št. 39 (1008) Leto XX NOVO MESTO, četrtek. 17. julija 1969 DOLENJSn UST Kovčke gor, kovčke dol! Najprej smo sprejeli načelna stališča o razvoju zasebne dejavnosti, zdaj pa le-te zakonsko omejujemo v začetku julija je začel veljati zvezini zakon, ki dovoljuje zasebnikom prevoze le s tovornjaki do 5 ton nosilnosti. Zoper ta zakon so zasebni avtoprevozniki javno demonstrirali pred dnevi v Mariboru, Kopru in Ljubljani. Se pred njiini so se zoper ta zakon oglasili zvezni poslanci iz Slovenije, slovenska skupščina in njen izvršni svet, Le-ti so se zavzeli za to, da bi zasebno dejavnost urejala republiška zakonodaja, v skladu z okoliščinami in s potrebami v posamezni republiki. . Očitno pa so prevladala dnigačna mnenja, češ da bi s tem uvedli v posamezinih delih države bistveno drugačna merila in odnos do razvijanja zasebnih dejavnosti. Po teh mnenjih kaže proizvodno in storitveno obrt tudi drugače obravnavati kot dejavnosti na področjih, kjer se prepletata proisvodnja in promet (na pr. g09tinst\xi in avtoprevozjndšt vo). Tfi.ko je vsa ta zadeva dobila mnogo ^^irši družbeni okvir * Ni še dolgo tega, ko smo na široko javno ra^rpravljali o osebnem delu z z^ebnimi proizvajalnimi sredstva in pri tem zavzeli jasno načelno politično stališče, da zasebna dejavnost ni v nasprotju z našim družbeno ekonomskim in političnim sistemom. Izgotovili smo. da zdravo zasebno dejavnost nujno potrebujemo kol dopolnilo družbenega sektorja, seveda v okvirih. ki ne bodo dopu.5čala neupravičenega prisvajanja tujega dela. Takšna stališča sino sprejeli in zapisali v resolucijo (Natlal.ievanje na 3. str.) Vida Tomšič v Črnomlju in v semiški ISKRI v sredo, 9. julija poipoldne, je članica sveta federacije Vida Tomšič v spremstvu Viktorja Avblja, člana pirodsed-stva ropublištoe konference SZDL, obiskala Črnomelj. S predstavniki družbenopolitid-nih organizacij In občme sta se pogovarjala o organizaciji proslave 50-letnioe viniške republike. Zanimala sta se tudi 2» gospodarski rassvoj in probleimtiko občine, nato pa obiskala tovarno kondenzatorjev Iskra v Semi&u. Vodja izmene Jakob Snoj Je gostom razkazal proizvodnjo in jih seznanil z rajsvojnimi načrti kolektiva. R. B. 0» 17. DO 27. JULIJA Nekako od 20. julija dalje nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami, včasih tudi trajen dež. Okrog; 27. julija dvodnevno izboljšanje. Dr. V. M. BOGATO PRAZNOVANJE V-ŽUŽEMBERKU Kmetom smo doslej delali krivico! Zakaj smo dopustili, da kmetje postajajo socialni problem? Odnos do kmetov je treba spremeniti - Novo športno igrišče, vodovod v Prapročah uspela razstava mladih filatelistov in Letošnji krajevni praznik Žužemberka 13. julij in praznik šoferjev ter avtoprevoznikov so domačini svečano proslavili. Med naj večje do- »Socializem ni graditev spomenikov, socializem je družbeni red za ljudi!« ^ na nedeljskem zborovr#aju v Žužemberku med drugim rekel dr. France Hočevar sežke štejejo otvoritev novega vodovoda v vasi Prapro-če, izročitev športnega igrišča pri šoli svojemu namenu, uspelo raTistavo mladih žužembenških filaitelistov in svečano proslavo, na kateri je govoril republiški poslanec in podpredsednik IS SRS dr. France Hočevar, ter ne nazadnje še nastop žu-žemiberčanom s prijetnim in nadvse domiselnim kulturnim programom. VODOVOD V PRAPBO-CAH je ponovna nagrada za prizadevanje tako občanov VRATA : , I OKNA inleSPOLKNA NA ribnica KREDIT kot vodstva krajevne skupnosti v Žužemberku. Lepa zamisel dati ljudem osnovne življenjske pogoje (vodo), je spet rodila dober sad. NOV ŠPORTNI STADION je, kljub temu da ni dokončno urejen, v nedeljo že doživel ognjeni krst: najprej so se srečali odbojkarji na -tradicionalnem turnirju in tako otvorili športno sezono. Objekt je svečano izročil namenu predsednik kra.je\oie skupnosti v žužemberku Ivan Plut. Ob tej priložnosti ni pozabil omeniti prizadevanj krajevne skupnosti, občinske skujjščine, delovnih organizacij ter občanov, ki (Nadaljevanje na 18. str.) Šentrupert -70 let gasilstva Prostovoljno gasilsko društvo iz Šentruperta slavu 70-letnico obstoja. S\{Dj praa-nik in stoletnico gasilstva na Slovenskem bodo proslavili v nedeljo, 20. julija, z veliko vrtno veselico. Ob teu priložnosti bodo iaročili namenu tudi nov gasilski avtomobil, ki je. prizadevnemu društrtm z velikim delovnim območjem nujno potreben-Vablijeni so vsi prijatelji ga-siilstva. BOŽIDAR JAKAC: SIX)VENSKI PARTIZAN TUDI KLUB POSLANCEV JE ZAJEL DOLENJSKE MEJE Imamo nov dolenjski klub poslancev Dolenjski klub poslancev zajema 36 republiških in zveznih poslancev iz desetih občin - Poslanci in družbeni delavcj so prizadeto razpravljali o nekaterih izkrivljanjih reforme - Predsednik novega kluba je republiški poslanec Jože Knez. Poslanci iz desetih občdn (Brežice, Csroanela, Grosuplje, Kočevje, Krško, Metlika, No- vo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebr^e) ter družbeno^litič-na delavci iz istih občin so .. ■■m. »ALI NAS BODO DOMA RES VIDELI?« — tako so spraševali otroci prve izmed letošnjih kolonij Rdečega križa v Fazanu pri Portorožu, ko smo pretekli četrtek obiskali iu za spominček fotografirali. Več o njih berite na iSl. strani današnje številke! (Foto: T.Gošnik) se prejšnji četrtek ssvečer abrali v Dolenjskih Toplicah z namenom, da bi ustanovili nov, širši pokrajinsiki kiuib poslancev. lavoliti je bilo treba novo vodstvo in sprejeti delovni program kliuiba. Raz^pravljald so tudi o predlogu za iizdelavo elaborata o temeljnih osnovah regionalne-ga prostoi®kega razvoja za območje ožje Dolenjske, Kočevske, Spodnjega Posavja in Bele krajine. Poslanci in družbeni delavci so ob tej priložnosti kritično spregovori Se o nekaterih perečih politič-no-ekonomskih vprašanjih v Jugoslavioć. Predsednik republiškega kiltiiba poslancev Marja« Jen ko je predlagal, da bi ustanovili širšd kluib poslancev za deset občin, o čemer se je razvija živaima ntz^prava. Obrazložitev ~-je bila dobro utemeljena, saj takšna oblika organizacije poslancev ne bo iaključevaJla možnosti za njihovo povezovanje še v različnih drugih oblikah. Prehi-vaice tega območua veže zgodovinska preteiklost, podobne navade, enak družibeno-eko-noonski poJožao in še marsikaj drugega. Poslanci iz ož^e Dolenjske, Bele krajine in Kočevske so se strinjaJi s predlagano obliko. Poslanec Dušan Lavilč iz Ribnice je povedal, da so-deflovanje v oifcviru prejšnjega notranjska kiluba ni bilo ravno naj^boljSe an da se zato ogrevajo za dolenjski klub, če že ne morejo biti v Ijt^lbljanskem. Enakega mnenja je 1>M tudi Nace (Nadaljevanje na 3. str.) ZA DAN VSTAJE 22. JULIJ čestitamo vsem udeležencem naše revoluciie in pozdravHaino vse naročnike, bralce ter sodelavce! Uredništvo in uprava IK>LENJSKEGA LISTA tedenski mozaik Zahodnonemški kancler Ki-esinger je bil zelo presenečen, ko ie po pošti prejel knjigo misli Mao Ce Tunga in zbirko Maovih značk. Predstavnik zahodnonemške vlade je v šali dejal, da bo kancler morda poslal v Peking značke krščanskodemo-kratske stranke... Na Cape Kenndyju, ameriškem vesoljskem oporišču, so dobili takole pismo od nekega dečka: »Izstrelitev vaše rakete je bila zelo dobra, mislim pa, da bi morali poslati na Luno žensko, ker moj očka pravi, da zenska, ki šofira, lahko zadene vse ... Poročajo da bodo Izraelci zdaj dobili od Francozov 50 lovcev bombnikov mirage in jeseni še 50 ameriških lovcev bombnikov F—i. Očitno je nekdo izračunal, da je treba spet nekoliko DOkrepiti ravnotežje« na Srednjem vzhodu ... Medtem ko se prepirajo, kako organizirati pomoč v hrani stradajočemu prebivalstvu Biaf-re v Nigeriji, ljudje v Biafri še naprej umirajo od lakote. Ce bi umirali v Lagosu, glavnem mestu Nigerije, se ne bi tako obirali ... V zadnjem tednu je spet prišlo do spopada med Kitajci in Rusi na območju Habarovska. Ne enih ne drugih ne moti, da zdaj teko pogajanja o meji v Habarocsku. Zaradi pogajanj «e lahko ljudje še naprej med seboj pobijajo... Neki britanski starinar, ki je vohunil za južnoafriško obveščevalno službo v Londonu, je začutil, da mu grozi nevarnost od »delodajalcem. Ni Sel na policijo, pač pa povabil snemalca televizije, iui ga je na skrivaj spremljal tri dni na vse skrivne sestanke z južnoafriškimi obveščevalci Televizijska oddaja je bila potem zelo zanimiva... Novi francoski predsednik Pompi-dou je že večkrat poudaril, da bo Francija zvesta de Gaullovi politiki. Ni pa povedal kako dolgo... Sovjetski voditelji ne bodo obiskali Romunije v drugi polovici julija. Nenadno so se premislili, ko so v Bukarešti in Washingtonu sporočili, da bo predsednik Nixon prišel drugega avgusta na uradni obisk v Romunijo... Kdo je pravi kmet? Koristni predlogi komisije za kmečka vprašanja pri Socialistični zvezi Dobrepolje - Če drugo gospodarstvo ne more reševati vseh socialnih problemov v naši družbi, potem tega tudi kmetijstvo ne more! Komisija za kmetijska vprašanja pri krajevni organizaciji socialistične zveze Dobrepolje je sestavila nadrobni predlog, kako usmer jati in urejati zasebno kmetijstvo, da bi bilo za proizvajalce enako spodbudno kot zaposlitev delavcev. Predlogi temeljijo na gospodarskih osnovah. Kmetijstvo ne mo re bolj kot drugo gospodarstvo prispevati za reševanje socialnih problemov, čeprav jih je na vasi več kot v me stu ■ Mnogi problemi nastajajo zaradi premalih kmetij. Med 100.000 kmečkimi dru-‘ žinaml jih ima veliko tako malo posestva, da se na ' njih ne morejo preživljati tu-i dl ob višjih odkupnih cenah. Precej pa je tudi večjih posestev, a na njih ni ljudi, ki ! bi jih lahko dobro obdelovali. Take kmetije se drobijo. Delavec, ki sem ga srečal na dvorišču velike kmetije na najbolj zaostalem ko^anskem območju, je povedal, da je včasih posestvo merilo 23 ha, seveda z gozdom, štirje bratje pa so si ga razdelili na štiri enake dele. A nc^lbeden ne mo- re dobro obdelovati svojega posestva. Vsi so namreč zaposleni. Tudi tisti brat, ki še stanuje v veliki kmečki hiši. Trije namreč imajo svoje hiše v Celju. Povedal je še, da bi zemljišča prodali če bi bila sUa z& denar. Tako pa odlašajo, četudi od njih nimajo posebne koristi. Zemljišča so slabo obdelana, veliki gospodarski poslopji^ pa sta prazni Veliko kmečkih ljudi, ki živijo na premalih posestvih, pa nt n ore dobiti zaposlitve. ■ Podobno je tudi dr!i-god. Zato bi bilo treba zaustaviti drobljenje kmečkih posestev, potem pa jih zač.’ti tudi vzdrževati oziroma zve-čevati. Kdor si najde delovno mesto drugod, naj pasti zemljo kmečkim ljudem, ki oi jo radi obdelovali. DoJav-ci — kmečki otroci naj b. dedovali le v denarju. Tak*) bi bilo treba določiti z zakonom. ■ Komisija v Dobrepolju raavija svoje misli še naprej. Vse sedanje lastnike posestev — y Sloveniji jih je 195.000 — bi bilo treoa r-izvrstiti t tri razrede. V * PRVI SREČNEŽI DOMOV — V skladu z odločitvijo predsednika Nixona, da bo zdaj odpoklical iz Vietnama 25.000 ameriških vojakov, so se prvi vojaki že odpravili domov. Na sliki jih vidimo na saigonskem letališču, kjer so prestopili iz helikopterjev, s katerimi so se pripeljali na letališče, v reakcijska vojaška letala. V Vietnamu je še vedno pol milijona ameriških vojakov. Telefoto: UPI TELEGRAMI RIM — Kljub razcepu v italijanski socialistični stranki in Nen-nijevemu odstopu se bo vieda levega ceitra T Italiji najbrž ot>-držala. Znova je dobil mendat sa sestavo nove vlade Mariano Kumar. HABAROVSK — Kitajski i>red-stavniki na pogajanjih s sovjet-akimi predstavnika t Habarovsfcu 90 najprej izjavili, da se ne bodo več pogajali, potem pa so ta sklep preklia^. Ni aiano, zakaj so to