področju, prof. R. Sanger je mnenja, da se bo meteorologiji že v kratkem posreči-
lo	vremenske napovedi za leta v naprej z vso točnostjo prerokovati. Med pripomočke za taka napovedovanja prišteva: radarske naprave za ugotovitev povečanja padavin v oblakih, postavljanje radijskih sond za ugotavljanje mehaničnih in fizikalnih sestavin ozračja, elektronične računske stroje za izračunavanje vremenskih zemljevidov, uporabo merilnih naprav, ki na velike razdalje registrirajo atmosferske nevihte.
Vremensko stanje na severni polobli naše zemlje se stalno preobrača od leta 1950 dalje. Snežni meteži na obmorskih področijh so komaj omembe vredni, led na severnem tečaju se je močno stanšal, ribe potujejo na sever. Znanstveniki so ugotovili, da pomenijo podnebne spremembe - zadnje poletje je prvi tak znanilec - razvoj, ob koncu katerega bodo v Sahari - kot že nekoč - spet zelenele lipe in bukve, na Gronlandiji (Zeleni zemlji) pa cvele češnje in marelice.
Ekvatorska črta se premika. Vremenoslovci domnevajo, da bo Srednja Evropa v doglednem času zašla na ekvatorsko črto. 2e dolgo je znano, da se celine stalno premikajo in so po mnenju mnogih učenjakov zgolj orjaški splavi, ki se gibljejo na poltekoči plasti magme. Večkrat se dogaja, da se zemeljsko ravnotežje zaradi plavajočih celin omaje in posledica tega je premik zemeljske osi.
Veliki potresi 1. 1950 so bili očiten znak, da smo na pričetku takega razvoja. Seveda, Evropa bo tropsko ozemlje čez dobrih 12000 let. Takrat bodo po Sahari valovila žitna polja in bo cvel bombaž...
  NMMMMMNMRMMNMMNMMMNMMRMMBNNMMK .......
Ruski člouek o Soujetiji
Stran 4
Leto XIII. - Stev. 23
DELO IN SMOTRI SDZ
Po dveh solskega pouka
V treh zasedanjih je širši odbor SDZ v svojih prostorih v ul. Machiavelli 22-11 pod predsedstvom dr. Josipa Agneletta pretresal politični položaj tako na mednarodnem kot notranjem torišču. V nedeljo 22. novembra je odbor ob polni u-deležbi in živahnih razpravljanjih zaključil svoje plodonosno delo.
V glavnem je odbor na vseh treh zborovanjih obravnaval, analiziral in raziskoval vprašanje popuščanja mednarodne napetosti, ki naj bi odjeknila tudi v našem notranjem političnem življenju in s tem prožila potrebo po morebitni prilagoditvi oblik in postopkov političnega de, la. Pri tem so nastopali številni govorniki, ki so vsak s svojo mislijo vsestransko osvetljevali tako nespremenjene pozicije SDZ v vsestranskih odnosih do lastnega programa, do lastnega političnega glasila, do obrambe slovenskih narodnih pravic, do katoliško usmerjenih Slovencev kot do ostalih politično organiziranih rojakov Govorniki so do podrobnosti prerešetali vse mogoče možnosti ukrepanja in zadržanja, tako glede priložnostnega sodelovanja z vsemi tukajšnjimi Slovenci pri obrambi temeljnih slovenskih narodnih pravic, kakor pri aktiviziranju politične dejavnosti SDZ s tesnim sodelovanjem SKS v vseh političnih vprašanjih.
Posamezni govorniki so v podrobnostih preučevali odnose SDZ do ostalih politič-skupin, do javnih oblasti in do vseh či-niteljev, ki nam jih sproti postavlja nasproti dnevno politično življenje. Analizi^ rali so zadržanje in reagiranja poglavarjev KP na tokove popuščanja mednarodne napetosti in ugotovili nedoslednost in negotovosti Palmira Togliattija, ki so privrele na površje pri raznih njegovih iz7 javah v teku meseca novembra.
