Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Leto II. — Stev. 49. Celje, dne 3. decembra 1949 Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini 29. NOVEMBER NAJVEČJI PRAZNIK NAŠIH NARODOV, garant naše srečnejše bodočnosti 15 delivnih kolektivov je častno izpolnilo svoje obveznosti DeloTni kolektivi Celja in okolice so ■ STOjim deloTnim poletom in z zaostre- aum socialističnim tekmovanjem na čast daeva republike dostojna počastili naš ■ajvečji praznik 29, nov. Številni kolek- tivi so ta velik praznik počastili z iz- polaitvijo planskih nalog, med temi Že- lezarna Štore, Tovarna kem'čnih izdel- kov, Radnlk Pečovnik, OLO Gradbeno Eodfetje, Tovarna sadnih sokov, Tovarna lačevine, Volna Laško, Pivovarna La- iko, Tovarna sodov Medlog, Nadzomi- itvo prOjJe, Tovarna nogavic Polzela. DES obrat Šentpeter, Mlin Vrbje in še aekateri. Tudi v ostalih kolektivih ne saostajajajo. V ostrem in žilavem boju X« dvig storilnosti dela in izpolnitev planskih nalog so se močno približali iz- polaitvi planskih nalog, tako, da ne bo kolektiva, ki ne bi izpolnil svojih nalog Jtravočasno kljub vsem oviram. Zato nam e porok armada delovnih ljudi v kolek- tivUi med katerimi je 723 najbolj požrtvo- valnih dobilo naslov udarnika na dan 29. novembra. Vse naše ljudstvo je navdušeno prosiavilo praznik Repuliike Po celjskih tilicah se je na predvečer aaSega velikega praznika Dneva repu- blike razvila mogočna povorka. Več kot 8.000 glava množica je z zastavami, trans- parenti in bakljami, ob vzklikanju, petju in zvokih godb manifestirala svojo pri- pravljenost za še večje napore v borbi ea izpolnitev velikega Titovega plana, ca še večjo stmitev okrog Partije in voditelja, 22)rani množici je o pomenu 29. no- vembra spregovoril član mestnega komi- tcta KPS tov. Skomina Rafko. Ljudstvo, posebno pa vojaki so ga večkrat preki- ofali z burnim ploskanjem in vzkltka- ajem. Veličastne proslave »o se vršile po vseh krajih naših okrajev. Delovni ko- lektivi so ta dan pregledovali svoje uspe- k» in proglaševali najboljše za udarnike. Dva dni državnega praznika je vse na- še delovno ljudstvo proslavilo kot naj- večje dni v letu. Svečani plenum Mestnega odbora Osvobodilne fronte V soboto 26, nov. je imel plenum Mestnega odbora OF v Celju svečano konferenco v počastitev dneva repub- like, Plenum je pregledal uspehe Fronte v preteklem letu in ugotovil lep razvoj, naznačil pa je tudi pomanjkljivosti in sprejel sklepe za nadaljnje delo. Najbolj- ši aktivisti, člani Mestnega odbora ali voditelji na terenu šo bili pohvaljeni in nagrajeni. To so Peperko Rudi, Kreraen- šek Alojz. Bevc Viktor, Riva Otmar. Černelič Slavko, Lednik Anton, prof. Aškerc, Godler Martin, Zaje Ivan in Li- povšek Franc. V pismu Centralnemu komitetu KPS, ki ga je poslal plenum, je med drugim re- čeno: Izražamo neomajno zaupanfe v našo Partijo na čelu s tov, Titom- Ni je s'le, ki bi nas odvrnila s poti po kateri nas vodi naša slavna, v^štirfletni borbi pre- kaljena Partija. Odločno zavračamo vse podle tn ne- sramne klevete, ki se jih poslužujejo predstavniki ZSSR in drui^ih demokratič- nih držav na mednarodnih konferencah proti našim predstavnikom in našemn partijskemu vodstvu. Na takšne nesoc-alistične, še manj pa komunistične odnose odgovarjamo z us- pehi naših udarnikov, racionalizatorjev in delovnega ljudstva v izvrševanju plan- skih nalog. Še bolj se bomo strnili okrog našega Centralnega komi teta KPJ in to- variša Tita ter se še bolj žilavo borili za zmago resnice, za zmago socializma v naši deželi. Kljub klevetanjn in izvajanju politič- nega in gospodarskega pritiska na našo državo bomo še z večj'm poletom pri iz- gradnji socializma dokazali vsemu svetu, da je resnica na naši strani, da je do- sledna borba, ki jo vodi naš CK s tov. Titom na čelu edino pravilna pot za nresn'čitev idej marksizma-leninizmaf ; P^aša socialistična domooina je I spremenjena v ogromno delovišče, na katerem vse vre od dela kakor na mravljišču. Povsod gradijo nove tovarne, nove hidrocentrale, odpirajo nove rudnike, gradijo i stanovan jske zgradbe, raste jo no- , va mesta, nove železniške proge, ceste, izsušujejo močvirnata zem- ljišča, prvič gojijo nove kulture, izdelujejo nove stroje, rastejo no- vi kadri, novi ljudje, ki obraču- navajo s stoletno kulturno in eko- nomsko zaostalostjo naše države. Poraja se novi socialistični človek, pojavljajo se Sirotanoviči, Ško- biči in neštevilni drugi udarniki, raci analizatorji in novatorji. Pod vodstvom naše Partije in tov. Tita vostaja Jugoslavija s pomočjo de- lovnih rok naših delavcev srečna domonina delovnih ljudi, ki so prežeti z novim socialističnim pa- triotizmom. Delovni elan vseh delovnih lju- di je omogočil, da smo prvi Tiiov petletni plan kljub vsem motnjam dosegli v dveh in pol letih s 50.4 odst. V borbi za petletni plan so pokazali delavci Titove Jugosla- vije velik socialistični patriotizem. Niso redki primeri, da delajo naj- boljši sinovi delavskega razreda že za druSo petletko. Ta brezpri- merna požrtvovalnost naših de- lavcev je najboljša garancija, da bomo. sledeč modremu vodstvu naše Partije, našega CK in tova- riša Tita, zanesljivo uresničili prvi petletni plan in na ta način po- spešili izgradnjo socializma in ustvarili srečno življenje v naši socialistični domovini. Delavci nove Jugoslavije po- zdravi iain z novimi velikimi de- lovnimi zmagami 29. november, šesto obletnico svoje socialistične domovine in gledajo z vedrim če- lom v bodočnost z zavestjo, da bodo zgradili socializem v svoji domovini ter da jim tega nihče ne bo mogel preprečiti. Volivci Riiengozda so razpravljali o ustanavljanju svojih podjefij Na enem od zadnjih pred voli vnih se- stankov so v krajevnem odboru Rifen- gozd sprožili važen pogovor o usta- novitvi svojih podjetij. Sicer je mno- gim volivcem moralo že zdavnaj biti jasno, da brez finančnih sredstev ne bodo mogli voziti in da torej ne osta- je nič drugega kakor to, da se v tem pogledu p>ostavijo na lastne noge. Na sestanku so ugotavljali, da ima- jo kot vsi drugi krajevni odbori vse možnosti za izkoriščanje lokalnih ma- terialnih sredstev. Konstatirajo, da imajo pol velikega hriba samega ap- nenca, da imajo več ko polovico svoje zemlje pokrite z gozdovi, na drugi strani moledujejo za vsak kilogram apna in vendar se ni nihče skorajžil, pljunil v roke in od besed prešel na dejanje. Ne samo eno, več apnenc bi lahko zažgali, s tem bi zadovoljili vse svole las+ne potrebe, lahko bi krili po- trebe MLO Iraško in mnogih drugih odborov, dobili bi finančna sredstva in material s katerim bi bilo mo^no vr- šiti zamenjave. Hiše so podrte, jamra- jo, vse skupaj se nam bo podrlo, ne do- bimo niti enega komada opeke. In se jim bo res marsikaj podrlo, če se ne bodo pravočasno zganili in ustanovili svojo lastno opekarno. Primerne ilovice imajo dovolj, lesa. kot je že ugotovlje- no preveč, delovnih ljudi pa tudi ne manjka. Seveda zgrabiti je pa potreba. Koliko sadja je bilo letos, toliko pač, da ljudje že davnaj ne pomnijo in ven- dar se niso prej spomnili, da bi orga- nizirali svojo krajevno sušilnico, zbi- rali odviške sadja, istega posušili in g» dali v svojo zadružno trgovino, ki bi ga dobro prodala, namesto istega pa nabavila material, ki je prebivalcem potreben. Dalje bi krojaška, šiviljska delavni- ca, kovačnica in podkovačnica bile zfr- lo koristne, ureditev vodnjakov, napa- jališča, pralnice, popravilo cest, vse to so vprašanja, o katerih so razpravljali. Seveda, če bo ostalo samo pri sestan- ku, če bo administracija te sklepe sa- mo zabeležila, potem bo še vedno ma- njkalo vode, se bodo hiše podirale, ti- ste pa ki stojijo, bodo umazane in lju- dje bodo naprej godrnjali, čeprav niso niti dosedaj niti bodo vbodoče upravi- čeni, ker bodo za tako stanje sami in čisto sami krivi. Zimski meseci ne smejo ostati neiz- koriščeni. Zbrati moramo potreben material, Podvinčani in druge vasi ne smejo čakati, da jim bo država poora- vila obupno razdr+e poti, ker so dr7.ava oni sami in so dolžni v svojo korist de- lati sami. Novi odbor bo imel lepe in zahvalne naloge, če bodo množične organizacije ljudem dopovedovale, kako se take naloge, na k?