storili. CTjUJ — Romunska voditeilj Ceaiises^ je izjavil, da Romuna z velikim zadovoljstvom pričakujejo obisk predsednika Nixona. Ta obisk spada v okvir romunske ai-nanje imUtike, ki temelji na sodelovanju z vsemi državami ne glede na družbeno in politično ureditev. VrENTIANE — I^aoSki kraljevski preslolnioi Lueng Prabangu se bUža 7000 pripadnikov sli Patet Lao in sevemovietnamskih čet. Luar% Prabang leči 160 kilometirov severno od laočkega glavnega mesta Vi^tiana. ORAN — V Oranu v zahodni Alžiri^ se/je aačel proces proti 192 ljudem, ki so jih obtožili, da so leto 1967 sodelovali piri poskusu, da bi nasilno odstranili vlado Herarija Bumediena. BONN — Ob referatu sovjetskega zunanjega ministra GromMce na zasedanju vrbovega sovjeta je bonski zunanji minister Willy Brandt predlaigal ZSSR, da bi »izmenjali deklaraciji, v katerih bi se odrekli uporabi sile kot metodi urejanja problemov med dria-vamici. UU — Biairaki radio je sporočil, da je v zadnjih izgubilo življenje 250 l^udi zaradi fosfornih bomb, ki so jih uporabile zveene nigertjdie čete v boju proti BiafrCairam BUDIMPEŠTA — Madžaaiska je i:^^la željo, da bi se pridružila mednarodni organizaciji za trgovi-iK> in carine (GATT) kot redna članica. prv^a bi dali kmete, kate rim bo kmetovanje lahko stalni in edini poklic. V druge ga bi všteli take kmete, ki se zdaj sicer preživljajo v gla\Tiem s kmetijstvom, ni majo pa možnosti, da bi si 'zagotovili ustrezne življenjske razmere, ker je posestvo premalo ali ni mladih pri hiši. V tretji razred bi dali kmete-delavce, ki jim je kmetijstvo le postranska dejavnost. Pri ocenjevanju, kdo je lahko poklicni kmet, bi upoštevali, kako velika kmetija je potrebna in kakšna pro-is^-^idnja naj bo na njej, aa bi kmečka družina imela podobne dohodke kot delavska. Seveda bodo pri tem odigrali pomembno vlogo za dalo spoe-obni ljudje v kmečki družini. Stari kmet bo moral imeti naslednika. Kmetje pa naj bi se združevali za medsebojno pomoč pri pridelovanju in prodaji v take zadruge, v katerih bi odločali sami. Dobrepoljčani razvijajo svoje misij o gospodarjenju na takih kmetijah še naprej. Nekatere pa segajo tako daleč, da je v sedanjih razmerah preagodaj razpravljati o njih. JOŽE PETEK tedenski zunanjepolitični pregled tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m VELIKO BESEDI. MALO UKREPOV — Izvršni odbor republiške konference SZDL je prejšnji teden razpravljal o razvij£mju kmetijstva. Ugotovil je, da imamo veliko proučevanj in načelnih smernic o razvoju kmetijstva, ni pa konkretnih ukrepov, Jd bi pomagali kmetijstvu, cte bi se izvilo iz se danjih križev in težav. Kmeta tarejo mnoge stvari. Trg je neurejen, manjkajo zadruge, ki bd bile res kmetQve in bi mu pomagale izboljševati kmetijstvo ter prodajati pridelke. Niso še uresničene težnje, da bi se zadruge povezale v samostojni zadružni zvezi, ki ne bi bila privesek, ampak enakopravni del gospodarske zbornice. Prav tako nista urejena davčna politika ,in kmečko zavarovanje. Kmetijske površine so tudi vse preveč razdrobljene, kar otežkoča hitrejše uvajanje strojev in sodobnega gospodarjenja ^loh. Spričo vsega tega kmetijstvo ne more povečati proizvodnosti ter izboljšata življenjske ravni kmečkega prebivalstva. Predlog akcijskega programa razvoja kmetijstva in vasi so obravnavali minuli ponedeljek tudi na seji zvezne konference SZDL Jugoslavije. ■ VELJKO MILATOVIC — PREDSEDNIK SZDLJ — Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je v ponedeljek Izvolila aa svojega novega predsednika Veljka Milatovi-6a, predsednika skupSčine SR Cme Gore. Dosedanji predsednik SZDLJ Rato Dugonjić ptred nedavnim zaprosil za razrešitev zaradi preobremenjenosti z drugimi funkcijami. ■ PREOBRAZBA ZKS — Cen tralni komite ZK Slovenije je prejšnji teden ra^ravljal o preobrazbi ZKS, o idejnopolitičnem usposabljanju komunistov in o ob-v^enostd v ZKS. Govorniki so poudarili, da se je p-reol)i’azba ZKS pravzaprav šele pričela. Vodstva in članstvo ZK «i morajo še precej priaacievati, da bo ZKS postala res učinkovita idejnopolitična sila. Kljub znatnemu dotoku novih čla- Kmetijstvo v težavah Dov, zktsti iz' vrst mladine, sestava ZKS Se ni zadovoljiva. V primerjavi z drugimi r^ublikami je v Sloveniji v ZK najmanjši odstotek fcomimistov do 27. leta starosti ia vrst delavcev in inteligence. V vrstah ZK je tudi premalo kmetov. Idejnopolitično izobraževanje ne sme blU samo sebi namen, marveč mora biti tako, da bo usposabljalo komuniste, da bodo spreminjan In bogatili družbeno prakso ter krepili socialistične odnose. Pogoj za sodelovanje vseh komimistov pri sprejemanju odločitev ZK pa je njihova temeljita obveščenost. ■ KARDELJ NA KOSOVU — Prejšnji teden je član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Edvard Kardelj obiskal Kosovsko pokrajino. Ob koncu obiska se je pogovarjal s tamkajšnjimi političnimi delavci. Ko je odgovarjal na njihova vprašanja, je med drugim zlasti poudaril, da moramo v obdobju, ki je pred nami, bolj razčistiti in urediti nekatera pomembna vprašanja nadaljnega razvoja našega političnega sistema. Zagotowti moramo demokratično odločanje na vseh ravnel?, to, da bo odločanje kvalificirano in odgovorno. ■ S. KRAIGHER NA GOLTEH — V soboto so predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija šentjurc in predsednik gospodarskega zbora republiške skupščine Tone Bole obiskali gradnjo velikega turističnega centra na Golteh v občini Mozirje. Nato so se sestali s predstavniki združenih obrtnikov Iz Celja, ki so gostom opisali priprave na drugi obrtniški sejem. Le-ta bo v Celju od 27. septembra do 5. oktobra. Na tem sejmu bo poudarek na kooperaciji n^ed obrtjo in Industrijo. ’ ■ PRIHODNJE LETO KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV -Odbor za sklic in pripravo kongre sa samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo prihodnje leto. Je sklenil, da bo častni pre^ednik kongresa Josip Broz-Tito, glavni referat pa bo hnel Edvard Kardelj. Tridnevna posvetovalna konferenca predstavnikov neuvrščenih držav v Beogradu je bila zelo delovna in zanimiva. Predstavniki neuvrščenih držav — največ jih je bilo iz Afrike in Azije, medtem ko je Latinska Amerika poslala predvsem opazovalce — .so med razpravo poudarjali potrebo po razširitvi vsestranskega posvetovanja in sodelovanja med neuvrščenimi. Razumljivo je, da so številni predstavniki omenjali tisto, kar države v ^zvoju najbolj tare: čedalje večji prepad med razvitimi in nerazvitimi, ' neenake pogoje trgovanja, visoke cene končnih izdelkov in nizke cene surovin, ki jih predvsem proizA'ajajo države v razvoju, možnost večjega gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi, rasizem in neokolonializem in podobno. Na posvetovalnem sestanku je bilo tudi govora o možnostih za sklicanje konference neuvrščenih »na najvišji ravni«, to je konference šefov držav in vlad neuvrščenih, kakršni sta bili beograjska konferenca leta 1961 in kairska leta 1964. Ni bil glavni namen posveta sklepati o tej konferenci. Glavni namen posveta je bil proučiti sedanje stanje v svetovni politiki neuvrščenosti In poiskati učinkovitejše poti za medsebojno sodeIovan,|e, za utrdi- tev te politike in za ugotovitev, kateri so zdaj najvažnejši problemi. Konferenca se torej *ni odločila za sklicanje »vrhunske« konference. Uradno sporočilo pjavi o tem: »Udeleženci posvetovalnega sestanka 80 soglasno Izrekli potrebo po čimbolj aktivni udeležbi neuvrščenih držav v mednarodnem dogajanju in po osredotočenju prizadevanj v okviru OZN. S tem v zvezi so izmenjali mnenja o različnih oblikah In možnostih za redna in v.seobsega-joča posvetovanja in sodelovanje in o umestnosti konference šefov držav neuvrščenih držav ob ustreznih pripravah.« Pri tolikšni množici držav — zastopanih jih je bilo 51 — so bile nujno ocene o sedanjem stanju neuvrščenosti precej različne. Vsi so priznavali, da je slika res pisana in raznolika, toda eni so videli v tem nekaj razumljivega In naravnega, nekaj kar Je treba npofitevat! pri praditvl večje enotnosti In boljšega sodelovanja, drugi — predvsem 'alžirski delegat — pa so v tej raznolikosti videli »popolno zmedo, ki označuje naš sestanek od ■prvega dne... in je samo bled odsvit zelo očitne oseke neuvrščenosti«. Tako je menil alžirski delegat, ki se je na vse kriplje trudil, da bi to zmedo povzročil, ko se ni držal ne procedure ne časa, ki je bil določen za posamezne govornike in intervencije. Bolj objekti\’no z\'Cni ocena dopisnika Reuterja iz Beograda: »Kljub razhaja- njem v stališčih so neuvrščene države dosegle v Beogradu veliko več »K>tnostj kot na kair^ konferenci leta 1964.« Ko to pišemo, se trije a-miuriški astronavti priprav- Neuvr Ijajo na polet na Luno. Vse, kar je bilo pred tem, je bila pravzaprav priprava na glavno dejanje: prihod človeka na Zemljin satelit. Minilo je slabih deset let, kar je pokojni predsednik Ken-nedy določil načrt, po katerem bi moral Američan še pred koncem desetletja — to je še pred letom 1970 — stopiti na Lunino površino. V tem trenutku vse kaže, da se bo tako zgodilo. Takrat so združene tlržave še močno zaostajale v vesoljski tehniki — predvsem po moči nosilnih raket — za Sovjetsko zv'ezo in marsikdo je dvomil, ali .se bo Ken-nedyjeva napoved res uresničila. Toda ZDA so z izredno visokimi stroški in s skrajno koncentracijo strokovnjakov in industrijskega napora dohitevale ZSSR, tako da danes ni mogoče reči, katera izmed supersil vodi. Nihče pa se več ne slepi, da to ni napeta tekma ne samo v tehnologiji, ampak tudi za ugled v svetu. Sprva je kazalo, da Sovjetska zveza resno konkurira, da bi bila ona prva, ki bo poslala človeka na Luno, pozneje pa so sami Rusi dejaM, .da imajo drugačne načrte. Kljub temu so štiri dni pred a-meriško Izstrelitvijo poslali na Luno avtomatsko postajo. Vseeno Jim vendarle ni. 