Soglasno so prišli do sklepa, da ostaja SDZ, ki si je pridobila ugled ne samo med ljudstvom, ampak tudi upoštevanje pri razsodni italijanski javnosti, nepremakljivo na svojem programu in zvesta načelom svobode in demokracije. Ta dva svetilnika sodobne kulture in civilizacije vzbujata upanje v boljšo bodočnost tudi ostalemu slovenskemu narodu, ki sta mu ti dve osnovni duhovni dobrini v lastni domovini na žalost še vedno nedostopni. Ce bo sedanje rahlo povetrje zares pri-peljajo v mednarodno politično življenje ogrevajočo pomlad in bosta tudi pod sedanjim ledom in snegom na oni strani železne zavese vzbrsteli svoboda in demokracija, bo tak razvoj v največje zadoščenje prav SDZ.
Zastopniki SDZ so se razšli poživljeni z vero in upanjem, vendar s stvarnimi pogledi tudi na to najnovejšo epizodo v mednarodni politiki.
Cenzurirano SNG
S slovesom dnevnika »Corriere di Trie-šte« se je poslovil pri našem gledališču tudi pridevnik. Slovensko narodno gledališče v Trstu se od tega dne dalje uradno imenuje »Slovensko gledališče«. Ali so tudi pri tej spremembi odločevali politični ali finančni razlogi, je težko uganiti.
Redko so s kako slovensko besedo novi gospodarji v domovini Slovencev tako opletali kot z besedo »narod« in z njeno pridevniško obliko »naroden«. Na eni strani so jo z vso ujedljivostjo preganjali, ker je postalo vse, kar je bilo narodnega -
[ Dogodki doma]  
UKINITEV DNEVNIKA »CORRIERE Dl TRIESTE« v nedeljo 15. nov., ki je izhajal 14 let, je še vedno predmet živahnega komentiranja. Nekateri vztrajajo na domnevi, da je prenehanje lista, ki je italijansko javnost obveščal tudi o slovenskih zadevah v objektivnejši luči kot pa opravlja časnikarske dolžnosti tukajšnji nacionalistični tisk, rezultat političnih kupčevanj. Drugi pripisujejo ta dogodek finančnim razlogom in tretji so prepričani, da ga bo nadomestil nov dnevnik s povsem drugačno politično linijo. Tisti, ki vedo za dejanske vzroke ukinitve, molčijo. Vsekakor je lastnica odpovedala, službo 35 stavcem in tiskarskimi uslužbencem ter vsemu uredniškemu osebju. Poznavalci razmer sodijo, da bo nad 70 družin ostalo nezaposlenih.
*	>> *
SMRT DVEH RADIJSKIH SODELAVCEV. Na Dunaju je pred kratkim umrl DUŠAN RYBAR, časnikar in bivši urednik tržaškega radia. Rojen je bil l. 1898 v našem mestu kot sin pok. dr. Otokarja politika in slovenskega jtoslanca v rimskem parlamentu. Dušan Rybar se je po drugi svetovni vojni vrnil v svoje rojstno mesto. Bil je član Akcijskega odbora za STO. V tržaški bolnišnici je 14. nov. umrl slovenski igralec in dramaturg g. SLAVKO REBEC. Bil je zaveden Slovenec, ki je mnogo pretrpel zaradi svojega slovenstva. Po drugi svetovni vojni se je zlasti uveljal pri radijski igralski družini. Pomembna je njegova drama Jugunda, bela gospa devinska, napisal je tudi kup otroških radijskih igric. Obema družinama izrekamo najiskrenejše sožalje!
#	* *
DELAVSKE ZADRUGE POD IZVOLJENO UPRAVO. V nedeljo 22. nov. so člani Delavskih zadrug izvolili novo u-pravo. Zmagala je lista št. 2, ki so jo postavili komunisti, podpirali pa socialisti in titovci. Demokratično mnenje o zadrugah in o volilnem postopku je v občinskem svetu obrazložil, zastopnik SL, dr. Agneletto. Tudi pri tej stvari ni šlo toli-
reakcionarna navlaka, na drugi strani pa so ta pridevnik po srbskih vzorih (naroden pomeni v srbščini toliko kot v slo, venščini »ljudski«, za ta izraz uporabljajo Hrvati besedo pučki) lepili po vseh svojih »pridobitvah«. Tako so Slovenci v domovini obogateli za »narodno imovino«, kar naj bi pomenilo »ljudsko premoženje«, za »narodne odbore«, ki naj bi bili po sovjetskih izgledih »ljudski sveti«, za »narodne heroje«, itd.