+ere dosedaj nismo bili navajeni, rešujejo. Uspehi pa prav go- tovo ne bodo i/ostali in tndi zatipanje in interes ljudi se bo poglobil, ko bo- do vide'i. da so no^kaj ustvarili in, da imajo od tega predvsem oni sami ko- risti. Prav le. da ravno sedai p^-ed vo''it- vami govoT"'mo o teh tp^qvab. »^eveda nq bo ?e bo^i prav. če bomo ravno se- daj nred volitvami že zagrabil: za de- lo, da bomo i^hrp"'! ]^vc{\ Vi se h^do non^iip''^ 7 de''om. ki je bi'o na se^^tsn- ku obdp''avano 'n, da bodo rezultati že za volitve vidni. Samo prt seb' «^r> n'č ne zpod- in ?e Tip bo tud' v Piferrio-rlu in nnhrnoTi rl-ntrpni KT>-'vi. Prit^riP -"oVe pq^-h r'o''ovT)ih lind'' iic+Trar^a^o ?vd'^*r», kamere cmo v'dpli ravno sedi i za ?9. noTrpmber, Vo co nf^ka+eri k'jnb v^''- kanskim težavam ne samo izpolnili letni temveč ce'o refetni plan. Naše kmetijs+vo mo^-a slediti tem uspehom in ne sme zaostajati. Še vedno vprašanje krompirja MBOgi se sprnšujeio, kaj je s krompirjem, j pa bi pravzaprav bilo boljše, če bi vpra- šali, kaj je z našim nepravilnim odnosom do tejja skupnega, zelo važnega pre- Itracbenega problema. Odgovor bi men- da bil najenostavnejši, če bi namesto vseh odgovorili, da se razca tistih, ki so ■a to zadevo neposredno odgovorni za v«e skupaj ni nihče resno zmenil kaj še- le, da bi pristopil k rešitvi. Ugotavljamo sicer dnevno, da toliko in toliko delovnih kolektivov ni prejelo krompirja, kritiziramo na vse pretcge, da }e to svinjarija, ker v mestu še niso raz- delili tiste količine, ki jim po predpi- sih pripadajo, čakamo z vrečami in ne- »ilostno udrihamo po organih, ki bi mo- rali krompir preskrbeiti, ki pa so brez naše pomoči nemočni, drugega pa ne sto- rimo ničesar. Delovni kolektivi in mestno prebival- stvo ali vam je poznano, da je na našem terenu bilo posajenega 2500 ha krompir- ja, da je bil povprečni ha donos povsod precej na 10.000 kg in da je torej po najenostavnejšemu računu krompirja do- volj za nas vse in da nihče ne bi smel biti prikrajšan glede količine, ki je po uredbi predpisana. Do sedai smo odkupili nekaj nad 32 odst. krompirja vse ostalo je še zunaj pri kmetovalcih; vsa gospodarstva so že zdavnaj prejela odločbe za oddajo, ven- dar pa čakajo — čakajo ljudi, ki bi jim povedali, da delajo zločin, ker krompirja ne oddajajo, da delajo nepotrebno ne-. razpoloženje za katero bodo oni odgo- varjali. Mi vsi jim moramo povedati, zlasti vsem vaškim špekulantom ki so najbolj krivi za tako stanje, da niti množične or- ganizacije niti ne bo ljudska oblast do- volila, da bi naše delovno ljudstvo nekdo prikrajšal za tisto, kar so si za- služili in kar jim po vseh človeških pra- vicah pripada. Naša dolžnost ie, da na terenu, v trgovini, delavnici, brivnici, to- varni in na vsakem mestu pojasnjujemo in prikazujemo potrebe prehrane delov- nih ljudi, naša dolžnost pa je tudi, da z železno roko in z največjo ostrino uda- rimo po vsakem ki bi namerno iz oseb- nih, špekulantskih teženj delal zmedo in nam otežaval naše delo. Zlasti pa moramo sedaj pred volitvami o'dbomikov v osnovne organe oblasti delati na tem, da bomo izbrali in na dan volitev izvolili take in edino le ta- ke, ki bodo razumeli naše skupne in svo- je težave, ki bodo s pomoč'o nas vseh lahko odstranjevali vse napake kakršne imamo sedaj s krompirjem. Ponavljamo z našo skupno pomočjo in sicer z delom z neposrednim sodelova- njem povsod in ob vsaki priliki. , osnova l>ocloče kmetijske clejaivnostl v letošnjem letu so vsi krajevni odbori pravočasno dobili okvirni plan setve za prihodnje leto in istega razen redkih iz- jem že razbili na posamezna gospodar- »tva. Ta plan je osnova za vso bodočo kme- tijsko dejavnost. Vsi tisti odbori ki so jau in mu še bodo posvečali zahtevano pozornost se bodo izognili mnogim na- pakam in marsikateri težavi. Dosledno Izpolnievanie predpisanih planskih povr- lin, mora biti prva dolžnost — osnovni xakon slehernega kmetovalca, •Na podlagi izpolnjevanja setvenih na- log bo skupnost cenila državljansko za- vednost in razumevanje posameznikov tega sektorja do naših skupnih potreb In lih na podlagi tega v bodoče tudi za- dolževala z odkupi, Prf^d nekaj dnevi so krajevni odbori prejeli čvrste plane zadolžitve za živino in bela žita za leto 1950, Povsod tam, kjer so sctverii plani v redu. b'^ tudi ta predpis pravilno izvršen. Kjer bodo za- dolžitve pretresene na masovnih scst?.n- kah in sprejete na zborih volivcev, bodo kmetje prejeli pravilne odločbe in ne bo nepotrebnih izgovorov, potov in skrbi. Se enkrat ie potrebno poudariti, da je «»nova bodočega dela v kmetijstvu set- veni plan, ki pa mora brezpogojno biti do podrobnosti realiziran. Na njega se bodo morali krajevni odbori naslanjati pri izvajanju vseh uredb o oddajah, na podlagi istega in objavljenih pojasnil po vseh naših časopisih, si bodo kmetovalci lahko sami. skoraj do kilograma zraču- nali, koliko bo skupnost od njih zahte- vala v prihodnjem letu. Predvsem pa mora sleherni gospodar imeti nenehno pred očmi zahteve skupnosti — njemu pa bo za družino in prosto prodajo do- voljno ostalo, če bo dobro gospodaril in če Se bo držal tistega kar mu je pred- pisano. Na zelo napačni poti so tisti trmasti gospodarji, ki trdovratno trdijo, da njim plan, predpisi in uredbe niso potrebne, da bodo delali tako, kakor so njihovi starši, kakor so oni delali deset in de- setletja. Trma navadno ni dobra in zla- j sti ne v tem primeru, s takim razumeva- vanjem ne bo prinesla nič dobrega. Plansiko gospodarstvo v kmetijstvu se mora prilagoditi industrijskemu planu, splošnemu načrtu in od tega, ker je v interesu nas vseh, tudi ne bo nihče do- volil, da bi kdorkoli odstopil. Največje priznanje dosedanjim odbornikom - zopet kandidatura Pred dobrim tednom so imeli v Šent- petru v Sav. dolini zbor volivcev, na katerem je podajal stari odbor poročilo o administrativnem delu. o izpolnjevanju gospodarskih nalog, kakor so odkup ži- vine, krompirja, žita, mleka plačevanje davkov itd. Iz vseh poročil ie bilo raz- vidno, da je stari odbor podvzel vse me- re in ukrepe da ie bila oddaia žita, sončnic, krompirja skoraj 100 odst. izpol- njena. Predvsem gre največja zasluga! predsedniku tov. Derča Francu, ter tov.| Zupane Francu, tajniku KLO-ja. ki staj bila v tesni povezavi s partijsko organi-' zacijo in Osvobodilno fronto. Pri vsem delu sta bila zelo samoiniciativna, ter sta dobro zastopala interese skupnosti Ne smemo pa pozabiti tudi ostalih odborni- kov, ki so vložili dosti truda, da bi bile obvezne oddaje pravične in naloge do^ skupnosti izpolnjene. Odkritosrčnost od- bornikov se je posebno pokazala na predvolivnem sestanku, kjer so sami kri- tizirali svoje delo in prikazovali napake. Na tem sestanku je bila predlagana kandidatna lista, ki so jo navzoči z ve- seljem odobravali. Za kandidate so bili izbrani delavci, majhni in srednji kmetje, ki so do danes pokazali res smisel in"! čut do skupnosti. Največje priznanje od str?,ni ljuds'tva pa so dobili nekateri člani starega odbora, ki so se v tekU; svojega poslovanja izkazali kot zaslužnii in pošteni odborniki, da so zopet naj kandidatni listi. | Splošno deln vseh množičnih organiza-- cij je v zadnjih mesecih postalo bolj ži-; vabno in pokazala se je večja povezava] med njimi in KLO-jem. Posebno mla- dinska organizacija katera dosedaj snlnh n' delovala, čcprr.v je v KLO-ju mleidine zadosti, je začela z rednim delom, tako da šteje danes že 40 članov, KLO Šentpeter se že pripravlja na ve- liko volivno zborovanje, ki bo t Žalcu dne 4. dec. ii na katerem bodo govorili republiški poslanci ^ Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 4». Le