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov/ Kovčke gor, kovčke dol! (Nadaljevanje s 1. str.) Socialistične zveze in v skupščinske programe. Ta stališča pa so kmalu nato, v lanskem poletju, pravzaprav zanikali po hitrem postopku sprejeti OTezni zakoni. Po teh predpisih ni prepovedan samo prevoz z zasebnimi kamioni, ki imajo več kot pet ton nosilnosti, ampak tudi, recimo, zaposlovanje več kot treh delavcev (ki niso družinski člani) v zasebnih gostilnah. ■ Torej: kovčke gor, kovčke doJ! Takšnim predpisom so botrovale lanske junijske študentske demonstracije v Beogradu zoper pojave kapitalizacije in druge anomaJije v družbenih odnosih. Za taikš-no administrativno omejevanje zasebne pobude pa se seveda zavzemajo tudi mnoga družbena podjetja, ki očitajo, recimo, zasebnim avtoprevoznikom, da jim odžirajo de- lo z nelojalno konkurenco. Strinjamo s« s tistim, ki opozarjajo, da povzroča takšna cikcakasta, nedosledna, spreminjajoča se politika do zasebnih dejavnosti gospodarsko in politično škodo. Mnoga gradbena, industrijska, trgovska in dmga podjetja so naročala prevoze blaga pri zasebnikih, ker so bili til cenejši in hitrejši ter so prevzemali tudi takšne prevoze, ki so se jih družbena prevozniška podjetja otepala. V marsikaterem hribovskem kraju s6 vozili otroke v šolo zasebniki s kombiji. Prehodni turizem v Sloveniji potrebuje poleg hotelov in kampov tudi solidne zasebne gostilne, ki nudijo gostom tudi prenočišče. Toda nekatere izmed teh gostiln so zdaj morale omejiti svoje poslovanje, ker lahko v njih delajo le družinski člani in največ trije delavci, ki pa tega ne zmorejo. Namesto tega raje kratkovidno podpiramo neštete zakotne točilnice in sploh slabše vrste krčme, ki se množijo kot gobe po dežju ter širijo alkoholizem. S takšnimi, naglo spreminjajočimi se predpisi prav gotovo tudi ne krepimo občutka pravne varnosti občanov. Zasebnik, ki je zbiral prihranke na delu v tujini ali si še sposodil denar za nakup tovornjaka, zdaj pa ne ve, kam z njim in kako naj ga odplačuje, najbrže upravičeno začne zgubljati zaupanje v politiko, ki ga danes spodbuja, naslednji dan pa spet omeji. ■ V.se holj se ob vsem tem kaže, da v vseh delih dr/.ave niso enake okoliščine in potrebe. Zato nekaterih zatlev tudi ni moč urejati za vso državo po istem kopitu! Urejanje ^ problemov, kakor so zasebno gostinstvo in zasebno avtoprevozništivo. naj federacija zato prepusti republikam. S t©m nikakor ne bo ogrožena enotnost našega družbeno ekonomskega in političnega sistema. Vsekakor smo za to, da pojavom neupravičenega bc^atenja vsepovsod res odločno stopimo na prste, vendar smo prepričani, ker nas je že naučilo življenje, da tega ni moč učinkoivati doseči po sicer najlažji, toda slepilni poti — marveč z razvijanjem zdrave konkurence, z ustreznejšo in odločnejšo davčno politiko, s sodobneje urejeno in strokovno sposobnejšo davkarijo ter učinkovito zaščito delavcev, J^aposlenih pri privatnikih. In še: se neupravičeno bogatenje res pojavlja le pri nekaterih Ziusebnikih? M. Z. Sejmišča Cenejši prašički na sejmu v Novem mestu 14. julija je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 482 prašičkov, prodali pa so jih 399. Za manjše so 2iahte-vali 130 do 190 din, za večje pa 200 do 300 din. Plemenski prašički so bili tokrat cenejši kot na zadnjem sejmu. Brežiški sejem v soboto, 12. julija, je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 485 pujskov, prodni pa so jih 263. Prodali so samo manjše, in sicer po 10 din za kilogram žive teže. Izstopili so iz celjske Kreditne banke Zdravilišče čateške Toplice so odpovedale članstvo v celjsM Kreditni banki, ker mu ni odobrila p>osojila za gradnjo počitniškega naselja. Til je zdaj edina delovna organizacija v brežiški občini, ki se je priključila ljubljanski banki, kjer je dobila tudi kredit za 62 montažnih hišic. OB 20-LETNICi -AVTA« KOČEVJf Uvedli bodo več novih dejavnosti Poslovanje bodo razširili na potniški promet, turizem in gostinstvo — Najstarejši nagrajeni člani kolektiva in vzorni vozniki v soboto, 12. julija, je delovni kolektiv AVTA KOČEVJE proslavil 20-letnico obstoja podjetja. Slavnostne seje delavskega sveta, ki je bila v avli nove osnovne šole, se je razen domačih in tujih poslovnih sodelavcev, predstavnikov občinske. ^upšči-ne in družbeno-političnih or- ganizacij ter poslancev udeležil tudi pomočnik sekretarja za gospodarstvo SR Slovenije Ivo Bernard, O prehojeni 20-letni poti kolektiva je na slavnostni seji govoril direktor podjetja Stane Ocepek. Na tej seji so sprejeli tudi pomembne sklepe o raziširitvi poslovanja na Rop zaradi stare sablje Na 2 leti in 6 mesecev strogega zapora je bil pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen Vinko Kovačič iz ciganskega taborišča pri Le^ovcu. Doslej ni bil kaiz-novan, 25 januarja letos pa je postal ropar. Z mladoletnim pajdašem istega rodu sta šla v hišo Franca Puntarja v Senušah in zahtevala, naj staro vojaško sabljo zamenja za vejnik. Puntar je zamenjavo odklo- nu, Cigana pa sta ga nato napadla in pretepla, vzela sabljo, mimogrede pa še denarnico z 900 dinarji. Ko se je napadeni zbudil iz nezavesti, se je zatekel k bratrancu na pomoč, naslednji dan pa je šej k zdravniku. Obtoženi Kovačič je na sodišču zanikal dejanje in krivdo, vendar obstajajo močni dokazi, da je Pimtarja oropal, zato mu je senat izrekel kazen. potniški promet ter turistično in gostinsko dejavnost. Ob tej priložnosti je delavski svet odobril tudi izdelavo potrebnih študij in elaboratov m nove dejavnosti ter pooblastil strokovni kolegij, da lahko k sodelovanju povabi tudii zunanje sodelavce in druge službe. Ob zaključku slavnostne seje so podelili diplome in zlate ure 20 članom kolektiva, ki so pri podjetju že vseh 20 let. Predstavnik zavarovalnice SAVA pa je obdaril z brivskimi aparati 6 šoferjev za njihovo varno vožnjo. V kulturnem delu proslave 90 prvaki ljubljanske Opere Ladko Korošec, Vilma Bukovec in Rajko Koritnik ^iieli več opernih arij; na klavirju jih je spremljala Zdenka Lu-kec. Zvečer je bilo v prostorih mehanične delavnice AVTA KOČ-EVJE še tovai’iško srečanje članov kolektiva. J. P. PODJETJE MESO TRBOVLJE razpisuje prosta delovna in učna mesta za 5 KV MESARJEV (po možnosti sekačev) in 5 VAJENCEV za izučitev KV mesarja»Brez strojev ne gre več, kmetje pa potrebujemo kredite zanje! Tudi carine in prometni davki so previsoki,« pravi mladi gospodar Stanko, ki je želo vnet za vse kar je novega - Sam opravlja s pomočjo strojev vsa dela na 7 hektarov veliki kmetiji - V manj kot štirih letih je zredil 100 glav živine, je dober kooperant, povedal pa je tudi to, da je ljudem žal za zadrugo in za njenimi stroji! Na Gorenčevi kmetiji v Gorenji vasi je bil tega dne praznik. Sin Stanko, kmetijski tehnik, ki kmeti doma, je pripeljal iz Ljubljane nov stroj: siloreznico. Seveda ga je bilo treba tako preizkusiti. Stroj je v 20 minutah kot nič zrezal voz koruzovine in jo s puhalni-kom zmetal v gospodarsko poslopje. Siloreznica je delala precejšen hrup. Tudi opravkov je bilo pri prvem poizkusu z njo dovolj, zato sem ob strani počakal. Ko je bilo vse končano, sem Stanka Gorenca vprašal, kdaj bi se lahko oglasil na pomenek. »Katerikoli dan lahko pridete, da boste le pred 6. uro zjutraj tu!« je odvrnil brez pomišljanja. čez nekaj dni sem v zgodnjem jutru spešil korak sk(^ zi Gorenjo vas pri šmarjeti h Gorenčevim. Trdna domačija s hišo in 5 gospodarskimi poslopj'i je pripeta na robu vasi v breg pod gozdom. Siloreznica je že imela svoj prostor ob podu. Več traktorskih priključkov in kmetijskih strojev že ob prvem koraku ustvari vtis, da se na tej domačiji kmetuje na sodoben način. Okoli poslopij nikjer nobenih smeti, povsod vzoren red, ki bd bil lahko za vzgled marsikateri hiši v mestu. več za stari način obdelave, premalo pa za sodobnega. Vsaj 15 hektarov obdelovalne zemlje mora imeti kmetija, da 56 izsplača na sodoben način, tako so nas učili. Rodil sem se 1943. V družini nas je bilo 7 otrok. Dveh ni več, drugi so šli v svet. Tako sem kanil tudi jaz. Zato sem 1959 odšel na srednjo kmetijsko šolo na Grm. 1963 sem jo končal in odšel k vojakom. 1%5 sem odslužil vojake. IJoma so me silili, naj prevzamem. Takrat se je začela kooperacija, ki je alizirane. Nikar se ne čudite temu. Pridelujem vse, kar potrebujemo, . največ pa pšenice in koruze za živinorejo. V hlevu imam 8 svojih glav, kar je več, redim v kooperaoij-i: do 8 telet. Najbolj pogrešam sodoben hlev. V Ljubljani že delajo načrte zanj. Za 18 krav in 18 pitancev bo prostora v njem, stal pa bo 100 tisočakov. Brez »trojev ne gre več, ker ni ljudi za delo! Pri nas skoroda ni več človeka, ki ne bi anal govoriti o kimetijstvu, ki ne bi imel vsaj enega ali dveh predlogov, kako ga rešiti, kar se nas kmetov tiče — za dve osnovni stvari: za stroje in kredite, pe bi bilo rešeno to dvoje, bi se drugo dalo prebroditi. Delavcev ni več. Ljudje hodijo v službo; ta z avtobusom, oni peš, tretji spet s kolesom ali mopedom. Ko ga potrebuješ, ga ni dobiti. Delo pa ne more čakati. žito je treba požeti, ko je A- Zgodnje jutro je, Gorenčeva teta pa že grabijo in pospravljajo po dvorišču. Sosed — takšnih obiskov ni malo — je prišel na dogovor za pomoč s traktorjem Pozneje sem videl, da skrbi za red okoli hiše stara teta. Dolgoletno ddo jo je sključilo in zvilo, vendar ne toliko, da ne bi mogla držati v rokah metle in grabelj. Sproti pograbi in pomete vso slamo, mrvo in podobno, kar se raztrese okoli hiše. Celo prahu, ki se nabere na listju trte, ki se vzpenja po brajdi ob hlevu, se lobi z metlo in ga otrese. Prišel sem v zadnjem trenutku, čeprav je bila ura šele četrt na šest zjutraj. Ko sem zavijal proti WSi, je za hlevom zabrnel traktor In Stanko Gorenc se je z vprežno prikolico pripeljai izza vogala. Ustavil je: »A, prišli ste!«. Segla sva si v roke in se odločila za senoo pri šupi. Tam sva na hlodih začela pomenek. Stanko Gorenc, mladi gospodar na domačiji v Gorenji vasi, je začel: »Tudi jaz sem želel v svet, pa je naneslo. da sem ostal« — Zakaj sem se odločil, da bom kmet, bi radd vedeli? Ni bilo čisto po moji volji, veste! Na naši domačiji je 15 ha zemlje. Tri hektari so oml, 8 hektarov pa je gozda. Zemlje dovoOj in pre- malo boljše kazala za kmeta, zlati v živinoreji. Živinoreja me je že od nekdaj veselila. Tudi kakšen kredit za stroje se je takrat že dobil. Odločil s«n in prevzel. Domači mi niso gledali pod prste, pustili so me, naj delam po svoje. Proizvodnje nimam speci- zrelo, ker se drugače osiplje, travo pokositi, ko je godna, ker drugače agubi hranilno vrednost. Tako je jz vsemi kmetijskimi pridelki. Brez meihanizacije se ne da sodobno kmetovati. V konicah si brez strojev kot brez rok tudi na zasebni kmetiji. Stroj pa je strašansko dra- ga stvar. Jaz imam traktor Zetor—35, nekaj priključkov 2sanj, kosihiioo BCS in siloreznioo, Id sem jo pripe-Ijal iz Izubijane pred nekaj dnevi. S temd stroji nekako rinem, zelo pa bd potreboval nakiladakio prikolico za traktor, Stane več kot 20 tisoč din, nadomesti pa 3 ljudi: dva grabljača in enega nakladalca. Zakaj so carine tako visoke, domačih strojev pa ni? v Savinjski dolini pridelujejo kmetje hmelj i« dobijo za prodani hmelj devize. Omogočen jim je nakup tujih strojev. Mi redimo živino, to živino izvažamo, pa ne dobimo nobenih deviz. Zakaj je naše devizno poslovanje tako zapletalo in zakaj zahteva toliko ounkanja, ki se človeku , upira? Zakaj ne morem kot lastnik kar takoj porabiti deviz, kd mi jih je pak moram prej opraviti nekdo poslal po pošti, am-nekaj nečednih manipulacij? In carine ter promet- ni davkd za stroje. V zasebnem kmetijstvu škriplje v veliki meri zato, kar ni delavcev, ker ni ljudi, ki bi obdelovali zemljo. Tudi tisti kmet, ki bi lahko stroj z našim denarjem kupil, je onemogočen, ker domačih strojev ni! Za tuje stroje pa moramo plaCati od 40 do 50 odst. carine in prometnega davka na nabavno vrednost. Krediti nam niso v veliko pomoč, ker jih je težko do-tkiti in jih dajejo na kratek rok. Za traktor, ki stane 35.000 din, sem dobil 25.000 din kredita za 3 leta. Polovico kosilnice sem plačal takoj, dri^o polovico ni kreditira zadruga iz fonda za kooperacijo. Dokler smo imela v šmarjeti zadrugo, so bili tu 3 traktorji in mlatilnica in ni bilo sile za stroje. Z zadrugo je vse to odšlo in ljudje stroje še danes pogrešajo, saj jih lahko red-kolodo kupi. Gozd je bil včasih kmetova kreditna * rezerva. Odpisali smo jih in človek res ne ve, kje dobiti denar. Semensko blago in vse drugo, kar potrebuješ, se dobi, če kdaj amanjka, so ljudje sami krivi, ker ne naročijo pravo-č*asno. »Na kmetiji se zgaraš, za pokojnino pa si prikrajšan« Za delo sem sam. S stroji zmorem brez tujih dnin. Sosedje mi včasih pomagajo. Odvrnejo mi to, kar zamudim, kadar jaz pomagam njim. Sam sem za delo, vrhu tega pa preživljam' tri penzioniste: očeta, mamo in 72-letni Gorencev oče spremlja z igrivim pobliskom v očeh sinova prizadevanja za delo po novem. Ni se dal veliko prositi; kar takoj je splezal k Stanku na traktor in prijel krmilo rekoč: »Vsedel se bom že za njega, vsedel, voziti pa si ga ne bi upal!