Sele po dolgih letih gospodarjenja oziroma slepega posnemanja so si komunistični abecedarji prilastili nekaj znanja slovenščine, da so vsaj nekatera poimenovanja preobrazili v slovensko obliko.
Naj bodo razlogi za cenzuriranje imena slovenske tržaške kulturne ustanove kakršni že koli, v slovenski tržaški govorici bo SNG ostalo tako kot so ostala imena St. Peter na Krasu, Sv. Lucija, St. Vid itd. Narod in njegov jezik sta trdnejšega zdravja kot pa so priložnostni cenzorji.
Prašnim kazenske izveske
V	zadnjem času se po vsej Italiji širi gibanje za odpravo dosmrtne kazni. Gibanje podpirajo tudi nekateri vplivni politični krogi. Pobudniki se zavzemajo za omejitev zaporne kazni do največ trideset let in utemeljujejo svoje predloge z argumenti, ki naj bi dokazovali, da je dosmrtna zaporna kazen protizakonit u-krep, ker greši proti določbam povojne italijanske ustave. Ta namreč izrecno izključuje načelo justične maščevalnosti in polaga vso težo na prevzgojo zakonskih kršilcev. Po dosedanjih določilih zapornika na dosmrtno ječo lahko odpustijo le, če je dosegel 70 let starosti ali če je pre-
Odbornik za javna dela je 21. nov. odgovoril na interpelacijo svet. dr. Josipa Agneletta z dne 30. jun. t.l., da bodo s strešnimi deli v župni cerkvi v Sv. Križu že v kratkem pričeli in da so bila dovršena dela v svetokriškem župnišču. Tudi glede popravil na cesti Sv. Križ-Grljan je odbornik Geppi sporočil, da je upravi Selad naročil izvršitev načrtov za popravilo ceste, ki je v obupnem stanju.
Z drugim dopisom je odbornik za javna dela odgovoril dr. Agnelettu, da so pri izdelavi novega regulacijskega načrta za Trst upoštevali vse potrebe za čim uspešnejši razvoj tujskega prometa v grljan-skem predelu, posebno pozornost pa so posvetili grljanskemu pristanišču in njegovi ureditvi. Tudi stavbna komisija se je ukvarjala z interpelacijo dr. Agneletta in se je na svoji seji izrekla za odstranitev vseh barak in za zgradbo novih poslopij za ribiče in njihove potrebe.
Na seji 23. nov. je bila izglasovana na prvotni predlog socialističnega svetovalca Teinerja resolucija, ki zahteva, da se obnovi nekdanja plovna proga »Istria-Trieste«, da se nudijo družbi potrebne podpore, da se ladje za to družbo zgradijo v Trstu in da po potrebi prevzame družba Finmare vsaj polovico delnic.
V	občinskem svetu so govorili tudi o nevarnosti, da se uprava čistilnice »Aqui-
ko za koristi zadrugarjev kot za strankarsko prerivanje z obeh strani.
* * # *
TRST IN KAVA. Tržaško mesto je nekdaj slovelo v mednarodni trgovini kot važno borzno središče za kavo. V zadnjem, času se polagoma ta tradicija obnavlja. Skladišče brazilske kave zaznamuje kar lepe uspehe. Sedaj nameravajo iz tržaške ga skaldišča dobavljati kavo v zaledne države v Jugoslavijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Romunijo, Poljsko, Bolgarijo in tudi na Bližnji vzhod.
■* * *
NATEČAJ »SREBRNI COPIC«. Psiho-grafično središče iz Maser pri Trevisu je razpisalo natečaj, ki se ga lahko udeležijo vsi dečki in deklice do 14. leta starosti z risbami, slikami, nlastiko in dekoracijo. Rok: 29. II. 1960. Nagrade znašajo 600.000 lir,	-	* *
OPENSKI TRAMVAJ POČIVA od vrha Skorklje do končnega mestnega postajališča. To se je zgodilo zaradi zakasnitve; izdelave nove jeklene vlačilne žice. Prekinitev prometa so določili za mesec dni.
V tem času pa pridno popravljajo kretnice in obnavljajo tudi druge pripomočke.
V ostalem pa bo menda že čez nekaj let tramvaj prevzela mestna občina.