nekateri špekulanti nočejo plačati davkov Odmera in realizacija dohodnine je važen faktor v našem gospodarstvu pri prehodu iz zastarelega in okorelega ka- pitalističnega gospodarstva v sociali- stično. Vsak je dolžan prispevati en del svojih dohodkov za skupnost. Go- sj>odarstvo, ki ustvarja večje dohodke, mora prispevati za skupnost večji pro- cent ustvarjenih dohodkov. S tem je špekulantom onemogočeno bogatenje na račun delovnega človeka in kopiče- nja bogastva na škodo skupnosti. Važen pri odmeri dohodnine je ideal- ni dohodek, t. j. dohodek, ki bi ga po- samezno gospodarstvo lahko ustvarilo, če bi izkoristilo vse možnosti za do- sego dohodka, katerega pa vsled malo- marnosti ni doseglo. To je edino pra- vilno, kajti danes, ko delovivi ljudje prispevajo k izgradnji socializma vse, kar je v njihovi moči, zavedajoč se, da s tem ustvarjajo boljše življenje sebi in skupnosti, ne smemo dopustiti, da bi posamezni kapitalistično usmerjeni špekulantski elementi namerno zavirali naš razvoj. Naši delavci in uslužbenci, majhni in srednji kmetje in obrtniki razumejo važnost plačila dohodnine in tudi pre- cejšen del večjih kmetov je to razumel in so odmerjeno dohodnino za leto 1948 in tudi akontacijo za leto 1949 v celoti poravnali. V okraju Celje-okolica je dohodnina stoodstotno plačana v kra- jih, kjer se krajevni ljudski odbori in krajevne komisije za realizacijo dav- kov zavedajo svoje dolžnosti in znajo prikazati davčnim zavezancem na vas: pomen in važnost uravnave davka. V KLO-jih, kjer se odbor ni brigal, da bi zavezance opozoril na potrebo plačila in člani komisije niso smatrali za dolž- nost, da zaostanke terjajo, z drugimi besedami, v KLO-jih, kjer vlada opor- tunizem in se odbori sami odtegujejo osamosvojitvi, je rezultat plačila dohod- nine slab.ši. Najboljši KLO-i, kjer je dohodnina kmetov plačana stoodstotno in tudi ostale gospodarske akcije zadovoljivo potekajo, so v prvi vrsti Kozje, St. Vid pri Grobelnem,^ Letiiš, Rifengozd, Sve- tina in drugi. Med najslabše pa spa- dajo: Ponikva pri Grobelnem, Drami je in Liboje. Ti KLO-i se ne brigajo niti za ostvarltev lastnih dohodkov, ki so jim potrebni in ki izvirajo iz dohodkov od dohodnine. Vsled tega se je dogo- dilo, da niso imeli sredstev za plače uslužbencev. Niso hoteli razumeti, da s svojo neaktivnostjo škodujejo našemu planskemu gospKjdarstvu. Posamezni veliki kmetje, katerim gra- ditev socializma pri nas ne gre v račun, ker ne morejo več izkoriščati tujega človeka in bogateti na račun drugega, skušajo zavirati izterjavo dohodnine, ravno tako kakor odkupe kmetijskih pridelkov. Tako je kmet Cretnik Franc i.7. Pemovega pri Veliki Pirešioi, ki daYka ni poravnal, ozmerjal davčnega izterjevalca, zabavljal čez Judsko_pb- last ter skušal tudi druge odvrniti od tega, da bi plačali davek. Cretnik je za časa okupacije vestno izpolnjeval vse naloge, ki mu jih je naložil okupator, ponosno nosil uniformo in se postavljal s švabskimi odlikovanji. Za svoj posto- pek in protiljudsko delo danes je pri- javljen odseku za notranje zadeve, kjer bo odgovarjal in prejel tudi zasluženo plačilo za vsa protiljudska dejanja. Primere sabotaže plačila davkov ima- mo tudi v Ponikvi pri Grobelnem in Drarriljah. Cene Ivan, _eden največjih kmetov v Ponikvi noče plačati davka in čaka, da se ga prisili k temu, kar bo tudi dosegel. Tudi Zdolšek Franc in Anton v Slatini pri Ponikvi, Strniša Franc v Dobovcu pri Ponikvi in še nekateri čakajo, da se jih prisili k po- ravnavi davkov. S takšnimi bo ljudska oblast obračunala kot z ljudskimi škod- ljivci. Ker s svojim sabotiranjem pred- pisov in uredb škodujejo skupnosti, ko- likor se ne ix>pravijo, ne bo za njih prostora med poštenimi in zavednimi delovnimi ljudmi. Pošteni davkoplače- valci ne bodo dopustili, da bi špeku- lantski elementi še nadalje živeli in se koristili na račun skupnosti. Uspela razstava dokumentov izza Narodnoosvobodilne borbe V torek 29. novembra so v Domu OF v Celju odprli razstavo NOB. Razstava prikazuje delo, borbo in trpljenje ljud- stva iz Celja in okolice med NOB, ko so v Celju kruto gospodarili Nemci, naši ljudje pa so se odločno upirali njihovemu nasilju ter pod vodstvom KP neustrašeno šli v borbo, za svobodo in lepše dni. Na razstavi je lepo prikazan podzemski bunker v prerezu, v katerem so borci ži- veli in delali, delo tehnike z raznim materialom. S slikami pa je prikazano vse trpljenje in borba naših ljudi med leti okupacije. Tu so slike iz celjskih za- porov, lepaki in slike streljanih talcev in borcev v »Starem piskru« slike o prese- ljevanju ljudi ter transportiranju v raz- na taborišča ter mnogi drugi dokazi q^ nasilju nacističnai krvolokov. Na dn*g» strani pa nam slike in pismeni material prikazuje borbo in delo celjskih aktirir stov ter ostalega zavednega prebival- stva, prve bunkerje, shajališča in javke v hiši v Kersnikovi ulici, partizanski dom pri Majariu na Polulah, kjer so se shajali naši aktivisti, slike padlih borcev, med njimi tudi brata Mravljaka iz Šoštanja, pesnika Kajuha, Tončke Čečeve ter mno- gih drugih. Po slikah in ostalem materialu lahko jasno posnamemo ves rčizvoj na- rodnoosvobodilnega gibanja od leta 1941 do osvoboditve. Razstava bo odprta do vključno 4, dcc. nato pa bo najvažnejše preneseno v me- stni muzej, 1 Dobra lokalna podjetla edino lahko zadovoljijo krajevne potrebe Zvezna in republiška podjetja rešujejo trenutno le gospodarske probleme sploš- nega značaja; praznine, ki nujno nastaja- jo, mora izpolnjevati krajevna industrija. Lokalne delavnice so in morajo biti, za- radi neposrednega dotika in poznavanja teženj in želja svojih prebivalcev, važen faktor pri zadovoljevanju drobnih potreb na podeželju. Eden od redkih odborov, ki so se med prvimi znašli in začeli reševati ta važen problem je bil Mestni ljudski odbor La- ško. Z organiziranjem nekaterih lokalnih in zadnje čase komunalnih podjetij je rešeno vprašanje ne samo samega mesta, temveč še v večji meri okolnih odborov, ki se do sedaj zaradi nerazumevanja in neaktivnosti na svojo škodo niso znašli. S krojaško delavnico so začeli že pred dvema letoma. Štiri strokovne moči in ena učenka so bili pionirji tega, kar je danes. Naročila so se množila, ker so z dobro in pravočasno izdelavo ter pri- memo ceno razbili prvotno nezaupanje ljudi v te nove družbene delavnice, H krajevnim potrebam so se priključile planske ^naloge, ki so zahtevale pove- čanje števila delavstva in novo organi- zacijo dela. Šest pomočnikov in pomoč- nic s tremi učenkami v prvi izmeni ter približno istim številom delavcev v dru- gi izmeni komaj zmagujejo ogromen ma- terial, ki so jim ga nanosile stranke in napolnile vse delavniške police. Do no- vega leta ne sprejemajo nobenih naročil, ves okoliški teren odborov Marija Gra- dec, Rifengozda, Kuretnega, Debra in drugih se je koncentriral v tej delavnici. Masovna naročila tovarne »Volna«, že- lezničarjev, gozdne uprave in Ustroja, kot naročila prioritetnega značaja nala- gajo upravniku da organizira delo v za- dovoljstvo vseh, od delovnega kolektiva pa to delo zahteva junaško zalaganje, točnost in ekspeditivnost pri delu. Se- danje stanje naročil postavlja Mestni odbor pred problem razširitve in pre- ureditve delavnic, zaposlene pa nujno pred problem norm, ki naj bi ustvarile nove načine dela, večje storitve, v de- lovnem kolektivu pa izkristalizirale naj- boljše —• udarnike. Poleg te delavnice rešuje nič manj, če ne bolj važno nalogo poslovodja čev- ljarske delavnice tov, Ojstršek. Materi- ala, ki mu je ob ustanovitvi delavnice delal največ težav tako, da je včasih celo obupaval, je sedaj dovolj, le več rok, dobrih, strokovno dobro izvežbanih rok manjka poslovodji, da bo lahko zado- voljil potrebe armade obiskovalcev. Tu tudi norme ne pomagajo več, ljudi, ki bodo delali in ki Jsodo sproti izvrševali ogromna naročila manjka in jih tudi mora nafti. Kvaliteta