« teto. Zadnji čas je, da bi se tudi za kmeta kaj uredilo glede pokojnine. Celo življenje dela in plačuje družbi davke in razne dajatve tudi posredno, ko je star, pa mu ostane samo kot. Očetov sošolec je tesar, in samo zato, ker je tesar, ima zdaj pokojnino, moj oče pa je brez nje. Bojimo se bolezni, če količkaj poležiš v bolnici, je treba dati 1000 din. Tisoč din je ena krava, ta pa zraste v 3 letih! čez kooperacijo nimam kaj posebnega reči. Moti me edinole to, da moram prodati vse prek zadruge, če bi to veljalo samo za kooi>eraci-jo, bi raziunel. Vprašujem se, zakaj moram prodati svoje živinče s posredovanjem zadruge, ki ni imela pri njem nič? Pri štirih dobrih glavah izgubim, če jih prodam na sejmu na območju zadruge, 500 din. Zakaj to? Tudi drobnih težav ne zmanjka. Nekaj v vasi nas ima elektromotorje za pogon strojev. Napetost toka pa je ob jutrih od 140 do 120 V. Potegujemo se za transformator, Povedali so nam: če boste sodelovali, ga dobite drugo leto. Nas, ki imamo elektromotorje, je premalo, drugi pa ne bodo pripravljeni sodelovati. Kaj storiti? Približno 100 glav živine sem zredil v štirih letih, kar kmetujem. Poleti sem na nogah od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer, pozimi je manj dela. Eno z drugim pa ga je čez vse leto za 10 ur na dan. Zagovorila sva se, zdaj pa res moram za delom! Poslovil se je, se zavihtel na traktor in odbrnel. Med pogovorom naju je zmotilo več sosedov, ki so prišli prosit za košnjo. Sam pri sebi sem mu tiho zaželel, da bi mu kosilnica dobro rezala Tekst in slike: MILOŠ JAKOPEC CKISTINSKO PODJETJE GRAD MOKRICE čestita za 22, julij, DAN VSTAJE, in vabi cenjene goste na obisk! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE POHIŠTVA BREŽICE Čestita za dan vstaje 33. julij in priporoča svoje izdelke: spalnice, regale in kosovno pohištvo Gorenčeva domačija v Gorenji vasi pri Šmarjeti RESTAVRACIJA NA GRIČU ČATEŽ PRI BREŽICAH prisrčno čestita vsem delovnim ljudem za 22, julij in jih vabi na obisk svojih prijetno urejenih pro* štorov nad sotočjem Krke in Save! STALIŠČA IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Brežice: nihče se ne sme okoriščati! Vodstvo Socialistične zveze v Brežicah svari pred slehernim pojavom okoriščanja posameznikov z družbenim premoženjem Izvršni odbor ObK SZDL Brežice je na svoji redni seji 7. julija razpravljal o prodaji družbenih zemljišč zasebnikom. Na podlagi podatkov iz dnevnega in pokrajinskega tiska, ki je med drugim informiral javnost tudi o parcelah v Brežicah, katere je Gozdno gospodarstvo prodalo nekaterim svojim uslužbencem po izredno nizki ceni, je izvršni odbor sprejel naslednja stališča: 1. Družba je v ne tako davni preteklosti % velikim trudom ' pomagala kmetijskim organizacijam, da razširijo in združijo površine za svojo osnovno dejavnost. Metode teh prizadevanj niso bile ravno priljubljene, pa so morale družbeno • politične organizacije zastaviti tudi svoj politični vpliv v prepričanju, da bodo okrepljene kmetijske gospodarske organizacije skrbno gospodarile s tako pridobljenimi osnovnimi sredstvi v korist družbe. Socialistična zveza kot najširša družbeno - politična organizacija ne more mirno mimo dejstev, da s težavo in žrtvami pridobljena družbena zemljišča zopet prehajajo v zasebno last, in moralno obsoja v^e organe in osebe, ki omogočajo tako prakso. 2. Organi upravljanja Gozdnega gospodarstva imajo nalogo, da v imenu vseh svojih delavcev najskrbneje NESREČE Šentjur: zadremal za volanom Drago Stojkovič iz Donje Svar-6e pri Karlovcu je 7. julija zadremal za volanom. Zapeljal je na bankino, podrl tri smernike in Sele pri tretjem ustavil svojega fička škodo so ocenili na 900 din. Ribnica: pri zaviranju ga je zaneslo Milančan Renato Rivien se Je peljal 8. julija z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Ribnici jd dohitel osebm avtomobil in močno zavrl. Na mokri cesti ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer je še nekaj časa vozil, nato pa se prevrnil. Sopotnika sta se laže poškodovala, na vozilu pa je za 7.000 din škode. Na Gorjancih: zdrknil 7 m navzdol Zagrebčan Slavko Vijola se Je peljal 8. julija z avtom iz Novega mesta proti Metliki. Na vrhu Gtor-jancev ga Je na mokri cesti zaneslo na levo, potem pa je vozilo zdrknilo 7 m po strmini navzdol, škoda znaša 5000 din. Mačkovec: prekucljaj čez cesto Zagrebčan Vladimir Konjevod je 10. julija vozil osebni avto otl Novega mesta proti Metliki. Pri Mačkovcu je zapeljal na bankino, vozil več metrov po njej, naglo zavil na levo in zapeljal čez cesto po stiTnini havzdol, kjer se je prekucnil. Na avtomobilu Je škode za 4.000 din. Semič: motorista trčila Anton Stariha iz Coklovce se Jo 12. julija popoldne pripeljal * motorjem z dvorišča obratnega servisa v Semiču na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Prav tedaj je mimo pripeljal BoZidar Sobt^r iz Vranovičev. Motorl.«ta sta trčila in se huje poškodovala. Odpeljali .so ju v bolnišnico. Gmajna: podrl dve brezi Ljubljančan Bojan Langerholc se je 10. Julija peljal z avtom iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Gmajni je dohitel tovornjak in ga nameraval prehiteti. Ker mu je naproti pripeljal osebni avto, je zapeljal za tovornjak in zavrl. Na mokri eesti je začel njegov avto drseti proti tovornjaku, zato je zapeljal na levo stran. Preko bankine je zdrsiil v vsek, podrl dve brezi in se čez streho prekucnil na rob ceste. Voznik in sopotnik sta se laže poškodovala. Na avtomobilu je za 8.000 din škode. Novo mesto: trčenje tovornjakov SrečKo Fortek je 10. julija po-' poldne parkiral tovornjak na parkirnem prostoru na -Cesti herojev v Novem mestu. Tam je stal tudi tovornjak Franca ^vca s PangrC grma. Vo2inika sta istočasno sedla ea volan in nameravala zapeljati na cesto. 2ivec je zapeljal do ceste, ko pa je z vzvratno vožnjo obračal vozilo, je za njim speljal do ceste tudi Fortek. Tovornjaka sta trčila, škode pa je za 5800 din. Novo n>esto: zavila pred avtomobil Celjanka Martina Repovž je 13 julija dopoldne nameravala zaviti z osebnim avtomobilom na Ulico talcev v Novem mestu, ne da bi se prepričala, če Je cesta prosta. Ker je v tem trenutku naproti pripeljal osebni avtomobil Metličan Ivan 2ele, sta vo;:ili trčili, škodo so ocenili na 4.500 din. Preloženo srečanje izseljencev Srečanje izseljencev v Kočevju, ki je bilo predvideno za 22. julij, je ziiradi finančnih težav iireložono in bo, kot smo zvedeli, 17. ali 24. avgusta. Srečanje prireja podružnica Izseljeniške matice Kočevje skupaj z občinskim -ZZB in obč. konferenco SZDL. Podobno srečanje je bilo lani na Brejfu v ribniški občini. J. P. gospodarijo z družbeno imovino. Ob ugotovitvi, da so bile sporne parcele prodane po ceni, ki je precej nižja od resnične prometne vrednosti tega zemljišča, prav gotovo ne moremo govoriti o dobrem gospodarjenju v tej delovni organizaciji niti o ukrepih, ki bi ustrezali večini delavcev v njej. 3. Eno od načel naše socialistične družbe je nagrajevanje po delu. Trditev predsednika d“lavskega sveta, da so z ugo'ino prodajo parcel hoteli pomagati nekaterim delavcem do cenejše gradnje, dokazuje, da so kupci zemljišča pravzaprav nagrajeni z materialnimi dobrinami. za katere niso prispevali nobenih izrednih naporov v svo.jem delu. Tako nagrajevanje pa ni v skladu z načeli, za katera se bori SZDL. 4. Odtujevanje družbenih osnovnih sredstev s takšnimi metodami omogoča špekulacije posameznikov, ki si poceni pridobljene materialne koristi s preprodajo še povečajo. Tudi v tem primeru je prišlo do primerov preprodaje po mnogo višjih Bralne značke za vnete ml^e bralce Tudi na metliški osno\Tii šoli so v juniju podelili u-čencem Zupančičeve bralne značke Od 230 prijavljenih je do konca tekmovanj.a vzdržalo 188 uč^cev in u-čenk, ki so ob zaldjučku prejeli M cicibanovih bralnih zmačk ter 37 bronastih, 33 srebrnih in 25 zlatih , Župan-čičevili značk. 37 učencev, ki so tekmovali že drugo le-tx), pa je dobilo lepe taijfge. Ob tej priložnosti je vodstvo šole povabilo v goste pesnici Vido Brestovo in Nežo Maurerjevo, ki sta skupaj z domačinom Jožetom Dularjem brali svoje pesmi in prozo ter' podelili učencem bralne znački Z recitacijami pa so nasu>pili tudi mladi tekmovalci. 40 let GD Dolenji Lazi v nedeljo, 13. julija, je gasilsko di-uštvo Dolenji Lazi pri Ribnici proslavilo 40-let-nico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so odprli preurejeni gasilski dom, priredili slavnostni sprevod in podelili priznanja zaslužnim gasilcem. Več o tej slavnosti bomo poročali v prihodnji številki našega lista. cenah, nekaj kupcev parcel pa že gradi ali ima svoje stanovanjske hiše na drugem mestu in teh parcel ne potrebuje zase. 5. Ne glede na pravno rešitev te zadeve izvršni odbor ugotavlja, da javnost obsoja vse, ki so sodelovali v tej prodaji in nakupu družbenega zemljišča, in postavlja vprašanje moralno-polltične odgovornosti posameznih odgovornih tovarišev. Prav tako menimo, da navedeni primer ni osamljen in smo dolžni v imenu članstva SZDL odkrivati in obsojati vse pojave okoriščanja posameznikov z družbeno Imovino. Izvršni odbor SZDL Brežice Za 13. julij sprevod okrašenih vozil Dan šoferjev so v Beli krajini proslavili s sprevodom 3 okrašenih avtomobilov, ki so iz čmomlia vozili skozi Gradac v Metliko-Spremljala jih je metliška mladinsk« godba. V Črnomlju in Metliki je pozdravil udeležence šoferskega slavja tov. Einsiedler, nato pa so delegacLj« ponesle vence na grobove padlih in umrlih šoferjev. Pri slovesnosti je govoril tudi predsednik ZŠAM tov. Ilenič,' kd je prikazal razvoj in dejavnost društva, obenem pa izrekel pohvalo 16 najprizadevnejšim članom. Po slavnosti so organizirali tovariško Sirečanje na Vinonieru. K. W. „4000 gasilcev bo korakalo" 16. in 17. avgusta bo v Metliki osrednja slovesnost ob 100-letnici slovenskega gasilstva - Predsednik pripravljalnega odbora v Metliki Franc Vrviščar je napovedal vrsto prireditev — Tovariš Vrviščar, kakšen je bil izid nedavnih razgovorov v Metliki, kjer ste s predstavniki republiškega pripravljalnega odbora ter s predstavniki hrvaškega gasilstva razpravljali o prdreditvah ob 100-lefcnici slovenskega gasilstva? — Program prireditev, ki se bodo 16. in 17. avgusta odvijale v Metliki, je dokončen, le podrobnosti bomo še naknadno urejali. Zmenili smo se, da bo začetek proslav 16. avgusta ob 11. uri, ko bo v gradu otvoritev slovenskega gasilskega muzeja. Popoldne ob 17. uri bomo svečano odprli novi metliški gasilski dom, zatem pa bo slavnostna seja domačega gasilskega društva, na kateri bomo odlikovali najzaslužnejše gasilce. — Kakšne slovesnosti so predvidene za 17. avgust? — Ta dan se bo v Metliki zbralo več kot 10.000 ljudi, kar se doslej še nikdar ni zgodilo. Začetek proslave bo ob 9. uri z gasilsko parado, v kateri bo sodelovalo 4.000 slovenskih in hrvaških gasilcev. Korakali bodo do poligona v Mestnem logu, kjer bodo predali raport pokrovitelju slavja, nato bodo poklicni gasUci iz vse Slovenije izvedli praktično vajo, v kateri bodo pokazali gašenje požara z nekdanjimi preprostimi sredstvi in z najsodobnejšimi stroji in napravami. Po programu bo zabava ob Kolpi. — Kdo Je prevzel p>o-kroviteljstvo nad proslavo? -— Pokrovitelj slavja je Stane Kavčič, predsednik izvršnega sveta Slovenije. Nadejamo se, da še bo slavja v Metliki udeležil. RIA BAČER Obvezno zavarovanje je povečano! Direktor poslovne enote Zavarovalnice SAVA v Novem mestu Darko Lutfnan o podražitvi premij za obvezno avtomobilsko zavarovanje - Zaradi i izgub v tem zavarovanju se obetajo prihodnje leto podražitve — Tov. direktor, kaj laliko poveste k že uve-Ijiivljenemu povečanju premij avtomobilskega zava-rovanja? — 8. julija letos je poteklo enoletno zamrznjenje cen ob veznega avtomobilskega zavarovanja (to je tisto zavarovanje, ki ga plačujemo pri registraciji vozil). Ob zamrz-njenju je bilo zav€irovaIni-cam naloženo, naj sporazumno z AMZ Jugoslavije in Zavodom za cene povečajo tarife. AMZ se s predlaganim 40-odst. povečanjem ni strinjala, Zavod za cene pa je pristal na takšno povečanje, če se pogoji zavarovanja ne izpremenijo. Iz naslova obveznega zavarovanja so •.mele članice združenja jugoslovanskih zavarovalnic doslej 830 milijonov din izgub. Nove premije tega zavarovanja,-ki veljajo od 8. julija dalje, so naslednje; za avtomobile do 800 ccm 190 din, od 600 do 700 com 208 din, od 800 do 900 ccm 244 din, od 900 do 1000 ccm 263 din, od 1000 do 1100 ccm 281 din. od 1100 do 1200 ccm 300 din, od 1200 com do 1300 ccm 318 din itd., tako da je premija za obvezno zavarovanje za vozi- lo s 3000 ccm 500 din. Te premije so za zasebne lastnike, medtem ko so za družbene avtomobile nekoliko nižje. Znate prijaviti škodo/povzročeno po divjadi? Sedanji temeljni zakon o lovstvu, ki ureja med drugim tuidi povrnitev šikode, ki jo je napravila divjad, je začel veljati 7. aprila 1965. Mnogi občani pa še zdaj ne vedo, kao je v takih primerih treba nar^ti, da bi si pridobili-pravico do odSkodnine. Mnogi oškodovanci prepozno prijavijo škodo, ker so prepričani, da še vedno veljajo določala zaikona iz^ 1. 