* * a
TITOV UMIK. Komunike CK ZKJ je sjx>ročil, da se je tov. Tito na navest zdravnikov podal na odmor in da pr< vzame vodstvo centralnega tajništva, tov, Aleksander Rankovič. Kardelj je torej izpadel. Slovenski komunisti s to rešitvijo niso posebno zadovoljni, zadovoljna pa je UDBA, saj je Rankovič njen vrhovni poglavar in so tako stolčki udbovcev za enkrat zagotovljeni. Ti so se namreč v zadnjem času resno zamajali.
* * *
OBSODBE MLADIH INTELEKTUALCEV. Sele sedaj se je zvedelo, da so v začetku septembra pred armadnim sodiščem v Sarajevu obsodili skupino mladih intelektualcev zaradi domnevne sabotaže, organiziranja političnih akcij itd. Od obtožencev ni nihče priznal krivde. Obsojeni so bili: Milan Radovič, dipl. jurist (18 let); Avdo Zabovič, geometer (12 let); Krsto Govedarica, tehnik (12 let); Ibro Livjak, dentist (10 let); dr. Ivan Banič, zdravnik (10 let). Obsojeni pa so bili še nadaljni trije vojaški uslužbenci.
stal najmanj 30 let zapora in se je v vsem tem času dostojno obnašal.
Ne glede na samo odmero kazni, pa se gibanje resno ukvarja tudi s temeljito pre-osnovo italijanskih jetnišnic. 2e prihodnje leto se bo življenje jetnikov po itali-| janskih kaznilnicah, ki so znane po svoji strogosti, nekoliko izboljšalo. Tako nameravajo zgraditi 30 novih jetnišnic po modernih načelih in zavreči desetletja stare predpise o prestajanju kazni. Italijanski zaporniki bodo svoja progasta kaznilniš7 ka oblačila zamenjali s tutami modre barve. Prisilno striženje las na balon bodo tudi odpravili. Znatno bodo omilili pri-, ložnostne kazni »ob kruhu in vodi«. V načrtu je tudi možnost pogostejših obiskov družinskih članov zapornika. Jetniki bodo lahko prejemali darilne pakete brez posebnih dovoljenj kot je to sedanja navada. Letos avgusta meseca so v Re-bibbiji, vzhodno od Rima odprli novo moderno žensko jetnišnico, ki ima celo otroški vrtec.
Kritike so uperjene tudi proti malomarnostim kaznilniškega osebja. Zlasti težak je - tako pravijo poborniki - položaj jetnikov na Elbi.
Nasprotniki preosnove kazenske izvršbe ugovarjajo z zatrjevanjem, da je kazenski zakon proti morilcem že sam po sebi popustljiv. Smrtno kazen so odpravili 1 1944, obsodbe na dosmrtno ječo pa se izrekajo samo v primerih večkratnega umora ali pri posebno krvavih in krutih zločinih. Zločinci, ki jih je zapeljala strast, vroč temperament, prirojena maščevalnost i. t. d. - pravijo nasprotniki preosnove se kaznujejo največ do 10 ali 15 let ječe, pri čemer se ob lepem obnašanju tudi predčasno odpustijo.
la« preseli iz Trsta v Milan. Večina delnic te družbe je v rokah francoske družbe, ki se zavzema za preselitev. Ce pa se upošteva, da je »Aquila« uživala in še uživa milijardna posojila po ugodni o-brestni meri iz rotacijskega sklada, ki je namenjen tržaški in goriški industriji in da je milijardna posojila prejemala tudi od bivše ZVU, bi bilo neopravičljivo, da bi družba sedaj obrnila Trstu hrbet.
Odbornik za javna dela je poročal o novem naselju 'i Zavljah z imenom »Bor-go S. Sergio«, na levi strani ceste, ki vodi v Dolino. Tržaška občina je odstopila
48.000	kv. metrov sveta brezplačno za zidanje novih hiš in je prodala 17.000 kv. metrov zemljišča po 400 lir za hiše istrskih in dalmatinskih beguncev. Za kanalizacijo in dovozna cestišča bo občina prispevala 145 milijonov, za elektično napeljavo in za vodni rezervuar bodo izdali 443 milijonov iz posojila Ustanove za industrijsko pristanišče. Za osnovno šolo, otroški vrtec in tržnico bo občina prispevala 75 milijonov, gen. komisariat pa 135 milijonov. Tako bo občina za »Borgo« porabila 825 milijonov.