izdelkov je primerna, hvala v tem pogledu ni potrebna, ker to najboljše potrjujejo številne stranke, ki naročajo in samo naročajo. Šiviljska uboga para«, ki je bil zaradi svoje mo- rebitne neposlušnosti tudi takoj izseljen iz stanovanja, sta si dala Gregoričeva napraviti nekak »patent« prižiganja luči v navedenih prostorih. Nihče drugi torej ni mogel pri- žgati luči. Mnogokrat so stanovalci zahtevali od Gre- goričeve, da dopusti, da gori luč tudi njim. Tudi najvljudnejše prošnje niso imele us- peha! Najemnina za vsa stanovanja v tej hiši je tako visoka, da stanovalci povsem upravičeno terjajo, kar jim pripada, če plača tov. Zu- pan za sobico in kuhinjo, katere souporabe ima tudi Gregoričeva, (brez vsakih ostalih pritiklin) mesečno 500 din, bi mu lastnica morala že prvi dan vselitve odstopiti del svoje velikanske drvarnice, ki je povsem prazna že več let. Sostanovalci Leto II. — Stev. 49. »CELJSKI TEDNIK« Stran 3 V okrafu Celje-okolica so sedemietne šole presegle petletni plan za 2 odstotka KukOT na vseh pozoriščih naše dejavno- sti moram« v razdobju od lanskega Dneva republike pa do letošnjega za- beležiti tudi na kultarno-prosvetnem polju niz lepih uspehov. Pri tem imamo f mislih predvsem temelj naše prosvete in kulture, naše šolstvo. Osnovne šole so svetilnik, raz katere- ga se širi luč prosvete in kulture tudi v najskritejše in najodročnejše hribov- ske samne. V njih dobivajo na^irše ljudske množice svojo osnovno izobraz- bo, brez katere je na tej stopnji razvoja človeške družbe življenje nemogoče. Zato posveča ljudska oblast razvoju in notranji rasti osnovnega šolstva vso po- trebno pozornost. Za uspešen pouk so potrebna v prvi vrsti učila in samoučila. V večini šol 4« bila v dobi okupacije zbirka učil sko- raj povsem uničena. V stari kapitali- stični državi smo nmrali učila uvažati iz inozemstva za drage devize, medtem ko jih v novi socialistični Jugoslaviji izdelujemo v lastnih tvomicah sami. Naše osnovne šole, zlasti pa sedemletke so z njimi že dobro založene. Kljub pomanjkanju papirja so naši učenci dobro založeni tudi s samoučili. Priročnikov za uspešen pouk posamez- nih predmetov, n. im*. prirodopis, zem- ljepis itd., osnovne šole v predaprilski Jugoslaviji v obče niso poznale. Evo, letos, štiri leta po osvobojenju, v novi socialistični deželi, so jih naši osnovci v veliko veselje in zadovoljstvo prejeli. Ko bodo kmalu izšli priročniki tudi za ostale predmete, bodo naše osnovne šole še bolj primaknjene življenju. Močno so razvite in razširjene v na- šem okraju sedemletke. Štirinajst jih imamo. Ponašamo se s tem, saj jih no- beden okraj v LRS nima toliko. Ljud- ska oblast jim posveča vso skrb. V Kozjem in v Pilštanju sta bila letos od- prta dijaška internata. Ko bodo usta- novljeni dijaški internati tudi pri vseh ostalih sedemletkah in ko bomo odprli ž« predvidene sedemletke v Dobrini Planini in morda v Šentjurju ob Ta- boru, potem bo dosegla stopnjo nižje srednješolske izobrazbe vsa mladina v okraju. Naš okraj je morda edini v dr- žavi, ki je petletni plan glede zajetja učencev v sedemletke izpolnil v treh. letih. Od 2610 učencev, ki so uspešno končali štiri razrede osnovne iole, ozi- roma položili predpisane izpite, je za- jetih v sedemletke 1760 ali 67%. Ako bi k tem prišteli tudi tiste učence, ki zahajajo v I., II. in III. razred obeh celjskih gimnazij, potem bi se ta odsto- tek ie vidno dvignil. Ce upoštevamo, da predvideva petletni plan zajetje 65% vse osnovnošolske mladine v sedemlet- ke, potem smo ga izvedli v treh letih in za dva odstotka celo prekoračili. Seve- da pa je jasno, da bo morala naša pro- svetna oblast poslej posvetiti vso skrb dvigu kvalitete pouka na sedemletkah in jih predvsem s pame*no kadrovsko politiko, s kvalificiranim kadrom, čim prej dvigniti na stopnjo nižjih gimna- zij. Teden denarnega varčevanja Ne hranimo denarja doma Letos je bila objavljena odločba vlade FLRJ o ustanovitvi hranilnih blagajn Na- rodne banke FLRJ pri podjetjih, uradih, ustanovah ter kreditni odseki pri za- drugah. Delavski razred in vsi delovni ljudje Jugoslavije dosegajo s svojim vsako- dnevnim prizadevanjem v boju za izgra- ditev socializma velike uspehe pri iz- polnitvi in prekoračenju petletnega plana ter prispevajo s tem k dvigu gospodar- ske moči naše države. Eden izmed važ- nih pogojev za uresničenje plana je vse- stransko varčevanje z materialom in denarnimi sredstvi. Naši delovni ljudje so doslei pokazali dovoljno lastno ini- ciativo v boju za dosego prihrankov in za znižanje polne lastne cene. Prav ta- kega pomena je izpolnitev plana in po tem takem za dosego boljšega življenja vseh delovnih državljanov naše države tudi varčevanje z denarnimi sredstvi, k čemur lahko vsak p^osameznik mnogo prispeva. Žene mesta Celja pred novimi nalogami Na okrajni konferenci AFŽ mesta Ce- lja, ki je bila ob zaključku tromeseCne- ga tekmovanja v čast »Tedna matere in otroka«, so žene ugotovile prav lepe uspehe, Pravtako pa so kritično pre- motrile pomanjkljivosti, ki jih b(V treba še odpraviti. Predvsem bo v bodoče na- loga žena, razbremeniti žene matere, da se bodo lahko še v večjem številu vklju- čevale v produkcijo, kar pa prej ne bo mogoče, dokler ne bo imelo Celje do- volj DID-ov in dečjih jasli. Predsednik 10 MLO tov. Kokalj Stane, ki je poleg zastopnika ZB NOV, člana 10 OF Celje in zastopnika OSS-a prisostvoval kon- ferenci je v imenu Izvršilnega ljudskega odbora obljubil vso pomoč, ravnotako tudi pri otvoritvi še nadaljnjih dečjih re- stavracij in trgovine is konfekcijo za predšolsko mladino. Po drugi strani pa je zelo važna naloga, ki se postavlja pred celjske žene, nudJti pomoč zu- nanjim terenom, kjer so dani pogoji za ustanavljanje kmetij&ko obdelovalnih za- drug. Tako je potrebno nuditi vso po- moč terenu Medlog, kjer je bila letos ustanovljena kmetijsko obdelovalna za- druga in se bori z mnogimi začetnimi te- žavami, poleg 17 ostalih sklepov, ki so jih žene sprejele za bodoče delo je brez dvoma zelo važen sklep tudi ta, da bodo takoj ustanovile aktiv žena, ki bo v pomoč okraju Celje-okolica pri predpripravah za volitve v ljudske od- bore. Za dosežene uspehe v tekmovanju so bili nagrajeni trije najboljši terenski ak- tivi AFŽ in sicer Sp, Hudinja, ki je do- segla od 100 dosegljivih 86 točk je pre- jel prehodno zastavico in knjižno nagra- do, I, četrt 30 doz marmelade za mlečno kuhinjo in teren IV, četrt posodo za mlečno kuhinjo, 20 žena — aktivistk pa je bilo za njihovo požrtvovalno delo pohvaljenih, V svojih referatih, posebno pa v di- ^kugiji, ki, ie bijaj^redno^iv so žene ostro obsodile diskriminatorsko po- stopanje sekretariata MDFŽ, ki je one- mogočil prisostvovanje naše delegacij^^^ na plenumu v Moskvi. Trditev, da so na- še delegatke, ki so stale vedno v prvih vrstah borcev proti fašizmu fašistke, je žalitev za vse jugoslovanske žene, ki s svojim delom in vsakodnevno borbo do- kazujejo ravno nasprotno. V protestni resoluciji, ki je bila poslana plenumu MDFŽ so celjske žene odločno zahte- vale, da se o naši deželi in našem delu razpravlja le v navzočnosti naših zastop- nic, kajti nič ni lažjega kot nekega v odstotnosti obsojati. Tovarišica Urbanči- čeva, sekretarka krajevnega odbora AFŽ Gaberje, je v diskusiji med drugim de- jala; »Informbirojevska klika si ni upala stopiti z vprašanjem Jugoslavije pred plenum v navzočnosti naših predstavnic, ker bi naletel takšen korak na obsodbo demokratičnih množic žena in v vsei svetovni javnosti, ki sta ji herojska bor- ba žena Jugoslavije proti fašizmu in da- našnja borba proti vojnohujskaški poli- tiki dobro znani. Naj vedo, da pojde na- ša pot tudi po tem poizkusu v ravni smeri dalje po načelih marksizma-leni- nizma, ki ga tako dosledno uči in \ praksi izvaja KPJ pod vodstvom heroja, Tita za lepše življenje naših delovniti ljudi ter delovnega ljudstva in zasužnje- nih narodov vsega sveta.