1954. Takrat je res billo treba prijaviti Škodo občinskemu upravnemu organu v osmih dneh po tem, ko je oškodovanec ave-del zanjo, najpozneje pa v enem mesecu po nastali .^o-di. Taikrat je občansko organ imenoval posebno komisijo, ki je akodo ocenila in ugotovila vsa dejstva, ki so vplivala na nastanek šikode. Ugotovljeno Škodo je lovska dru- žina plačala, v nasprotnem primeru pa je moral oškodovanec najkasneje v šestih mesecih vložiti tožbo na sodišču. Po adaj veljavnem zakonu pa mora oškodovanec v 15 dneh po dnevu, ko je zvedel za škodo, najkasneje pa v dveh mesecih (če prej zanjo ni zvedel), vložiti odškodninski zahtevek oz. odškodninsko tožbo. Občinski upravni organ, ki j® pristojen za lovstvo, rešuje odškodninske spore med oškodovalcem in lovsko družino, ki gospodari z loviščem, če znaSa škoda do 250 novih dinarjev, če znaša Skoda več kot 250 din, razpravlja o stvari občinsko sodiišiče, če pa presega 10.000 din, raapravilja o stvari pristojno okrožno sodišče. Po zakonu morajo torej lovske družine, ki gospodarijo z loviščem, povrniti škodo, ki jo napravijo zaščitena divjad, divji prašiči In medved izve zaščitenega območja. Pogoj je, da je uporabnik zemiljdšča ali oškodovanec poskrbel za zavarovanje pred divjadjo na način, ki je splo.šno udomačen ali pa primeren krajevnim razmeram. Ni pa mogoče uspešno uveljavljati odškodnine, če uporabnik zemljišča ni ničesar napravil, da bl pridelke zaščitil pred divjadjo. Pri zavarovanju je treba uporabljati tiste načine, fci šo v določenem kraju v splo&ii navadi, odš'kodovanec pa mora to tudi dokazati, ko uiveljav-Ija odškodninski zahtevek. Kadar Je uporabnik zem- ljišča zavaroval svoje pridelke, pa mu je divjad kljub temu napravila škodo, mu lovska družina mora povrniti škodo. Zato mora oškodovanec najprej zahtevati povračilo škode od lovske družine. Pri tem je treba pAzIti, da ne bo preteklo več kot 15 dni od dneva, ko je zmedel za škodo. Ponavljam: odškodninski zahtevek do 250 din je treba vložiti pri občinskem upravnem organu, za škodo nad 2S0 din pa je treba vložiti pri občinskem sodišču. Odškodninski zahtevek oe. odškodninsko tožT?o je treba vložiti torej samo takrat, ko lovska družina ne plača škode 065? ko nastane spor med loviiko družino in oškodovancem. Temeljni zakon o lov-st\oi določa, da Je postopek o odšlcodninskih zahtevah oz. to*bah hiter, kar pomeni, da je treba take zadeve prvenstveno reševati. Stroške postopka mora plačati lovska družina, če je bi- lo dokazano, da je morala plačati tudi odšikodnino; v nasprotnem primeru pJača stroške tudi oškodovanec, če njegov zahtevek ni bil upravičen. Odločilno pri. tem, kam naj se oškodovanec obrne po tem, ko ni prišlo do poravnave pri lovski družini, je, kakšno odškodnino zahteva. če bi na primer zahteval odškodnirx) do 250 din, v postopku pa -je bila ugotovljena škoda nad 250 din, bo o tem še vedno odločal občinski upravni organ. Oškodovanec lahko vloži svojo zahtevo pismeno, laliko pa Jo da tudi na zapisnik na občini oz. na uradni dan pri sodišču. MIHA KRHIN ddpl. iiiž. agr. Javnost je razburilo pisanje o splošni podražitvi avtomobilskega zavarovanja. Za povečanje se je odločila samo zavarovalnica Jugoslavija, zato se celotna razprava v tisku nanaša samo nanjo. V adruženju jugoslovanskih zavarovalnic — edino zavarovalnici Jugoslavija in Novi Sad nista članici tega združenja — pa nismo imeli nobenega namena zviševati neobvezno zavarovanje. Naj pripomnim še to, da je UO našega združenja dal izjavo, da pred začetkom prihodnjega leta il zavar rovalnic, tega združenja, ne bo podražila neobveznega zavarovanja. — .%li je povečana premija XM obvezno zavaro* vanje že ekonomska? — Ne, zdaj še ni ekonomska in jo bo verjetno treba še povečati. Vsa potrebna dokazila o tem bo združenje zbralo še letos in jih predložilo v oceno pristojnim oblastnim organom. — In kako kaže za neobvezno zavarovanje? — E*oprejšnJa podražitev neobveznega zavarovanja ni bila za članice združenja ekonomska. Bila Je bolj iihod v sili, ker nismo želeli preveč vznemirjati javnosti In zaostrovati odnosov. Z gradivom za povečanje premij obveznega zavarovanja bo združenje predložilo tudi gradivo za povečanje premij neobveznega. V Sloveniji pa se bomo pri tem zavzemal) za takšno rešitev v okviru naših pogojev, hi ne bi preveč prizadela savarovancev. M. J. Vinogradniška obnova v sodni dvorani Pozdravi iz Zaječara Tovariš urednik! Prav radi prebiramo Dolenjski list, saj nam prinaša vsak teden vesti iz naših domačih krajev. Služimo vojaški rok v Zaječaru v Srbiji, zato nam Je list še toliko bolj pri srcu. Izkoriščamo priložnost, ko boste v Sloveniji slavili dan vstaje, da vam in vsem bralcem lista čestitamo za naš praznik. Dolenjski fantje pa obenem pošiljamo vsem domačim dekletom in fantom lepe pozdrave! - Na fotografiji smo od leve proti desni: Tone Pavlič, Jože Somrak in ■ Franc Mali. Daleč preilc meja domovine 2Biand ibizeljsiki ivtoogradi nuij-no kličejo po oibnovi. Pred 60 ša več leti sadena vkiska, trta na ameriški jpocHagi počasi hira in njeni oibdelovalni nmogolkirat pres^^jo vrednost pridelka. Marsikateri vinogradnik se je že odločil za otonovo, krepko TigraHM za delo in pričel delati z velikim upanijein, da mu bo tarta lepo obrodila in v neikao letih poplačala trdo delo in velike stroške, ki jiii terja otonova. Tako je računal tudi mladi posestndk V. G., ki je pred leti prevzel star, onemogel vinograd. Zaril se je v zemljo in v delo, potne srage so pojile vinograd in ni varčeval z napori; delo mu je bilo užitek, potreba, upanje, radost in zadovoljstvo. Vsak dan je z veseljem opazoval rast mladih sadik, ki so mnogo obetale. Bilo je pred dvema letoma v cvetočem maju. Mladi vinogradnik je bil nekaj dni zaposlen na polju , z oranjem in set-^-ijo, pa zato ni mogel v vinograd, da bi pogledal, če ni morda pomlaxianisQci ju-traniji mraz Skodli tesnim sadikam. Na&lednoi (eden je ugotovH, da 60 sadike zdrave, toda kar 160 trsnih cepljenk je — iagindlo! Kakor da bi jih vzela noč! Varklar jih nd uirnčil mraz, pač pa je bdla vmes zločinska roka nepridiprava, domačina, ki se je priženil na malo posestvo onkraj Sotle in je razmere v bizeljskih vinogradih dobro poznal. Po priaadevnem delu postaje iniHce na Bizeljskem je bil storilec R. M, kmailu znan. Sledila je prijava to sadike so kmalu naSU neka(] kilometrov daleč v Globo- Težave z mostom v Kostanjevici v drugi polovici maja je Cestno podjetje pričelo z obnovitvenimi deli na obeh mostovih čez Krko. Ko so imeli 27. maja ko-stanjeviški upokojenci izlet do Postojne in Slovenskega Primorja, smo se jim pridružili tudi upokojenci iz Podbočja. Na poti proti Kostanjevici sem opozoril šoferja, da je kostanjeviški most zaprt. Šofer pa mi je dejal: če je most zainrt, bo na Križaju prav gotovo kakšno opozorilo. Ker ga ni bi o, smo mimo zapeljali po asfaltu proti Kostanjevici; v zadnjem trenutku nas je opozoril neki cestar, da je most zaprt, šofer je moral avtobus obrniti in se vrniti v Podbočje, od koder smo se po tako imenovani »mali cesti« vrnili v Kostanjevico. Nekaj podobnega se je zgodilo, ko je v Kostanjevici gostovalo mariborsko gledališče. Nekaj gledalcev je hotelo z osebnimi avtomobili preko mostu, a jim je to tispelo šele po dolgotrajnem moledovanju in prerekanju. Promet iz Kostanjevice v smeri proti Krškemu in Brežicam je bil preusmerjen preko Pobočja. Zdaj je nastal nov problem: nekatera vozila so obšla Pobočje preko mostu, druga 'pa so si izbrala krajšo obvozno pot čez Žabjek. S to bližnjico so si šoferji sicer prihranili kakšnih 500 metrov, zato pa so potniki v Podbočju večkrat zaman čakali avtobus. Na ta račun je bilo. izrečeno precej pritožb, pot pa je bila skoraj unitena. Ali ne bi bilo veliko bolje, če bi Cestno podjetje po radiu ali po tisku pravočasno objavilo, da bo most zaprt za vsa vozila, in kdaj bo po njem dovoljen le osebni promet. Tako bi potniki iz pod-boškega področja vedeli, kje naj čakajo avtobuse: ali na Križaju, ali pa doma v Podbočju. Obnova mostov trenutno sicer miruje, toda verjetno bodo dela kmalu nadaljevali, zato prosimo za pravočasna javna obvestila. M. ŠKETA Podbočje »KOMAJ ČAKAVA, DA GA DOBIVA V ROKE ...« Spoštovano uredništvo! Prejmite lepe pozdrave od dveh svojih bralcev v Nemčiji — Jožeta Bartlja in Jožeta štanglja. Komaj čakava, da Dolenjski list v poiiedeljek pride, saj je to edini stalni stik z našo prelepo domovino. Podpisani sicer nisem vaš naročnik, ker ga dobiva moj kolega, če pa ne bi bil on nanj naročen, bi ga že da-vno naročil jaz. Zato svetujem vsaJcomur v tujini, naj si naroči domači tednik, ker bo le tako sproti dobival vse novice in zanimivosti iz znanih krajev. Prosim, objavite te moje vrstice v domačem listu tam, kjer piše »To stran ste napisali sami«. JOŽE BARTOU, Bad Helmstedt, Nemčija Novo mesto: trčenje vozil Novomeščan inž. DiiSan 2esUa se Je peljal 10. i Julija z oselMum avtomobilom iz Irte vasi proti Novemu mestu, ko mu Je naproti pripeljal tovornjak cestnega podjetja Novo mesto Viktor Račič. Osebni avtomobil Je zaneslo v tovornjak. Na vozilih Je za 5 tisoC din &kode. kem, v vinogradu, katerega loststica ni vedela, da je od R. M. kupila ukradeno bda- 00. Obtoženi se je zagovarjali na kazenskem oddeilku občinskega sodiSča v BreKcah. Dokaizi so bili trdnejši od nj^ovih izgovorov. Prisodili so mu dva meseca zapora dn plačilo odškodnine. Tudi pritožba na okrožno soddšče mu ni pomagala, saj je bila krivda v celoti dokazana. Oškodovanec pa kljub temu Se nima poravnane škode. Trsne cepljenke so imele leta 1967 prometno vrednost 2,50 din za kos, zaradi česar mora krivec plačati oškodovancu celotno vrednost, to je 400 dinarjev. Teih stroškov pa ni malo. Kopanje 160 jam. gnojen(ie, saoenje, za^ino«-nje, tin kar je glavno, i<^>ad dohodka saa dve leti — vse to res niso mali stroSki. dkod« bo nad 2.000 Ndin, ker pa se je delavna sila medtem še podražila, bo imel lasftnik ce- lo do -300 starih tasočakov škode, prej ko bo vinograd postavloen v prejšnje stantje. S takimi »posegi«, ki so pravi kriminal, bizeljska vl-nogradnižka