Na zemljišču bodo zidali »Ina-Casa«, država, Zavod za ljudska stanovanja in Begunsko društvo 1.400 stanovanj, od teh 250 stanovanj za begunce. Vsa poslopja bodo zgradili v teku 1. 1960.
Novo naselje, ki je precej oddaljeno od mesta in sega do same periferije, bi moralo biti zgrajeno po modernih načelih mestne stavbne tehnike, tako da imajo prebivalci take vasi vse pri rokah, razen službenega mesta. Pri tako visokih stroških za nova »naselja« pa bi se morali tržaška občina in država z isto vnemo po-, brigati tudi za stara naselja in vasi, ki so že od davnine na Tržaškem, da bo mera in pravica za vse enaka.
JOSIP TAVČAR j
Nicky p zlati deček
Ze tretje leto povrsti se je napolnil tržaški Avditorji ob novi drami ali komediji tržaškega pisatelja Josipa Tavčarja. Letos je začelo Slovensko gledališče v Trstu svojo sezono s Tavčarjevo satiro 'Nicky - zlati deček, ki je bila na sporedu v soboto, 21 novembra.
V	tem delu je posegel pisatelj v neposredno sedanjost in predstavil gledalcem svet sodobnih pevcev-kričačev, ki so postali v zadnjem času moderni in nekako obsedli zlasti mlajši rod. Nicky je zastopnik takih kričačev; na pol omejen človek je, brez umetniške nadarjenosti, edinq resno opravilo mu je igranje z električnimi vlaki. Toda prebrisani manager Ru-dy ga je znal spretno uveljaviti in se polastiti njegovih zaslužkov. Pri nerazsodnem občinstvu je postal Nicky »največji pevec sedanjega časa«, njihov pravi malik. Denar je kmalu privabil v Nickyjevo življenje razne koristolovce, ki so se hoteli polastiti fanta in njegovega denarja. Tako se vrtijo okrog njega filmska igralka Biby, pustolovka Susy in njen mož ganster Gizdalin. Razplet je nagel: Gizdalin zakolje Rudvja, Susy zapro, Biby pobegne, Nicky pa ostape sam z električnim vlakom.
Satira je napisana spretno, duhovito in prepričljivo. Avtor se posmehuje neumnosti občinstva in puhlosti njihovih malikov. Dejanje se odigrava v katerem ko-
li	velemestu, saj je danes že skoraj ves svet poln kričačev in njihovih navdušenih poslušalcev. Nastopajoče osebe so dobro izdelani značaji, življenjsko verjetni in vsak tip zase. Pisatelju je uspelo, da jim je dal osebnost, ki je primerna njihovemu poklicu in značaju.
Kake posebne filozofske globine v delu ni, ker je pač satira, ki bolj biča kakor
Dva meseca že traja pouk po naših šolah in čez nekaj tednov, še pred božičnimi prazniki, bodo šolniki opravili prve letošnje trimestralne ocene. Pritožb s strani šolnikov ne manjka in tudi starši so polni skrbi. Ce sprašujemo šolarje in dijake, vedo tudi oni marsikaj povedati.
Staršem bi priporočal nekaj nasvetov, ki se mi zdijo prav letos zelo upoštevanja vredni:
1) Pomislite, da nastajajo z neprimerno prehrano ali zaradi prestanih bolezni telesne okvare, pubertetne težkoče in socialne nevšečnosti, ki močno vplivajo na šolski napredek.
2) Ne obremenujte otrok z duševnimi težavami, ki odvajajo otroka od šolskih dolžnosti.
3) Vsak otrok potrebuje za svoje domače vaje lasten delovni kotiček.
4) Prepričajte se sproti, ali otrok dnevno in redno opravlja domače vaje.
5) Mlad organizem zahteva zadostno spanje in tudi primerno telesno razgibanost. Oboje je treba prilagoditi fizičnim sposobnostim doraščajočega otroka. Preveč športa ne koristi.
6) zunanji dražljaji, pregosto obiskovanje kinematografov, pretirano gledanje televizorjev in poslušanje radia, vse to lahko preobremenjuje telesne in duhovne zmoglivosti otroka.
Ali si že poravnal naročnino ?
pa uči. Ce pa natančno pogledamo v to satiro, bomo videli, da je miselno nadaljevanje prejšnjih Tavčarjevih del. Vsi njegovi junaki slepo verujejo v moč denarja in so pripravljeni storiti vse, da bi ga čim več pridobili. Pisatelj obsoja to njihovo ravnanje, zdaj z resno besedo, zdaj z ironijo. Sam pravi, da je prepričan, da je »ironija danes edina resna govorica«, zato se jo je v tem delu bogato poslužil.