« Ista misel ia, obljuba za še nadaljnje delo pod mod- rim vodstvom naših voditeljev je bila izražena tudi v resolucijah, ki so bile ob zaključku koference poslane tov. Titu, CKKPS v Ljubljano, CO AFŽ Jugosla- vije, GO AFŽ Slovenije in v protestni resoluciji sekretariatu MDFŽ-a. Konferenco žena so prav prisrčno po- zdravili pionirji doma »Tončke Čečeve« in cicibančki I, četrti ter žene — delav- ke Tovarne perila, ki so v svoji po- zdravni resoluciji konferenci izrazile vso voljo in borbenost za še nadaljnje delo pri izgradnji socializma, ki jo stalno do^ kazujejo v dnevnem preseganju planskih nalog, Poziv komisijam v Tednu varčevanja Vse krajevne (terenske) komisije, mo- rajo v tednu varčevanja dnevno od 1, do 7, dec. t, 1, telefonskim potom ob- veščevati Okrajno komisijo v Celju, tel, štev, 213 (Narodna banka) o uspehu nji- hovega delovanja dotičnega dne v smislu in po navodilih okriožnice, ki so jo pre- jeli od Okrajne komisije za pospešitev denarnega varčevanja. KMETJE, DELAVCI, OBRTNIKI, NAMEŠČENCI! Vlagajte denar, ki ga trenutno ne potrebujete, na hranilne knjižice pri Narodni banki. Komunalni banki. Krajevnih hranilnicah, Kmetijskih zadrugah. Hranilnih blagajnah, pri vaši najbližji pošti 5 ODSTOTNA OBRESTNA MERA! Vloge so nedotakljive in tajne. Za varnost vlog jamči država. Celotni pri- hranki so vam ob vsakem času na razpolago! KOLEKTIV NARODNE BANKE. PODRUŽNICE V CELJU !napoveduje v tednu varčevanja od 1. do 7. decembra 1949 vsem sindikalnim podružnicam v mestu Celju in okolici tekmovanje v sledečih točkah: 1. Katera sindikalna podružnica bo zbrala v tednu vareoranja procentualno največ novih vlagateljev. Z. Katera sindikalna podružnica bo procentualno dosegla naj- večjo višino v tednu varčevanja položenih vlog. Najboljša podružnica prejme nagrado 2.000 din. Vsak delovni človek naj ima hranilno knjižico Dolžnost slehernega člana naše držav- ne skupnosti, tistvarjene s pridobitvami Nau-odnoosvobodilne vojne in ljudske re- "trolucije, je, da v tednu varčevanja, za- stavi vse napore z 2rbiranjcm vseh fi- nančnih drobcev, ki leže na nepravih mestih, z vlaganjem na nove hran, knji- žice in s tem prispeva k izgradnji naše- ga gospodarstva, Z revolucionarnimi spremembami v na- šem gospodarstvu na vasi, z agrarno re- formo, likvidacijo kmečkih dolgov itd,, se je spremenil tudi gospodarski položaj našega kmeta. Odpravljena neskladnost med cenami industrijskih in poljskih pridelkov, je ugodno vplivala na do- hodke kmetovalca, iz česar sledi, da je danes v rokah kmeta še vedno precej denarja. Koristi, ki jih ima vlagatelj na vasi pri hranilnem in kreditnem odseku domače« kmetijske zadruge, so izražene v tem, da mu zavarujejo denar pred tatvinami, požarom itd., na drugi strani pa mu vlo- ga donaša dohodek v obrestovanju in poleg tega, mu jamči tudi država za var- nost njegove vloge. Da se olajša kmetu in omogoči porav- navanje obveznosti, bodisi na zavaro- vanju, bodisi davkih itd., ne da bi mo- ral daleč hoditi iz domače vasi, se poslu- žuje hranilnega in kreditnega odseka, kateri posluje po navodilh Narodne ban- ke. Vse to mora vedeti sleherni delovni človek naše države in se po tem rav- nati, da se ne bi več dogajalo, da ne bi bili zneski vključeni v gotovinski obtok, kar je predpogoj za dovršitev petletnega plana in s tem v zvezi izgradnje našega socialističnega gospodarstva. . Med borbo za izgraditev socializma raste nepretrgoma življenjski standard ljudi naše države s tem, da se dviga realna vrednost mest in vodi borba za znižanje življenjskih stroškov. Zato ima- jo danes številni delovni ljudje možnost naložiti svoje prihranke pri državnjih denarnih zavodih in tako koristiti skup- nosti kot samim sebi. Hranilne vloge v stari Jugoslaviji so bile sredstvo za utrditev oblasti, obo- gatitev vladajočega kapitalističnega raz- reda in za večjo izkoriščanje delovnih ljudi. Zasebne in državne banke so z raznimi sumljivimi pogoji in ponudbami mamile male varčevalce, naj svoje težko prigarane prihranke nalagajo v banke in s tem pomagajo bankirjem in oderuhom, da si s špekulacijami na škodo deloviib ljudi omogočijo razkošno življenje. Danes, ko je oblast v rokah delovnih ljudi pod vodstvom Komunistične par- tije Jugoslavije, pa so hranilne vloge dobile povsem drugačen značaj in po- men. Povečanje hranilnih vlog v naših državnih denarnih zavodih bo prispeva- lo k hitrejši graditvi socializma, hitrej- šemu uresničenju vseh postavljenih pla- nov k dvigu družbenega standarda in boljšemu življenju delovnih ljudi. Z varčevanjem prispevamo k hitrej- šemu in uspešnejšemu razvoju narodnega gospodarstva, dajemo državi na razpolago potrebna denarna sredstva ter tako po- magamo, da se boj za uresničenje socia- lizma pri nas izvojuje v čim krajšem času v korist vseh državljanov Jugoslavije, Narodna banka FLRJ poziva zato vse sindikalne organizacije, da pomagajo pri ustanavljanju hranilnih blagajn Narodne banke po podjetjih, ustanovah, uradih, dalje pri kreditnih odsekih kmetijskih zadrug in da razlagajo vsem našim de- lovnim ljudem, da je korist države in v njihovo lastno, če vložijo razpoložljiv denar v državne denarne zavode. Država bo ta sredstva uporabljala za nadaljnjo izgradnjo, kar se bo odražalo v tem, da bo v naši državi doseženo boljše in lep- še življenje. Narodna banka FLRJ poziva vse sin- dikalne organizacije in ves delavskl;^ razred naše države, da zastavijo vse svo- je sile, da s hranilnimi vlogami zagotovi- jo državi čim večji pritok denarnih sred-, stev, ker je varčevanje z materialom iai denarjem ena izmed naših najvažnejših nalog v borbi za uspešno in čim hitrejše uresničenje socializma v naši državi. Ker smo v Tednu denarnega varče^ vanja je dolžnost vsakega posameznika, da podpre to važno akcijo. POZIV HRANILNO KREDITNIM ODSEKOM PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH Pozivamo sledeče hranilne kreditne odseke, da v tednu varčevanja od 1. do 7. decembra 1949 prično izplačevanjem starih vlog in prenosom istih u& nove hranilne knjižice: Petrovče, Žalec, Gotovlje, S *eter v Savinjski dolini, Braslovče, Gemilsko, Polzela, Vransko, §t. Jurij pri Ce ."u. Št. Jurij ob Taboru, Št. Ilj pri Velenju, Rifengozd, Frankolovo, Nova cerkev, Vitanje. Mikek Ivan: Dokler ni na svojih plečih okusil bremena Tako je ostalo v vasi vse po starem. Podbregar je še naprej vodil KLO; med vaščani pa je nezadovoljstvo stalno na- raščalo. Bilo je tudi nekaj takih, ki so bili prav zadovoljni. Seveda tega niso kazali, temveč so najhuje tožili in kri- tizirali ljudsko oblast. »Ob vse nas bodo spravili,« so godr- njali in ostali so jim prikimovali, DrejCev sosed je divjal od hiše do hiše in miril razburjene vaščane, »Kaj nam boš pamet solil; uničiti nas hočejo,« so mu razjarjeni odgovarjali. Mali kmetje so bili najhujši. Zaman jim je sosed pripovedoval, da so sami krivi takih predpisov, ker nočejo videti kdo jim sedi na vratu. »Spreglejte ljudje! Eni morajo dati vse. drugi pa čmoborzijanijo. To gre na vaš račun in vi jih zagovarjate.« Saj vaščani niso bili slepi, vendar jih je Podbregarjeva parola »Gruntarji mo- ramo držati skupaj« držala nazaj. Drejc ni bil med tistimi, ki glasno tožijo. Mimo je prenašal krivice in le včasih je potožil svoji ženi. S Podbre- garjem je govoril kot običajno, zraven pa si je mislil svoje. Včasih mu je bil Bine vse. Njega je povprašal to in ono in pri njem je iskal zavetišča. Po ti- stem sestanku, o katerem mu je pripKi- vedoval sosed pa je izgubil Drejc v Podbregarja zaupanje. Tudi k župniku ni več hodil. Zakaj neki? Svoje verske dolžnosti je Drejc opravljal redno in nihče mu ne bi mogel ničesar očitati. OstaLo pa Brejca ni več brigalo. Dokler bo mogel, ibo delal, si je mislil in ne- kako bo že preživel sebe in svojega at^ka. Samo pri miru ga naj pustijo. To je bila njegova edina želja. Včasih mu je prišel na misel sosedov predlog, da bi on postal odbornik. Ob takih tre- nutkih pe mu je zdelo, da je močnejši, da ni več tako reven. On bi predpisoval Podbregarju oddajo in mu nosil odloč- be Vedno zapostavljen Drejc bi mu pra- vil: »Podbregar, oddaj, tudi jaz mo- ram ...