obnova še dolgo ne bo opravljena, loot si želimo vsi, ki r^limo pošteno. Zato prosimo organe javne varnosti, naj še naprej budno zasledujejo vse take in podobne primere, kot je opisani. Nikar naj ne dopustijo, da bi se tatvine ponavljale! M. M. Bizeljsko Odgovor na javno vprašanje konference SZDL Soteska - Polje Uprava PTT v Novem mestu in pošta Straža pri Novem mestu si že dalj časa prizadevata urediti vprašanje neredne dostave poštnih pošiljk za nekatere vasi, ki spadajo k tej pošti. Pri pošti Straža pri Novem mestu imamo namreč od septembra 1968 naprej samo enega kvalificiranega dostavljača, mesto drugega dostavljača pa je občasno zasedeno, vendar z nekvalificiranimi delavci. Od tu pa izvira vse negodovanje oziroma pritožbe prizadetih prebivalcev. V omenjenem času se je zvrstilo že pet dostavnih delavcev, ki so zaradi raznih vzrokov (bolezen, samovoljna zapustitev dela) po vrsti zapuščali delo. Kadrovska služiba naš^a podjetja je doslej storila že nešteto ukrepov, da bi se pri poSti Straža zasedba delovnih mest v dostavni službi uredila, vendar doslej brezuspešno. V tako industrijskem kraju, kot je Straža, ne moremo dobiti osebe, ki bi izobrazbeno in strokovno ustrezala in ki bi dostavo pošiljk lahko opravljala kvalitetno, Pa tudi izven tega kraja ne moremo najti primernega človeka, ki bi bil voljan preseliti se v Stražo za dostavljača. Morda bi nam v tem primeru lahko pomagale krajevne organizacije, ki ljudi na svojem področju najbolje poznajo, želimo namreč, da bi vprašanje redne in kvalitetne dostave poštnih pošiljk čimprej uredili, zato bi vsak nasvet oeiroma predlo/ hvaležno sprejeli. PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO PISMA UREDNIŠTVU Zlata kvalitet zlata tradi ŽE PRED 40 LETI JE BIL ZLATNIK NAJBOLJ CENJENA NAGRADA ZA ZVESTOBO TRADICIONALNI KVALITETI. ZLATNIKI VAS ZNOVA ČAKAJO v PRALNIH MILIH. Drage gospodinje, morda je prav v vašem zlata nagrada! Že vnaprej se vam zahvaljujemo za kratko spo* ročilo o najdbi zlatnika. Vsak mesec nadaljuj« Ira-dlcljo 200 zlatnikov v pralnih milih. Zlalnlkl so Iz 14-karatnega zlata in vsak tehta 8 gramov. T^Sakfroa i preseneča „Vrgli smo župana in prevzeli oblast" Ivan Benec, edini še živeči upornik, ki je leta 1919 pomagal ustanoviti viniško republiko, pripoveduje o dogodkih, s katerimi se je Vinica za vselaj zapisala v zgodovino delavskega gibanja — Tri dni je trajala viniška republika! Dejali so mi, da 74-letni Ivan Benec iz Podklanca 27 pri Vinici ni zmeraj pri volji za razgovor s tujci, zato sean na obisk vzela s sehoj še domačina Franca Pavla-koviča. Moram .reči, da na ju je prav prijazno prejel in vse od začetka do konca povedal, kako je bilo na Vinici za veliko noč 1919. — Zakaj je na Vinici sploh prišlo do uix)ra? — Hoteli smo republiko in svobodo naroda. Kralja Petra I. nismo marali, - je kratko in jedrnato odgovoril Benec. — Najbolj nas je razkačilo, ker je bilo obja^'-Ijeno, da moramo denar prinesti na oljčino ži^osai Vsem kmetom in drugim občanom so zaračunali odstotke, bogataši, kot na primer veletrgovec šterJr, pa so si lahko denar kar sami žigosali in niso nič plača'i. Med ljudmi je nejevolja vrela že dalj časa, saj so bile javne demonstracije že pred več meseci. Ko pa so v cerkvi oznanili še, da bo župan pri ljudeh zbii^ denar za gradnjo železnice, nam ie bilo dovolj. — Kako so se odvijali dogodki tistega dne, ko ste vTigli župana? — Bili so velikonočni praa-nitei 1919. Spominjam se, da sem še ležal, ko me je pri šel klicat Peter Žugelj. Rekel je, naj takoj zberem nekaj fantov in pridem z njimi na Vinico. Kmalu se nas je več zbralo pred ob^iino. Od župana Miheliča smo zahtevali občinslki pečat, s katerim so žigosali denar. I^o-voril se je, da pečata mma češ da ga ima Skolnik. Jezni smo bili! Jaz in Mlko Tomec iz Podklanca sva županu sklenila roke na hrbtu in zahtevali smo, naj gre z nami. Žugelj je vodil kolono upornikov z ujetim županom do školnika. Tudi tu nismo dobili pečata, školnik je rekel, da ima pečat nadučitelj Franc Lovšin, še Skol nika smo vzeli s seboj, a tudi pri Lovšinu nismo nič opravili: ta nam je dejal da ima pečat trgovec šterk. Vsi smo odšli do šteko-ve hiše in kričali, naj izroči žig. Trgovec pa se. je skoz okno izgovarjal, da je pečat poslal na okiraj v Črnomelj. Potem smo šli vsi skupaj na pošto telefonirat, če je žig res v Črnomlju. I^edeli nismo nič, ker nas je trgovec šteiik prelisičdl. Medtem ko SOK) od njega zahtevala pečat, je brž poslal svojega pomočnika z žigom T Črnomelj. V štenkova okna smo zmetali nekaj kamenja, nato pa odnehali. Sklenili smo, da bomo organizirali volitve za republiko- Vinica. Volitve so bile v občinski hiši. Kakih 500 ljudi je prišlo volit. Za župana smo iz brali Pranja Vlahoviča z Vinice, za tajnika pa Petra Maliča. V zagati pa smo bili-za predsednika republike. Končno smo se zmenili, naj bo predsednik najstarejši občan. »Hoteli smo imeti republiko in smo jo tudi postavili!« nam je povedal še vedno krepki Ivan Benec iz Podklanca pri Vinici, ena redkih še živečih prič revolucionarnih dni »Vini-ške republike« metallca ® Trgovsko izvozno in uvozno podjetje I Ljubljana NOVE SODELAVCE j za novo prodajalno - prodajno skladišče . V METLIKI POSLOVODJO ! SKLADIŠČNIKA I ODDELKOVODJO I ADMINISTRATIVNO | KOMERC. REFERENTA I 2 PRODAJALCA I NK DELAVCA ~ j POGOJI: " I — za delovno mesto poslovodje: • ■ visokokvalificiran trgovski delavec in 5 let prakse v trgovski stroki ali I končana popolna srednja šola in najmanj 2 leti prakse v gospodarstvu, — za delovno mesto pomočnika poslovodje in skladiščnika: | visokokvalificiran trgovski delavec in 3 leta prakse v trgovski stroki ali I kvalificiran trgovski delavec, — za delovno mesto administrativno komercialnega referenta: i popolna srednja šola ali nepopolna srednja 'šola in 5 let prakse v knji- | govodstvu gospodarske organizacije, — za delovno mesto oddelkovodje: I kvalificiran trgovski delavec in najmanj 3 leta trgovske prakse, | — za delovno mesto prodajalca: kvalificiran trgovski delavec. I POSEBNI POGOJI: ■ Za vsa delovna mesta 6-mesečno poskusno delo. ■ Ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela poslati na * naslov: »METALKA« Ljubljana, Dalmatinova 2 — kadrovski oddelek, kjer ■ lahko dobite tudi vsa potrebna pojasnila. I Ponudbe sprejemamo do 22. 7. 1969. Tako je postal predsednik vi-niške republike 85-letni Pav-lešič iz Perudine. Tri dni smo imeli ob ast, nakar je na Vinico prišlo 70 vojakov z orožjem. Sprva so z nami pili pri školniku, nato pa so vse popisali, čez čas nas je bilo 12 najbolj vnetih upornikov večkrat klicanih na sodišče v Črnomelj, v Novo mesto in končno smo bili še dva dni pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Po vseh zaslišanjih so nas obsodili, potem pa le spast: li domov. Republike ni bilo več in vsak se je vrnil k svojemu domačemu delu. Tri dni smo pa le imeli obJast in republiko, in to v času. ko se drugje še pomisliti niso upali na upor oblastem RIA BAČER Volitve DS bodo prihodnje leto Skupščina stanovalcev podjetja DOMINVEST letos na svojem nedavnem zadnjem zasedanju aii volila predstavnikov stanovalcev v raašiiije-ni DS podjetja. Te volitve bo opravila sikupščina na posebnem zasedaiii>u v začetku prihodnjega leta. Volitve so odločali zato, ker so t pripravi novi zakoni o volitivah odiganov samoupravljanja, ki bodo spreijetl do konca letošnjega leta. V Kolektiv tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta pozdravlja vse občane in še posebno svoje poslovne prijatelje ter čestita za 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda! (R> KRKA NOVO MESTO Zbrali smo se v meniških steljnikih Predvojni gozdni delavec Franc Bradač iz Meniške vasi je otočutil vse tegobe tedanjega družben^a reda na sivojih plečih. V zameno za prestano trpljenje in ponižanje je našel uteho v delu Društva kmečkih fantov in deklet v Podhosti, kjer je bil njegov predsednik. Zaradi naprednimi nazorov je bil slabo zapisan pri žandarjih kot številni nj^ovi nasprotniki. Ko je okupator zasedel našo deželo, se je večina teh fantov in deklet takoj vključila v napredno gibanje in mu ostala zvesta. Prane Bradač, nosilec partizanske spomenice 1941, se je že 194!l vključil v revolucijo in bil z bratom Jožetom rali prvi sestanek somišilje-nikov OF; bilo nas je blizu deset. Sestali smo se v meniških steljnikih. Našega dioda se je udeležil tudi delegat iz Ljubljane. Pogovarjali smo se o zbiranju orožja in splošni vstaji ljudi v tej dolini. Drugi zbor članov Osvobodilne fronte je bil jeseni 19il nad Podhosto. Tega shoda se je udeležil tudi Niko šilih m še nekdo drug iz Nov^a mesta, veaidar ga nismo poznali. Ttim smo govorili že o ustanavljanju partizanskih enot, o vaški zaščiti in po-dotonem. Na jesen istega leta smo se povezali v vaški zaščiti, ki je imela več nalog. Pomagali smo prvim partizanom, ki so se kazali pri nas. Februarja 1942 je vaška zaščita prevzela oskrbovanje partizanov na Jeleniči v Rogu. Voitetvo je prevzel brat Jože pod nadzorstvom topliških komunistov Maksa in Pavla Henigmana, Rudija Zupanca in drugih. Tako je bilo nekako do sredine 1942, ko je bU množični odhod v partizane. 6. maja 1942 nas je približno 70 fantov §lo v partizane. Zbor smo imeli na Podste-nicah, kjer so nas vključili v zapadnodolenjski odred. Partizanska puška, ki je glasno počila v Žužemberku 26. marca 1942, ko so partizani komandanta Dušana Pirjevca-Ahaca napadli karabinjersko postajo, je s^la globoko do nas. Napad, ki sicer ni ui^pel, je pokazal, da se oomo proti okupatorjem lahko borili samo z orožjem.« Pogovor zapisal: S. DOKL Partizanske Puste Ložce vabijo za 22. julij FRANC BRADAČ in Lojzetom med tistimi, ki so vedeli, za kajj se bodo borili. Po letu dni dela na terenu je odšel v hosto in tam delal do osvoboditve. Franc Bradač se spominja prvih dni vstaje v Topli.