Predstava je v glavnem uspela, le drugo dejanje bi morda zahtevalo nekoliko več strnjenosti in tempa. Igralci: Silvij Kobal, Miha Baloh, Bogdana Bratuževa Rado Nakrst, Štefka Drolčeva in Julij Guštin so vloge dobro rešili, če izvzamemo nekoliko treme, ki je ob premieri opravičljiva. Dalo bi se jih še bolj karikirati, a režiser Jože Babič si jih je tako zamislil. Scensko je igro lepo opremil slikar Jože Cesar, pesmi pa je skomponiral Aleksander Vodopivec.
V	prvem dejanju je motila obleka Bogdane Bratuževe. Normalno filmske igralke ne hodijo tako malo oblečene po svetu. Večji uspeh bi se dosegel s kako posebno in daljšo obleko.	Majev
TRŽAŠKI PREPIHI
Človek in potni list
Na mejah še vedno vladajo vojni časi, ne samo na »najbolj odprti meji sveta«, kjer pa tudi vedno od časa do časa regljajo strojnice, ampak tudi drugod.
Na meji med Vzhodno in Zahodno Nemčijo so se pojavili pred kratkim trije Jugoslovani in en Spanec. Vsi trije brez potnih listov. Kdor nima papirjev, je na slabšem kot je človek brez značaja. Vzhodnonemška policija je vse štiri strpala v vlak, ki je odpeljal proti Zahodni Nemčiji. Ko so štirje potniki prispeli na prvq zahodnonemško postajo v Helmstedt, jih je seveda sprejela zahodnonemška policija in jih nagnala v prvi vlak, ki je vozil proti vzhodu čez mejo. Ko so prispeli na prvo vzhodnonemško postajo, Marienborn, so jih spet sprejeli vzhodnonemški policaji in jih s prvim vlakom poslali nazaj.
V	Helmstedtu... To se je četvorici zgodilo petkrat.
Medtem so morali štirje slepi potniki eno noč prenočiti v nevtralnem pasu. Znosili so si nekaj vej in zakurili, medtem ko so bile na levi in na desni spuščene obmejne zapornice: Prestop prepovedan! Ker štirje ljudje niso pomrli, kar bi vso zadevo poenostavilo, jih je končno zahodnonemška policija spravila v ječo. Kaj se bo z njimi zgodilo?
Gotovo jim bo kak konzulat izdal potne liste. In ko bodo te imeli v rokah, bodo lahko potovali, kamor bodo hoteli. Postali bodo spet ljudje.
Obvestilo kmetovalcem
Vsi kmetovalci, lastniki nad 10 mesecev starih bikov, ki so brez tozadevne izjave o potrditvi ali če taka veljavnost zapade v decembru, morajo do 30. t.m. predloži7 ti na pristojno občino prošnjo naslovljeno na Pokrajinsko komisijo za potrditev bikov. - Trst - ulica C. Ghega, štev. 6-1.
Kmetovalci, lastniki bikov in kokcev so v smislu členov 103 - 109 - 140 pravilnika o živinozdravniški službi z dne 8. februaria 1954, štev. 320 obvezni izvršiti na njihovih bikih preiskus, s tuberkolino za ugotovitev jetičnosti, za bruceloso in za trihomoniazo. Imenovanega pregleda so izvzeti samo tisti bikci, ki so bili uvoženi preteklega meseca oktobra.
Živinozdravniški izkazi, iz katerih je razviden negativen preizkus živali, morajo biti, ob pregledu za potrditev - licenciranje, predloženi komisiji.
7) Bodite zmerni ob nedeljah in praznikih. Predolgi in naporni nedeljski izleti povzročajo dražljaje, katerim otrok ni dorastel.
8) Preudarite šolsko pot otroka; morda bi jo lahko poenostavili ali jo usmerili po manj nevarnih prometnih stečiščih.
9) Ne preobremenjujte otrok z domačimi deli in izvenšolskim poukom. Ce šolski uspehi niso zadovoljivi, prekinite ves izvenšolski pouk (učenje tujih jezikov, športnih in drugih opravil.