« Pa Drejc ni bil škodoželjen in ob takih mislih se je vedno razjezil sam nad seboj. Dobro se mu je zdelo, •da ga sosed tako ceni, na dru?i .strani pa se je jezil, da hoče njega vmešati v take zadeve. E, Drejc res ni vedel pri čem da je. Tako so minevali meseci. Lepega dne se je zopet oglasil pri Drejcu sosed. To pot je prišel posebno resen in skoraj nekoliko v zadregi. Drejc je bdi rado- veden, kaj mu bo povedal in napeto je pričakoval kdaj se bo sosed zganil. Ven- dar mu to pot beseda ni šla z jezika. Dolgo se je izmikal, končno pa je le prišel z besedo na dan: »Drejc, zadru- go ustanavljamo. Dosti je tega življenja in beračijo. Zakaj bi si mi enkrat bolje ne pKJstlali?« Drejca je zazeblo. Tak, sedaj se je pričelo. Zemljo hočejo. Tiste bore nji- vice, travnike in gozdiček mu hočejo vzeti. Odtrgati ga hočejo od tega, kar mu je za ženo jn otrokom najdražje. Ne, v to Drejc ne bo privolil. Doslej so mu jemali pridelek, sedaj hočejo vse; In to pravi sosed, ki ga je vedno za- govarjal ter ga predlagal celo za odbor- nika. Spomnil se je fantov iz hoste in njihovih besed. Takrat je bilo to še daleč, sedaj se je paričelo. Podbregar in župnik sta imela prav. Vse sta vedela, kako bo. »Sicer je tvoja stvar,« je nadaljeval sosed, »in ne bom te silil. Izgubiti ne moreš ničesar razen pasjega življenja. Saj vidiš, kako je. Se vedno nekateri dobro živijo, mi pa garamo zanje. Ce nas bo več skupaj, bomo močnejši in drugače bomo lahko pričeli gospoda- riti.« Sosed je govoril živo in oči so se mu od navdušenja lesketale. Drejc je strmel v tla. V dobro ga ni še nihče silil in tudi sosedu ne ver- jame. »Kaj pa ti, boš pristopal?« je po krat- kem presledku vprašal. »Jaz sem se odločil, v zadrugo grem. Samo sam ne morem. Več nas mora bitL Tudi večje moramo pritegniti.« Drejc ni več povpraševal. Ce vstopi sosed, je to njegova stvar. Njega naj pusti. Res je, da je bilo Dre j če vo živ- ljenje skromno. Trd in grenak je bil vsak košček kruha, ki ga je pridelal, bilo pa je njegovo in nikogar drugega. Nič ni pomagalo vse sosedovo govor- jenje. Drejc ni bil eden tistih, ki kakor riba planejo za vsako vabo. »Zaenkrat ne vstopim, morda si bom premislil,« je odsekal in sosed je od- šel brez uspeha. Tiste dni pa je završalo kakor v panju. Najtežja oddaja ni dvignila toliko hrupa kot govorenje o kmečko obdelovalni zadrugi. Ljudje od razbur- jenja skoraj niso mogli zaspati. Kaj vse so govorili in kakor blisk so švigale od hiše do hiše vsemogoče govorice. Nič ni pomagalo prepričevanje tega ali one- ga. Strah, ki je zajel vaščane, se ni dal odgnati. Podbregar je imel te dni mnogo dela. Ljudje so se strnili okoli njega in stal- no jim je moral razlagati svoje misli. Drejčev sosed je ostal skoraj pam in hudo so ga napadali vaščani. Se tisti, ki so včasih držali z njim, so se za- tdcli k Podbregarju in sam vrag si ga vedi, kaj jim je ta vse natvezil. Razburjenje je še povečal predpis od- daje prašičev. Tisti, ki so imeli malo zemlje, so bridko zajavkali. Z njimi ie zajavkal Drejc. Dva prašička je imel v hlevu. Kakor vsako leto in vsako zi- mo je enega zaklal, drugega pa je pu- stil za pleme te mu spomladi pridru- žil še enega prašička. To leto jih je po- sebno skrbno redil. Saj je mislil enega zaklati za božič d'-ugega na spomladi prodati, da bo lahko oblekel ženo in Drejčeta. Toda prišlo je drugače. Prišli so iz krajevnega LO in mu žigosali več- jega ter mu naročili, da ga odpelje. To pot se je Drejc razsrdil. Kar je preveč, je preveč. »V zadrugo boš mo- ral, Drejc,« ga je še huje dražil Pod- bregar. »Nismo mi krivi, z vrha priti- skajo.« Drejc je pogledal Bineta po strani. Podbregar se je široko zasmejal in ga potrepljal po rami: »Toda mi v zadrugo ne poj demo, jeli?« Drejcu ni bilo do smeha. Ko je zve- čer sedel v kuhinji in gledal od joka tresočo se ženo, katere se je tiščal mali Drejče, je zavrelo v njem. Stisnil je pesti, žile na čelu so mu močno nabrek- nile, iz grla pa se mu je je izvilo: »Pre- kleti komunisti!« Drejčev sosed je kakor ranjena žival tekal okoli: »Samo malim so našili,« je vpil. »Poglejte, koliko bodo oni oddali. Drejc, niso komunisti krivi, kriv je Podbregar s svojimi kulaki.« Kakor bob ob steno so se izgubljale njegove besede. In še se bi izgubljale dalje, da ni na KLO prišla kontrola. V hipu je vedela za to vsa vas. »Iz okraja so in Drejčev sosed je zra- ven,« so šepetali ljudje. »Samo eden je iz okraja, dva s*^a de- lavca,« je EMDjasnjeval drugi. »Naj le pridejo, na+robimo jim jih, da si bo- do premislili "dajati že enkrat take predpise.« Kakor so se nekateri pripravljali, da bi jih ošteli, tako so drugi v mrzlični naglici iskali prostore, kamor bi rešili svoje mastne svinje. Tudi Drejc jih je nestrpno pričako- val. Čeprav je imel delo na polju, je os+al doma in razburjen postopal okrog oglov. Zena ga je mirila in prosila, naj se ne prenagli. On je molčal, v glavi pa mu je razbijalo kot še nikoli. Toda kontrola se je oglasila vsepo- vsod prej kot pri Drejcu. Najprej so bili pri Podbregarju. To pot je Bine ni iz- vozil. Zaman je tožil o raznih boleznih, ki so mu pobrale svinje. Kontrola je bila dosledna. Vse so pregledovali m Bine je zardeval, bil je kot na trnu. Mesto enega prašiča so žigosali tri in ko so odkrili še četrtega na skednju, so tudi temu porezali ščetine ter ga ope- čatili. Delavca nista poslušala Podbre- garja, ki je iskal najrazličnejše izgo- vore. Postajala sta osornejša in vsepo- vsod sta vtikala svoj nos. »E, bratec Bine, dokončal si svojo grešno pot,« so ob koncu dejali. »Glej, da odpelješ vse, kar smo zapisali, drugo še pride.« Nato so zavili k ostalim kmetom. Samo k velikim so šli, male so pustili pri miru. Drejc je kmalu izvedel, kaj se je zgo- dilo pri Podbregarju. V glavi se mu je posvetilo. Hipoma si je bil na jasnem, kdo je kriv njegove visoke oddaje in ustnice so mu posivele. Tak, in njega je Drejc prvič predlagal za odbornika. Postalo ga je sram, da bi se najraje skril v listje in razjokal kot otrok. On je sokriv krivice, ki je kakor mora tlačila uboge vaščane. Ne, Drejc ne bo nikoli več rekel ničesar. Prevelika od- govornost je to. Ko je bil zvečer ma- sovni sestanek, Drejc ni bil navzoč. Rad bi čul, kaj bodo povedali, toda sram ga je bilo in ostal je doma. Ni si upal pred vaščane, ki bi mu lahko dejali: »Tudi ti si ga nekoč zagovarjal!« Ko mu je naslednji dan sosed povedal, da so mu oddajo črtali, je stekel kakor otrok ve- sel k ženi. Tak je bil Drejc. Na rahlo je potrkaval dež na okenske šipe in mali Drejče, ki je zaspal na pe- či, se je prebudil ter zazehal. Oče si je obrisal od težkih misli potno čelo. V ro- ki je držal zmečkan lis+ek in vrstica »V vašem interesu je, da pridete,« se mu je zazdela velika, neizmerna. Da, f res je, ni vseeno, kdo bo v odboru. Kar ^ je Drejc enkrat zagrešil, lahko popravi, j Prav imajo, da ga ne puste pri miru. Vstal je, oblekel suknjič in ko je vstopila žena, se ji je nasmehnil: »Na sestanek grem in povedal bom svoje. Je prav tako?