§ki dolini takole: »Takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije smo se začeli zbirati v manjših skupinah. Jimija 1941 smo že organizi- Krajevna organizacija ZZB Senovo nas vabi za 22. julij dopoldne na proslavo, ki bo na Ložcah pod Bohorjem. Začela se bo ob 10, uri in bo združena s proslavo dneva vstaje. Odikrili bodo spominsko obeležje petim borcem, ki so 28. januarja 1945 padla na Ložc^. Proslava bo na kraju, kjer so borci pokopani. Sodelovala bosta šenov-ska godba na pihala in pevski ssbor. Na sporedu bo tudi uprizorjen napad na Pridite na Vinico! Vodstva družbeno-iralitičnih organizacij v Črnomlju vljudno vabijo na sobotno in nedeljsko slavje ob 50. obletnici viniško republike vse občan/« in prebivalce Bele krajine, zlasti nekdanje borce Cankarjeve brigade, Belokranjskega odreda in člane Invalidskega pevskega zbora! Glavna proslava bo na Vinici v nedeljo. dopoldne. ko bo govorila tovarišica Vida Tomšič. — Pndite, gostoljubna Bela krajina vas prisrčno pričakuje in pozdravlja! Ložce. Obiskali bomo prostor pri vodnjaku ob treh mogočnih lipah, kjer je 30 okupatorjevih vojakov ustrelilo Vilka Zenerja, Bevca, A»idr-luha, Zalokarja in nekega Hrvata. Pridite, da počastimo padle In obudimo spomin na čase, ki jih včasih vse preveč pozabljamo! Po končani prosla- vi bo partizanska zabava, popoldne pa bomo obiskali prvo partizansko bolnišnico na Bohorju. Prišli bodo tudi nekdanji ranjenci XIV. divizije, ki so se tu zdravili. Od Brestanice do Srebot-nega in nazaj bodo ta dan vozili avtx>mobili. Med Sore-botnim in Ložcamd si boste blizu poti lahko ogledali ogromen skalnat previs, pod katerim je prostora za več kot sto ljudi. Tudi tu so ležali naši ranjenci potem, ko je bila bolniŠTiiica v Travnem Lazu uničena. Pridite na Bohor! člani ZZB Senovo bodo poskrbeJi za prijetao tovariško srečanje. M. ŽMAVC Nahrbtniki so nam Itar goreli na hrbtih.. Ilegalni list »Boljševik« je nastajal v Luknji in na Miklavžu — Srečanje z orožniki vrh Gorjancev s polnimi nahrbtniki »Boljševika« — Po krivem obdolžena za požig v Smolenji vasi Anton Bele, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, hodi po svoji sobi sem in tja in pripoveduje. VsaKo toliko se za hip ustavi, in da bi podčrtal napetost dogod- Tone Bele, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu ka, ki ga opisuje, s spremenjenim glasom in kretnjo ter maloe odmaknjenim pogledom našteva podrobnosti Zagnanost pripovedovanja razkriva prekaljenega revolucio-~^arja, ki je ostal vse živ.je nje dosledno zvest velikim idejam revolucije. Sivina v laseh se nekako ne ujema z mladostnim ognjem njegove pripovedi, toda izreden spomin in živost v obličju ubla-žujela to neskladje. — Spominov je veliko. Vs. so zdaj po toliko letih lep;, čeprav so bila doživetja ob s^^’ojem času bridka. Mnogo podrobnosti in predvojnega partijskega dela je šlo v pozabo. Udeleženci so pomrli, prepozno smo se spomnili na zapisovanje tega, kar nam čas odmika vedno bolj in bolj. Nekako v obdobju od 1930 do 1932 smo se v Novem mestu odločili izdajati glasilo »Boljševik«. Razmnoževali smo ga nekaj časa v ruševinah lukenjskega gradu prj Prečni, pozneje pa na Gorjancih pri Miklavžu, škatlo z vsem potrebnim smo imeli zakopano v gozdu nedaleč od MiMaiviža. Kraj je bil primeren tudi zato, ker so prišli belolorainjski študentje po sv^ razmnožene primerke na Gorjance laže kot kam drugam. Ob nekii takšni priložnosti smo Srečko Prežel j, Franc Lakner in jaz razmnožili eno izmed številk »Boljševika« in jo natlačili v nahrbt nike. Nato smo odšli do Malčevega krča, kjer bi se Tiorali dobibi Belokranjci. Posedli smo po štorih, se jomehkovali in čakali. Iznenada sta se izza drevja pojavila pred nami dva orožnika. Lahko si mislite, kako smo bili prepadeni. Pozdravili smo in začeli kolikor se je le dalo neprisiljen pomenek. PovedEJi smo. da smo izletniki. Padlo je nekaj besed o lepoti Gorjancev in podobnem. Kako so nas pekli nahrbtniki; polni na sve že razmnoženega »Boljše\?iK.i«,' si težko predstavljate. Ce bi nas orožnika količkaj pregledala, bi nas takoj uklenila v lisice. Na srečo je bil ves strah zaman. Poslovila sta se in nadaljevala obhod. Čez kakšnih 20 minut smo se doživljaju že pošteno smejali družno z Belokranjci, k- so prišli kmalu po odhodu orožnikov. 1932 sva bila z Vinkom Preži jem določena, da raztrosiva letake po Smolenji vasi in Cikavi. Nalogo sva opra vila zgodaj zjutraj in pribila nekaj letakov celo na cerkve- Vsa naša podpora boju Vietnama! Ob praznovanju dneva vstaje ne moremo mimo velikih smotrov boja, ki so ga začeli naši narodi 1941. leta. Popolnoma sami, goloroki smo začeli takrat neenak spopad z nacizmom in fašizmom v njegovi trdnjavi. Za ceno velikih žrtev smo si po štirih letih priborili svobodo. Naravno je, če nam misel ob našem praznovanju poleti v Vietnam. Tamkajšnje ljudstvo že vrsto let bije podoben boj s tehnično in številčno neprimerno močnejšim sovražnikom. Tuji zavojevalec je, želeč zmagati, poteptal v tej vojni vse deklaracije OZN o pravicah človeka in naroda. Najsodobnejše ameriško orožje, številčna premoč in teror pa kljub vsemu niso bili sposobni doseči zmago. Najsodobnejša vojna tehnika je morala kloniti pred voljo naroda, ki hoče svobodo in je že tik pred tem, da si svobodo pribori. Letošnja stockholmska konferenca o Vietnamu je ponovno opozorila na veliko odgovornost napredne svetovne javnosti in vseh političnih organizacij v svetu ob kršitvi deklaracij OZN v Vietnamu. Opozorila je. da je svetovna javnost dolžna še naprej odločno protestirati proti avieriškemu vmešavanju v Vietnamu, da je dolžna vztrajati pri zahtevah po takojšnjem umiku ameriških čet in dajati vso moralno in materialno podporo boju vietnamskega ljudstva. Jtigoslavija je upoštevala razpoloženje naših ljudi in v celoti podprla takšna stališča na stockholmski konferenci. Neprecenljiva vrednost boja vietnamskega ljudstva je v tem, ker je ta boj dokazal, da se lahko narod, ki to hoče, bori za svojo svobodo proti vsakemu zavojevalcu. Prav zaradi tega spoznanja pa je boj vietnamskega ljudstva neposreden interes' vsakega naroda, ki se ima namen boriti. Ob tem spoznanju dajejo naši narodi, ki znajo ceniti svobodo in neodvisnost, vso podporo bojii Vietnama in so ob velikih zgledih iz Vietnama in iz svoje nedavne zgodovine še bolj odločeni boriti se proti vsakomur, ki bi želel okrniti našo svobodo in neodvisnost! M. J. na vrata v Smolenji vasi. Ko sva se vračala, sva opazila, da v Smolenji vasi ^ori .Kar se je dalo, sva jo udarila čez njive na šajser Videla sva gasilski voz, kalco hiti čez Cikavo proti Smolenji vasi. Vračala sva se prepričana, da naju doma že čakajo žandarji. Na srečo to ni bilo res. Hitro sem se preoblekel, dal mokro obleko sušit in naročil dimačim, da sem bil ves dan doma .. Premočene in blatne čevlje sem skril na podstrešju. Drugi dan je pisalo v Slovencu in v Slovenskem narodu da so komunisti po Smolenji vasi raztrosili letake s protidr-žavno vsebino in zažgali neko domačijo. Kako je prišlo do požara, ki namri jc po-vzn čil toliko strahu pa še dj.nes ne vem .. Zapisal: M. .JAKOPEC Franc Rojšek-Jaka NOVI TEDNIK je prejšnji mesec objavil naslednji sestavek, ki ga v celoti pona-tiskujemo: »Pred dnevi je praznoval petinpetdesetletnico narodni heroj, prvoborec, bivši komandant celjske garnizije in rezervni general Franc Rojšek-Jaka. Predvojni komunist in revolucionar, eden najpogumnejših borcev in komandantov med NOB, junak z Doba in Žužemberka, je svoj jubilej proslavljal v krogu bojnih tovarišev. Hote ob- ANČKA GOsNlK—GODEC: Po bombnem napaclu (tuš, 1967) Vse najboljše, tovarišica Francka! tudi izkoriščanje človeica v predaprilski Jugoslaviji. že 1941 se Je Francka povezala z narodnoosvobodilnim gibanjem, v katerem je požrtvovalno in nesebično sodelovala do konca vojne Leta 1943 se je vrnila v svoj rojstni kraj, kjer je vse do osvoboditve opravljala razne funkcije: bila je sekretarka OF, AFž sodelovala je pri mitingih in pripravljala laU-turne programe. Za svoje delo in zasluge je prejela tudi odlikovanje. Po vojni ;e de lovala na območju okraja Kočevje, kjer se je 1946 iudi poročila z nnaiiim predvojnim komunistcm rn španskim borcem. Kljub bolehnosti tovarišica Francka še vedno aktivno sodeluje v družbenem življenju. Njena prva skro velja organizaciji ZZB >n Rdeče-mu križu. Ob jubileju ji želimo vsi znanci, prijaielii fn sodelavci, da bi .še dolgo bogatila organizacije ^ avoiimi izkušnjami ter da bi uspešno premagovala vsakdanje skrbi in težave! DANICA PRELOG javljamo posnetek jubilanta iispred petih let, ko je bil še v uniformi in je ,srečeval' Abrahama. Hote zato, da bi pokazali, kaiko se leta, ki so medtem minila, na jubilantu nič ne poznajo. Zapis zaključujemo z željo, da bi čil in zdrav skrival svoja leta pred nami še dolga desetletja!« Ker ima tovariš Jaka, naš znani partizanski komandant in revolucionar, prav na Dolenjskem mnogo prijateljev, dobrih znancev in starih bojnih tovarišev, objavljamo gornjo fotografijo tudi md in mu želimo vso srečo, kar največ zdravja ter osebnega zadovoljstva v imenu vseh članov ZZB na Dolenjskem! Težka voda: trčenje avtomobilov 12. julija sta se pri Težki vodi voznika osebnih avtomobilov No-vomeščan Jurij Mum In Ljubljan Can Alojz Boldin pri srečanju opluzila z vozili, škoda znaša tri tLsoč din. 9. julija letos je minilo 50 let^ kar se je v Vinicah pri Sodražici rodila Francka Po-črvina. Odraščala je v številni kmečki družini. Oče H je umrl v rani mladosti, zato se je TTiorala kmalu sarnu spoprijeti s trdim življenjem. Na lastni koži je še mlada občutjla vso krivičnost tedanje družbe, kakor Jutri o južni magistrali Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bo jutri, 18. julija, na Tjentištu sestanek, na katerem bodo razpravljali strokovnjaki tudi o predlagani gradnji JUŽNE MAGISTRALE. Že konec avgusta bo prišla k nam delegacija mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki kre^tira in namerava tudi v bodoče kreditirati izgradnjo nekaterih cest v Jugoslaviji. O predvideni gradnji te ceste, ki naj bi potekala od Ljubljane prek Bihaća in Sarajeva do Skopja, vedno pogosteje pišejo najbolj znani jugoslovanski časniki, med prvimi pa je o njej poročal prav Dolenjski list. Zvedeli smo, c3a se namerava sestanka v Tjentištu udeležiti tudi predstavnik kočevske občine. SLOVENIJAVINO poslovna enota BREŽICE pozdravlja vse delovne ljudi Slovenije i« jim želi prijetno praznovanje 22. .julija! Priporočamo naše usluge in čestitamo za DAN VSTAJE slovenskega ljudstva! Projektivni biro REGION BREŽICE TEKSTILNA TOVARNA Kolektiv tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto s svojim obratom v Metliki čestita za 22. julij, dan vstaje slovenske.c^a naroda! kultura in izobraževanje Portret Dragotina Rudeža v Novem mestu Dediči umrle Vlaste Ru-diež — Schoepplove so dali novomeški študijski knjižnici Mirana Jarca v hrambo portret (olje) Dragotina Budeža, Trdinovega pobratima z Gra-carjevega turna. Poleg tega so darovali knjižnici še ruske knjige, ostanke nekoč bogate knjižnice na tem gradu. Ruske knjige je naročal Dragotin Rudež za Janeza Trdino. Kot je znano, je portret Dragotina Rudeža do nedavnega visel v Trdinovi sobi aa; Gracarjevem tumu. P. B. Letošnje Prešernove knfige No»va zbirka Prešernove družbe šteje 7 knjig in velja 30 d’narjev. Bazen koledarja za 1. 1970 obsega še leposlovna dela: M. Malenšek. »Balada o starem mlinu«, S. Rozmana »Lov 2^a ukradenimi milijoni« in Kal-čeva »Dva v novem mestu«. Zbirka ima tudi tri strokovne knjige; Branko Božič, »Zgodovina slovenskega naroda«, Franc Verbinc »Slovarček tujk in kratic« in dr. Karel Sumenjak, »Da bi ostali zdravi in mladi«. Prešernova družba daje tudi možnost, da naročniki plačajo knjige v cfeveti ali tr^ obrokih. S. Sk. Občinski ali medobčinski muzej? v kulturi, zlasti pa v muzejski dejavnosti Posavje skorajda ne pozna sodelovanja. Tako na primer nosi Posavski muzej naslov celotne pokrajine, a vzdržuje ga le brežiška občina, seveda z veliko težavo. Zavod bi svojo dejavnost lahko močno razširil na sosednja območja, če bi ga finančno podprli krška in sev-niška občina. Kaže, da je denar največja ovira «a zbliževanje. Morda pa je tudi volje premalo, ker se vsakdo boji, da bi potem denar odtekal drugam. J. T, Novo delo slikarja Pengova Akademski si-^ar Ladislav Pengov ie I<|ubljane, ki služi vojaSki rok v Novem mestu, slika za spodnjo dvo-rano doma JLA 4,85 m dolgo in 1,56 m visoko sliko, na kateri je kompozicijsko povezal ekspresionistično figuro, Valvasorjevo ^co Novega mesta in 5 plesailk v narodnih nc^ah posamecanih republik. V nedeljo zvečer: »Deseti brat« v gradu na Grmu! SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE iz Celja bo v okviru prireditev »Dolenjidto polelje« v nedeljo, 30. julija, ob 20. uri priredilo na dvorišču gradu na Grmu v Novem mestu znano Jurčičevo ljudsko igro »DESETI BRAT«. Delo je priredil Andrej Inkert, režira ga Franci Križaj. Glavne vloge: Janez Bermež je Martin Spak Bogomir Veras je Lovro Kvas, Krjavlja bo postavil na oder Pavle Jeršin, iVIanico pa bo zaigrala Minu Kjudrova. Nastopa ves ansambel celjskega gledališča, zato vljudno vabljeni