10) Vsak otrok potrebuje nekaj mini-
Predavanje SPNI
V	sredo 16. decembra ob 20. uri bo dr. F. DELAK govoril o:
SIGM. FREUDU IN PSIHONALIZI Ob začetku bo filmski odsek SPM predvajal nekaj barvnih dokumentarnih filmov.	ODBOR
malnega prostega časa. Igranje, risanje, pesnikovanje, sprehajanje, vse to je nujno potrebno.
11) Kadar boste prejeli spričevalo v roke, pomislite malo tudi na svoje lastne uspehe v mladosti.
12) Odlične ocene iz osnovne šole ni mogoče primerjati z ocenami srednjih šol. Srednješolec je izpostavljen vse hujši konkurenci. Samo zares pridni in zmogljivi dijaki prejemajo »prav dobre« ocene.
13) Ne pozabljajte, da dosežemo največkrat z dobro besedo in prigovarjanjem pri otroku več kot pa z grajo in kaznijo.
14) Pospešujte otrokovo zanii lanje po izobrazbi, pa ne z neprestanim poučevanjem in nenehnimi opomini. Otrok naj pri svojem vsakdanjem delu spoznava, da je izobrazba stvarna življenjska vrednost, čeprav si trenutno z njo ne moremo ničesar kupiti.
15) Otroka naj redno pregleduje zdravnik. Vsaki težji telesni ali duševni motnji je treba posvetiti vso požnjo.
16) Ob vsaki težavi, ki ji sami niste kos, se posvetujte s šolniki. Redno, vsak mesec enkrat obiskujte šolo, kjer vam bodo radi svetovali in vas poučili.
Upokojeni šolnik
Miklavževanje 1959
Sioven. dobrodelnega društva v Trstu
Miklavž prihaja... Največji in najbolj priljubljeni svetnik naših malčkov je napovedal svoj prihod na nedeljo 6. decembra t. I. v prostore SDD v ulici Machiavelli 22, da obdari pridno osnovnošolsko mladino iz mesta in prredmestja in - če je to potrebno - tudi posvari one, ki niso izpolnili svojih dolžnosti do šole ali doma.
Zato je SDD podvzelo širokopotezno akcijo, da nabere med svojimi člani, podporniki in prijatelji slovenske mladine potrebna sredstva za obdaritetv šolskih otrok in jim pripravi ob tem lepem prazniku nedolžno presenečenje. Kakor vsa ta leta pripravlja SDD tudi letos skiraj 500 paketov z obutvijo in blagom za obleke ali perilom, poleg sadja in piškotov ter raznimi šolskimi predmeti za najpotrebnejše učence slovenskih osnovnih šol in otroških vrtcev neglede na politično opredeljenost njihovih staršev, kajti potreba ne pozna pregrad.
Zato se odbor obrača na vse Slovence našega ozemlja, da pomagajo po svojin močeh pri najuspešnejšem izidu tega nedolžnega mladinskega praznika in piosi uso slovensko javnost, da ne odreče svojega prispevka našim marljivim odbornicam, ki bodo v teh dneh potrkale na njihova vrata. Samo tako bo SDD lahko pri pravilo malo veselja vsaj najpotrebnejšim z obdaritvijo zelo koristnih predmetov, katerih vedno ne zmore skromen zaslužek slovenskega delavca in nameščenca. Vsi mi se moramo namreč zavedati, da je naša bodočnost zelo lesno povezani: z doraščajočo mladino, kateri moramo zato posvetiti vso našo skrb in vsako žrtev. Odbor SDD je zato prepričan,’ da ne bo slovenske družine, ki bi se ne zavedala, da s svojim prispevkom pripomore tudi do nadaljnega obstoja naše slovenske skupnosti na tem ogroženem ozemlju.
ODBOR SDD
. * D * PODPIRAJTE SLOVENSKO dobrodelno t ^ DRUŠTVO
DAROVI
Gospod T. K. daruje za SDD Lir 5000,-Lepa hvala.
Odgovorni urednik:
Prof. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria, d. d, v Trstu
Uredništvo in uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna	številka	L	30,—
Naročnina: mesečno L 50,— — letno L 600.— Za inozemstv*:
mesečno L 90.— — leta* L 1000,____
Poštni čekovni račun: 1r*t št. 11-7229
Delo o občinskem mestnem soetn