« 2ena je prikimala. >2e veš,« mu je dejala. Mali Drejče je plosknil z ročicami in se veselo zasmejal. (Konec) Stran 4 »CELJSKI TEDNIK« Leto n. — Ster. 4» Imenovanje sindikalnih kulturno-umetniških društev in skupin Pregled delovanja SKUD-ev t okraj- »em merilu, ki se vrši po vsej Slove- sa j i od 1. do 10. d bivališče. Pojasnila za izpolnjevanje vpralalnih polr Vprašalna pola sa zgradbe: V štev. 23—31 »pregled poslovnih prosto- rov« — vpišemo število poslovnih dejavnosti, ki se opravljajo v zgradbi, ne pa Itevll«« prostorov, ki jih te dejavnosti zasedajo. štev. 32—33, kot stranske prostore, je na- vesti vse one prostore v zgradbi, ki niso t sestavu stanovanja ali poslovnega prostora. Navede se pralnica, kopalnica, stranišče itd,, ki se skupno uporabljajo. Kot stranski p«h- •tori pa se ne smatrajo samo oni, ki slu.ijo^ določenim potrebam stanovanja, ampak tudi oni, ki služijo določeni gospodarski dejav** nosti (n. pr. hlev, šupa, shramba itd.). Štev 34—35 kot stranske zgradbe na dvtv rliCu je smatrati vse one, v katerih ne obsto-^ ja nikako stanovanje ali poslovni prostor ia se smatrajo kot pritikline glavne zgradbe- n. pr. drvarnice, hlevi, pralnice itd. Ne po- pišejo pa se objekti, ki nimajo suaača>a zgradbe, n. pr. kumiki, lope itd. Vpraialna pola za stanovanje. V štev. 16 »površina vseh sobe se navetSef skupna površina v zadnji koloni, kater* vnese popisovalec; v prvih dveh kolonah na vprašanje 16 se pa ne sešteva dolžina in ši- rina vseh sob. Istotako je pri pomožnih pro- storih (glej vpr. 25). V štev. 17—25 »pomožni prostori« se nave- dejo oni pomožni prostori, ki se nahajajo r sestavu stanovanja. V Stev. 20 je mišljen notrailji hodnik, kf povezuje posamezne stanovanjske prostore # enem zaključenem stanovanju. Ne sme se pa navajati kot pomo'ne prostore vežo, aur nanji hodnik, stopnišča, stranišče izven sta^- novanj, ki služi za več strank, podstrešje itd. Mcv. 52—55 »podatki o stanovalcili« s» prične izpolnjevati pri tek. štev. 1, ne pa pri štev. 9 na zadnji strani obrazca za več- sobna stanovanja, ki tvorijo gradbeno celoto, pa so zaradi stanovanjske stiske deljena na več družin (gospodinjstev), se izpolni Bam» ena vprašalna pola za stanovanje. V eno- družinskih vilah, se popišejo vsi prostori kot eno stanovanje, čeprav se nahajajo T eni sJl dveh etažih in so zasedeni od več najemni- kov. Ponovno jKJudarjamo, da je dolžnost last- nika odnosno najemnika, da sam izpolnjuj« vpralalno polo in kartone, če iz katerih koli razlogov sam ne bi mogel tega storiti, naj s« obrne do onih, ki so zmožni to naprarltL Potrebna pojasnila pa bo prejel od popiso- valca ali pa se naj obrne na inštruktorja, ki posluje v vsaki tereftski pisarni, odnoem* inštruktorja v vsakem sektorju. Izpolniti M mora najprej vprašalna pola in šele pozneje^ ko so se preverili podatki na vprašalnl polU se izpolni karton, če kdo na kakšno vprašanj« ne zna odgovoriti, naj ne izpolni to vpraianjQ» ampak se naj obrne do popisnih organov. Pri risanju skic stanovanja se ni potrebn* držati razmerja 1:1(X), ampak naj bo skiea primerno velika in pregledna, ker je dimen- zija posameznih prostorov itak naznačena. Glede kategorizacije stanovanj se obrnit« na popisovalce, ki imajo tozadevno tabelo. Navodila za kategorizacijo so bila obiavljena v »Ljudski pravici« dne 22. oktobra 1949. Mestna popisna komisijia,. fizkultura in šport o PRIPRAVAH FIZKULTURNIH AKTIVOV ZA LETNE KONFERENCE Poleg ostalih fizkulturnih organizacij, ki vršijo letne skupščine, bodo tudi fizkulturni aktivi izverlH svoie letne konference. Konfe- rence fizkulturnih aktivov se bodo vršile v nf>sec!i flecembru in naloga je, da na teme- lju analize dosedanjega dela dajo aktivu »n:ernice za fizkulturno delo v 1. 1950, ki pa mor-». hiti boli organizirano in načrtno. Naloge letnih konferenc fizkulturnih akti- vov so v sledečem: Za konferenco naj se prtpravi pismeno po- ročilo o delu aktiva v letu 1949 in referat o nalogah v letu 1950. Seveda naj poročilo o delu in referat odgovarjata specifičnosti, katere ima vsak aktiv. V poročilu naj se za- jame delo aktiva pri organizaciji tekmova- nja za znak, sodelovanje pri mno»ičnih pri- reditvah, spomladanskem in jesenskem cros- Su, dnevu vodnih športov, Titovi St&feti, Prav tako nai se v poročilu vnese delo in uspeh posameznih sekcij aktiva, kakor tudi oddelka za splošno vadbo, če je obstojal. Po- rof^ilo mora zaleti tudi finančno poslovanje aktiva, pobiranje članarine, uporabo finanč- nih sredstev, delo za izgradnjo igrišč itd. V referatu o nalogah za leto 1950. je pred aVtiv postaviti nekoliko najvažnejših sploš- nih nalog. Priprave za drugi zlet fizkulturnikov, ki bo leta 1951. zahtevajo ne samo od telovadnih In športnih društev, temveč tudi od fizkul- turnih aktivov vso pozornost. Zaradi tega nai se v aktivu podvzamejo vse mere, da se pristopi v letu 1950. k organizaciji čim veC- jeira števila ur splošne telesne vzgoje s ce- lotnim članstvom. Na podlagi teh ur naj se dolfiči tudi plan prijav tekmovalcev za fiz- kulturni znak in obveznosti za redno in siste- matično polaeranio norm. Na ta no čin bo ve- liko število članstva usposobljenega, da pre- ide v končne zletne priprave, katere zahte- vaio od fizkulturnikov večje znanje in kon- dicijo. Vsak aktiv naj na konferenci oceni svoje možnosti sodelovanja v koledarju Telovadne zveze Jugoslavije v letu 1950, posebno na nano-ičnih fizkulturnih prireditvah. Aktiv naj po želji članstva in številu va- dečega kadra ustanovijo sekcij« za posamez- ne panoge športa, v katerih se bodo vršile priprave tekmovalcev pred odhodom na tek* movanje. Važno je pripomniti, da je notranja razde- litev dela v aktivih na grupe za splošno te- lesno vzgojo in športne sekcije odvisna od »elje članstva aktiva tako, da bo delo posa- meznih sekcij baziralo na realni osnovi. — Uspeh aktiva je pa predvsem odvisen od pe- moči telovadne in športne organizacije, dru- štva na terenu. Dolžnost aktiva je, da s svo- jim lastnim delom in sredstvi usposobi ka- dre in jim da materialne poeroje za svoj na- daljnii razvoj. V plan fizk. aktivov za le+o 19S0 naj se vnese tudi nlan ra7voja član- stva aktiva, program ur splošne telesne vzgo- je in treningov, koledar prireditev ter mate- rialni in finančni plan. Na koncu konference nai se izvoli vodstvo aktiva. Z ozirom na r&7.- liAn«. po?roie in n<-itrin1o rn7delit»v d^la V aktivu bo število članov vodstva in tudi nji- hove fTinkcije različno. Izvolijo pa se naj po- leg ostalih, predsednik aktiva, sekretar, stro- V^-mi rofor^^nt. pronaGTPndni referent, blagaj- nik, statističar in ekonom. Na konferenco je trf>V'q, T>m/(ihiti tiif^i predstavnike sindikalnih in fizkulturnih organizacij s katerimi se mo- rajo predhodno pogovoriti o najva-nejših pr-^'^iomih, od katerih je odvisen napredek »ktiva. AH BODO SEKCIJE SSD KLADIVAR OSVOJILE FIZKULTLRNE ZNAKE? že čez 300 . fizkulturnih znakov je bilo osvojenih v Celju in podeljenih ob priliki proslav Dneva republike 29. novembra. Red- kokatcri fizkulturnik, ki si je osvojil ?e v le- tošnjem letu fizkulturni znak pa je bil član •ekcij SŠD »Kladivar«. Ako ravno je vod- stvo tekmovanja za fizkulturni znak pri Kladivarju organiziralo že pred dvema me- secema množična tekmovanja za fizkulturni znak, ki je trajalo mesec dni, je bilo pri tem zelo malo članov raznih sekcij Kladi- varja. Res je, da so pri raznih svojih tek- movanjih predvsem atleti položili mnogo norm za fizkulturni znak, medtem pa ni,so do danes nogometaši ter ostali storili ni- česar. Večji del sekcij se je sklicevalo, da bodo pristopile k tekmovanju po končani se- zoni ob zaključku leta. Kakor pa sedaj iz- gleda so vse te sekcije pozabile na tekmova- nje ter tudi pozabile pomen fizkulturne znač- ke, katera pomeni za slehernega fizkulturnika le vedno najvišje odlikovanje, za njih funkcio- narje pa večji dokaz njihovega vztrajnega vsestranskega dela. Sedaj nas loči le mesec dni do zaključka tekmovanja za fizkulturni znak ter obstoja zelo resno vprašanje, ali bodo sekcije SŠD »Kladivarja« osvojile fizkulturne znake v le- tošnjem letu ali ne. Kje naj bi iskali vzroke malomarnega dela sekcij v tekmovanju za fizkulturni znak? Prav lahko jih bo najti in to pot na skupščini SŠD »Kladivarja«, od katere nas loči le nekaj tednov. Vedno pa je še čas stanje sekcije v tekmo- vanju za fizkulturni znak izboljšati, in za- dano obvezo 300 osvojenih značk v letu 1949 do konca leta izpolniti. PREHODNO ZASTAVICO ZA JESEN- SKI CROSS JE OSVOJILA SINDI- KALNA PODRUŽNICA CELJSKE TISKARNE Mnoge sindikalne podru?nice so se v le- tošnjem letu prav malo potrudile za Iz- vedbo jesen.'?kega crossa. Jesenski crr.ss je izvedlo le 12 slnd. podruinic. medtem ko so se ostale sind. podružnice izfovariale na slabo vreme, kar pa ni bil glavni vzrok, saj bi z večjo voljo do dela tudi njim uspela Izvedba ter bi iim tako ne bilo treba za- ostajati za ostalimi podružnicami. Pomen izvedbe jesenskega frosna je najbolj razumela sind. podružnica Cpljske tiskarne, katera je izvedla cross z 77 člani, kar je 63 odstotkov celotnega članstva. Mnogim sind. podružnicam, ki so odlatrale izvedbo crossa, in ki jim ga ie preprečilo slabo vreme, naj jim bo v opomin, da se je treba za izvedbo crossa pripraviti pravo- časno ob začetku njegove sezone, kar pa naj jim služi za izvedbo prihodnjega spomla- danskega crossa. LOKOMOTIVA (Zgb) : KLADIVAR 5:1 (0:0) Nedelja 27. novembra ob 14.30 uri. Ip-riifče Glazija. Vreme primerno, teren 7Plo s1nb ter delno pod vodo. Gledalcev okorog 2000. Stran- ska sodnika Brunšek ter Drvarič iz Colia. Sodniku Jordanu iz Trboveli sta se predsta- vili moštvi v sledečih postavah: Lokomotiva: 7mara, Kolakovič. Jelačič. ?pr- jav, Andročec, Rajs, Bobek, Kapetanovič, Ci- mermančič, Vujič, Str\«gar (Laz-^revičl. , Kladivar: Klajnšek, Bernard. Tomšič II., Dobrajc (Tomšič I.), čater (Dobraic). čoh (Dolinšek), Belcer, Firm, Požlep, Marinček. Florenini. Za('ptni udarec so imeli domačini, ki so pa morali kmalu prepustiti iniciativo boljšim ter tehnično odličnim Zagrebčanom. Teren je bil za igro nemogoč, tako da je bila igra po sre- dini igrališča neizvedljiva. Lokomotiva se je bolje znašla ter stalno napadala Kladivarje- va vrata, kjer pa se je izredno izkazala ob- ramba z odličnim Klajnškom v golu. Kla- divar je igral taktično slabo, ker ni zaposlil krila, posebno Belcerja, ki je bil v prodorih Izredno nevaren. Ko so v drugem polčasu domačini igrali brez čaterja ter čoha, ki sta bila blesirana, je obramba oslabela in Lo- komotiva je po Cimermančiču, Vujiču ter La- zareviču dosegla tri zaporedne gole. Drugi gol za Lokomotivo ni bil regularen, ker je padel iz ofsaid pozicije. Kladivar je nato po lepem prodoru Belcerja po Firmu zmanj- šal na 3:1. Gostje so še nadalje napadali ter zabili se po Vujiču in Bobeku dva lepa gola. Nato je ostal rezultat do konca neizpreme- njen. Lokomotiva je kljub slabemu terenu prika- zala krasen nogomet poln tehničnega zna- nja, bogat na kombinacijah ter izredni br- zini. To pot je vzela tekmo resno ter na- stopila s svojim kompletnim liginim mo- štvom, medtem ko je teden dni prej na- stopila v Trbovljah le z rezervnim moštvom ter štirimi igralci iz liginega moštva. S svojo igro so gostje potrdili, da so najboljši na Hrvatskem ter spadajo med najboljša jugo- slovanska moštva. Sodil je Jordan iz Trbovelj sicer dobro, ali je premalo sodeloval s stranskima sodni- koma. Božo Vidensek. KLADIVAR : RUDAR (Raša) 6:1 (1:0) Nogometno moštvo Kladivarja je prejšnjo nedeljo napravilo svojim gledalcem v prija- teljski tekmi z Rudarjem iz Rase prijetno presenečenje, čeprav je moštvo Rudarja pred- stavljalo uigrano celoto, je moralo kloniti bolj razpoloženemu nasprotniku. Gostje so izključno rudarsko moštvo, ki si je v mese- cu avgustu priborilo prvenstvo Jugoslavije nad rudarskimi moštvi. Celo zelo dober Ru- dar iz Trbovelj je moral kloniti in bil ob- čutno poražen od enajstorice iz Raše. Kladivar je brez dvoma dal najboljšo par- tijo v letošnjem letu. Solidno igro je dala krilska vrsta v postavi Dobrajc, čater in Pleterski, zelo dobra je bila napadalna pe- torica, kier je dal odlično igro Belcer, ki je premišljeno zalagal notranji trio ter bil soudeležen pri doseženih golih. Kladivarifv napad je dal to nedeljo šest golov, iz česar je razvidno, da s premišljeno igro lahko pri- čakujemo od naših fantov nadaljnjih uspehov. Sara rezultat niti ne ustreza poteku igre, saj so domačini imeli še nešteto priložnosti za realiziranje: Kladivar je topot dal lepo šte- vilo strelov v prečko, posebno smolo je Imel v tem pogledu Belcer. Fantje so zaigrali to nedeljo kot prerojeni, disciplinirani, nesebič- ni in polni volje do zmage. Publika 'C dolgo ni videla tako lepe ter povezane igre in prepričani smo, da si ta- kih tekem še želi. Uvideli smo pa tudi, da imamo dovolj dobrih igračev, katerih uspeh z.nvisi samo od skupnosti. Doslej so nam tega moštvo doseglo poraze, katere ne bi manjkali vedno dobri igralci ter je zaradi smelo. Upajmo, da bo moštvo kladivarja spet ono, kakršnega smo bili včasih vajeni. Božo Videnšek § A H šahovske prireditve v okviru proslave 29. novembra Kovinarska industrijska šola v Celjn je priredila v nedeljo 27. novembra šahovsko predavanje in simultanko na 25 deskah. Dru- I gokategornik tov. Fajs Mirko je po zani- mivpm nmdavanju odigral simultanko. Dobil je 2 partiji in 5 remiziral. Neodločen rezul- tat so dosegli tov. Rupnik Ivan, Bevc Stanko, čeme Izidor, Heiligstein Albert in Sramel Franc. Sindikalno šahovsko društvo v Celju je pri- redilo brzotuunir za prvenstvo novembra. Zmagal ie tov. Fajs pred -prof. Kastelicem. Šakovski aktiv sind. podružnice Betona je priredil brzotumir z 20 udeleženci. Zmagal je tov. Zantnar pred Kovačičem, Vidalič. Sa- rr^lič, Vodičnr itd. V ponedeljek 28. novem- bra pa je priredil »Beton« prijateljsko ša- hovsko tekmo z aktivom Bolnice na 10 deskah Ro^^ultat 10 in pol do 9 in pol v korist Be- tona. Odbor SINDIKALNO ŠAHOVSKO TEKMO- VANJE SE BO PRICELO prihod- nji TEDEN število prijav za sindikalno tekmovanje je zopet naraslo ter preseglo število 80. Rok sprejemanja prijav je bil podaljšan in se zaključuje 6. dec, istega dne se vrši na OSS-u sobi št. 38 ob 19. uri žrebanje vseh moštev, pri katerem morajo biti navzoči vsi vodje moštev. Najmnoiičnej'še je sadaj prijavljena za tekmovanje sind. podružnica OLO Ce4je- okolica, katera bo nastopila s 5 moštvi. Začetek turnirja bo javljen vsem vodjem moštev ob priliki žrebanja moštev. OBJAVE - OGLASI Ali ste že pogledali, če ležijo po vaših kle- teh in podstrešjih nepotrebne steklenice, ki jih naša proizvodnja nujno rabi! Dostavite jih čim prej Trgovskemu invalidskemu pod- jetju »Embalaža« Celje, skladišče šlandrov trg 3 (bivša hiša Zany). Informacije Cankar- jeva 11-11. desno, ki kupuje vse vrste ste- klenice, tudi neoprane, od najmanjše do naj- večje, to je medicinske, likerske, buteijske, balone in kozarce za vlaganje. Nakup od 7. do 14. ure. OBVESTILO Telovadno društvo Celje II priredi v svo- jem domu na Mariborski cesti št. 28 (bivši Sokolski dom v Gaberju) vsako nedeljo ob 16. in 20. uri plesne vaje. Na plesne vaje imajo vstop vsi člani TD Celje I in II in SŠD Kladivarja ter ostali športniki. Zaradi parketnih tal je dostop samo v telovadnih copatah. OBVESTILO Obrtniška nabavno prodajna zadruga z o. j. za okraj Celje-okolica v Celju bo delila svo- jim članom: mlinarjem svilo za mlinska sita do 5. de- cembra 1949. kovačem, ključavničarjem, kleparjem, me- hanikom, izdaja mlinskih in poljskih stro- jev ter sodarjem: dne 1. in 2. decembra 1949 ploščato železo 35-4. 50-4; brivcem: šampon in preparat za trajno ko- dranje »Trajni vaU do 6. decembra 1949. Kdor šo ni član, lahko pristopi na dan prevzema blaga. Obrtniki, ki niso člani zadruge, materiala ne morejo dobiti. POZIV Upravi tel j stvo šole za učence v gospodar- stvu raznih strok (obrtna šola) v Celju po- ziva vse delodajalce in učence, kateri so skle- nili po 1. septembru 1949 učne pogodbe, da se takoj vpišejo v šolo. Vpisovanje je vrši do vključno 3. decembra v pisarni Vodnikova 4 v času od 8. do 11. in 14. do 16. ure. Upraviteljatvo. KONCERTI 7, decembra bo v Doma Ifadske pro- svete koncert godalnei^a kvarteta, ki i?a izvajafo: Aibert Dermelf, Jelka Stanič, Gmsto Cappone in Sebastian Paer. Koncert začne točno ob 20 uri. Pred- prodaja vstopnic Je v Glasbeni šolL Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tisk Celjske tiskam«