na zanimivi večer- Vstopnice v predprodaji v Domu kulture. — Na sliki: prizorček ob Krjavijevem ležišču. (Foto: V. Berk) Čestitali smo Božidarju Jalitii V torek, 15. julija, se je ob 18. uri na dvorgču Lamutovega razstavišča v Kostanjevici zač^o slavje, posvečeno 70-letnici rojstva umetnika in mojstra Božidarja Jakca. V likovnem salonu je bila odprta njegova retrospektivna razstava. Obiskali so jo med drugimi Sergej Kraig^r, Lidija Sentjurc, dr. France Hoče\'ar, dr, Jože Brilej, Miloš Poljanšek, dr. Josip Vidmar, Niko šilih, dr. Edgar Leopold in drugi vidni predstavniki javnega in kulturnega življenja. Jože Radej, predsednik ObS Kr^o, je odprl razstavo, nato pa je o umetnaco-vem življenju in delu govoril dl’. Emilijan Cevc. Božidarju Jakcu so nato čestitali predstavniki tržaških, koroških, zagrebških in karlovških Slovencev, Lado Smrekar pa mu je v imenu Dolenjskega kulturnega festivala izročil listino o častnem članstvu festivala. Slavljenec se je navzočim prisrčno in toplo zahvalil za pozornost, nakar ga je ob navdušenem ploskanju obdala množica in mu čestitala. Po ogledu razstave je bila v domu kulture slovesna akademija pod naslovom »Ve-zilo umetnikov umetniku ob prazniku«, na kateri so sodelovali številni slovenski umetniki in belgijski kraljevski moški pevski zbor. M. JAKOPEC Metliški učenci so bili delovni Darovali so knjige Novomeška študijska knjižnica je pred kratkim dobila vrsto knjig, ki jdh je darova la Zinka Pavlinova, gospodinja iz Novega mesta, knjižne zbirke je obogatila s svojim knjižnim darom ta-dl prof. Brna Mtjserjeva. P. B. Ko so ob koncu minulega šolskega teta v osnovni šoli pregledali poleg učnih uspehov tudi izvenšolsko dejavnost učencev, so videli, da je 267 otrok ali 56 odst. sodelovalo vsa^> v eni dejavnosti, mnogi pa tudi v diveh ali treh. Tako je pri pevskem zboru pelo 140 učencav, v folklorni skupini plesalo 26 učencev, v tamburaškom krožku pa je iigrado 25 učencev. V glasbeni krožek se jih je prijavilo 14 in prav toli- JOŽE ŽUPANČIČ; Novomeška mlada leta slikarja Božidarja Jakca Vrhovo: otvoritev nove ceste v nedeljo ao siovesno odprli novo asfaltirano cesto Radeče — Boštanj. Naj-prej je bil sprevod motornih vozil, zatem pa je PD Viriiovo priredilo proslavo ob 50-letni- ci ZKJ. Prisotni so bili tudi predstavniki občinskih skupščin iz Laškega, Celja, Sevnice in Krškega ter republiškega cestnega sklada iz Ljubljane. Po proslavi so slovesno odprti 9 km dolgo cesto. S. Sk. ko v likovni krožek, medtem ko je gospodinjski krožek štel 12 članic. Učenci so se udejstvovali še v šolskem športnem društvu (40), pri Partizanu (78), pri mestni godibi na pihala (14), v glasbeni šoli (30), pri gasilcih (24), sodelovali so tudi pri mnogih šoil^ih proslavah, partizai:^kem pohodu itd. Vsekakor dokajšnja razgibanost mladih ljudi, ki se že zdaj pripravljajo za bodoče naloge v življenju. (1) Te dni se spominja slovensko. kulturna javnost po-membnega življenjskega ju-hileja naSega slikarja-grafika Božidarja Jakca. Rodil se je Mali kulturni barometer GLASBENI FESTIVAL — V Wallesu (Vel. Britanija) ae Je prejšnji teden končal 23. mednarodni glasbeni festival, oa katerem Je sodelovalo 56 ansamblov iz 28 držav. Na festivalu so zastopali Jugoslavijo KUD Branko Cvetkovič iz Beograda, KUD Mir«« hoev iz Prilepa in KUD Slobodan Princip iz Sarajeva. POI.ETNE KLLTURNE PRIREDITVE — V okviru 17. ljubljan sicega festivala bodo v tem mesecu na sporedu še naslednje zanimivosti: 18. julija koncert godbe »Milice« iz Ljubljane; 23, julija — folklorni ansambl »LužiSkih Srbov«; 29, julija — koncert »Praških madrigalistov« in 30. julija — akademska folklorna skupina ttPrance Marolt«. (kino pohiitvo Zahtevajte v trgovinah izdelke garant' Avtomobili renault po meri vaših zahtev in vaših možnosti Renault 4 prostoren, zanesljiv, varčen 845 CCM, 30 KM (SAE), 5 vrat, 5.5 1/100 km Cena: 1.037,06 USA S Ndin 10.631.-931,73 USA S, Ndin 9.678.- cosmos Zastopstvo tujih firm Renault, Alfa Romeo, M. A. N. Gibo Same, Alpina ... Ljubljana, Celovška 32, telefon; 313-141 in 51-455 Komaj zadovoljivo Končano Je tekmovanje nogometašev v celjski podzvezni nogometni ligi. Z uvrstitvijo Brežic, ki so tretje, in Rudarja s Senovega, ki je četrti, smo le delno zadovoljni. Po uspešnem startu Bi-ežičanov smo upravičeno pričakovali višjo uvrstitev, vendar so ostali na tretjem me-stu. Senov-čani bi lahko z malo več sreče bili v samem vrfiu, .vendar tudi četrto mesto ni neuspeh. Tekmovanje je pravzapniv kon- čano, kjlub temu da nl.st«i blft odigrani dve tekmi. KONČNA UiSTVICA: KOVINAR 18 13 1 4 55:17 27 PAPIRNICiUl 18 13 O 5 56:28 26 BREŽICE 18 10 1 7 41:41 21 SENOVO 17 10 O 7 56:34 30 VOJNIK 18 9 1 8 49:40 19 OLIMP 17 7 2 8 55:36 16 UDBNO 18 7 1 10 39:42 15 ŠOŠTANJ 17 6 1 10 27:58 13 POI.ZELA 18 5 1 12 24:66 11 BOC 18 4 2 12 31:59 10 PIONIR NOVO MESTO T E L . 21-243 s-' 7^ s • i.' Na krajevni praznik Žužemberka, 13. julij so odprli novo asfaltno športno igrišče, na katerega so suhokranjci lahko ponosni. Mladi bodo zdaj imeli lepo priložnost za zdravo športno udejstvovanje. (Foto: S. Dokl) lil & l>l S S Iš} E S [>] [£l S [>] IŠI @ 1Š] S S S Opravljamo servisne preglede in garancijska popravila na vozilih FIAT-ZASTAVA, RENAULT. TAM in MAN splošna in generalna 'popravila vozil vseh vrst zamenjujemo motorje na vozilih ZASTAVA in TAM opravljamo kleparska, avtoličarska in druga dela NAJNOVEJŠE: Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in 1100 R obveščamo, da odslej opravljamo vsa garancijska in servisna popravila tudi na teh vozilih. OBIŠČITE NAŠ SERVIS! I"JL« If! S a s s s s @ s s E S a a a a a ■II Ali SPODBUDNO. PRESENETLJIVO IN LEPO! Trebanjcem prvo mesto, Žužemberčanom pa igrišče Suha krajina je dobila lepo športno igrišče -Trud prizadevnih telesnovzgojnih delavcev je poplačan -r Prvi turnir za odbojkarje Trebnjega Krajevni praznik Zužei^berka so s pridom izkoristili tudi športniki in Športni delavci v Suhi krajini. Na ta dan so odprli novo asfaltno igrišče pri šoli in odigrali prvi odbojkarski turnir na njem. Športno igrišče, ki je namenjeno za mali nogomet, rokomet, odbojko, košarko, tenis in ko. taljkanje, bo eno najlepših na Dolenjskem, ko bo dokončno u rejeno. Manjkajo namreč še at. letska steza in naprave za atletiko. Prepričani smo, da bo novi športni objekt razgibal telesno-vzgojno dejavnost v Suhi krajini, ki se doslej zaradi slabih pogo je\’ ni mogla razviti. Prvi odbojkaški turnir je u-s^l. Prireditelji so v goste povabili moštvo republiškega ligaša Trebnje in ekipo Novolesa iz Straže. Številni gledalci, ki so se zbrali ob igrišču, so bili priče zanimivim in borbenim igram. Trebanjci so bili premočan nasprotnik, saj so oba na.sprotnika premagali s polovično močjo Drugi dve ekipi pa sta bili ize načeni, vendar so domačini, ki sta jih vodila inž. štor in Mrvar, sicer i^lca Trebnjega, bili za spoznanje boljši in so porazili borbene novolesovce. Končni vr-stnired je realen: Trebnje je na prvem mestu, sledita: Partizan stni red je realen: Trebnje je na (Žužemberk) in Novoles (Straža). Rezultati: Partizan (Trebn.je) Partizan (2užemberk) 2:0 (15:8, 15:10), Partizan (Trebnje) : Novoles (Straža) 2:0 (15:7, 15:9), Partizan (2užemberk) : Novoles 2:0 (15:9, 15:3). Najboljša šesterica tega turnir ja je bila: inž. Stor, Babnilv. Opara, Primc, Mrvar in C;ole?. Srečanje je dobro vodil Robert Romih, iz Novega mesta SD PRIDITE V PREČNO v nedeljo, 30. julija, bo ob 9. uri na novomeškem letališču T Pntčni republiško prven.stvo letalskih modelarjev v katrKoriji motornih modelov in letečih kril. Organizacija tekmovanja je zaupana novomeškemu aeroklubu, ki se bo potrudil dobro organizirati to zanimivo tekmovanje, iia katerem bo nastopilo nekaj več kot 40 tekmovalcev iz UUBLl.ANE PTUJA, MARIBORA. CEIJA', KRANJA in NOVEr.A MF:STA. Ne zamudite priložno.sti, oglejte si to zanimivo tekmovanje! BREŽICE STE V ZADRE(,:i ZA DAltlLO? Šopek nageljčkov je primcrao darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več lisoč CTCtov \ 6 barvuli. — Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni tiageljčke iz vrtnarije Čatež ^ ^ MLADI ATLETI LEPO NAPREDOVALI 1 Novomeščani na sedmem mestu Lani osvojili 11. mesto, letos pa so že sedmi -»Kraljica športa« vleče mlade - Načrtno delo z najmlajšimi je obrodilo bogate sadove Atletska zveza Slovenije je tudi letos razpisala absolutno ekipno prvenstvo Slovenije v atletiki, v katerem sodelujejo vse atletjske organizacije. Največ so napredo vali mladi novomeški atleti, ki so lani bili enajsti, letos pa so že na odličnem sedmem mestu; zbrali so 100 točk več kot I. 1%8. Na trinajstem mestu le TESTENINE 1 m TVD Partizan iz Kočevja, ki že dalj časa preživlja krizo Uradni vrstni red absolutnega ekipnega prvenstva SRS za 1()6!): 1. KLADIVAR (Celje) 1667,5 . 2. OLIMPIJA (Ljubljana) 1252,5, 3. MARIBOR 829^, 4. TRIGLAV (Kranj) 501,5, 5. GORICA 49fi, 6. RUDAR (Trbovlje) 315, 7. NOVO MESTO 222,5, 13. KO. CEVJE 61,5 itd. Lepo uvrstitev so Novomeščani dosegli tudi v zvezni konkurenci. Med mladinci, kjer je na&tppilo 38 ekip, so Novomeščani pristali na odličnem 13. mestu. Članico so nekoliko slabše, vendar mo 'ramo opozoriti na zahtevnejšo konkurenco, dekleta so na 23. mestu v državi. Mislimo, da posebni komentarji niso potrebni. Novomeški atleti, ki so v glavnem pionirji in mladinci, se s svojimi dosežki uvrščeio že med najboljše v naši republiki, obenem pa se ozirajo po vidnejših mestih tudi v zahtevnem zveznem merjenju moči. Sadovi dola z mladimi atleti so že vidni. S skrbnim bedenjem strokovnajkov, ki vodijo in u-smerjajo delo atletov, lahko pri. Krčani uspešno startali V prvem kolu tekmovanja v vaterpolu za pokal Plavalne zveze Slovenije sta se v Krškem srečali ekipi Celuložarja in Ljub-Ijane. Srečanje se je končalo neodločeno 3:3 (0:0, 1:2, 1:0 in 1:1). Obe moštvi sta igrali nervozno, zato je bila igra raztrgana. Domačini 60 pokazali boljšo tehniko, vendar niso izkoristili vseh priložnosti za zadetek., Zadetke za Krčane so dosegli: Mugoša, Zlatic In Lesetišek. Celuloair: Gane, Turk, 2iber. na, Bizjak, Mugoša, Jesenšek. Humar, Kravos, Kranjc, Potočnik in ZUtič. V ponedeljek so vaterpolisti C^ulozarja gostovali v Kopru, kjer so izbojevali malenkostno, vendar zasluženo zmago nađ Koprčani z 1:0. Strelec je bil Vojko Mugo.ša v prvi četrtini igre Krčani so igrali dobro, veliko streljali, vendar so večkrat zadeli samo vratnico. Posebno sta se odlikovala Duš«n Zlatic in Vojko Mugoša. Vratar Danilu Gane ni dejansko Imel nobenega dela. L HARTMAN Ana Praznik - prvakinja Na ženskem šahovskem pr ven. stvu Slovenije v Ljubljani je tekmovalo le 7 šahistk. Presenetljivo je zmagala članica SK Kočevje Ana Praznik, ki' je premagala vse svoje nasprotnice. Kot republiška prvakinja se je uvrstila na državno prvenstvo. Lim-skoletna pr\’akinja Pongračeva ie zasedla komaj 6. mesto. Vrstni red: 1. Ana Praznik (Kočevje) 6 točk; 2. Pliberšek (Mariljor) 3,5; 3. • Fridl (Mari- bor) 3; 4. Berčič (Ljubljana) 2,5; 5. Jeraj (Ljubljana) 2,5; 6. Pon-grac ((3elje) 2 in 7. Istenič (No. vo mesto) 1,5. I. S. Dolenjci v zlati sredini Na mladinskem šahovskem pr venstvu Šlovenije za posameznike, ki je bilo od 1. do 10. ju lija v Zagorju ob Savi, je zma gal Domžalčan Marjan Slak Mladinci iz Kočevja in Novela mesta so v tej konkurenci startali prvič, zato od njih nismo pričakovali kaj več kot pridobitev dragocenih izktiSenj. • Kljub vsemu so bili nekateri v prvem delu tekmovanja na vodilnih mestih: Kamičnik je po drugem kolu vodil, Podkoritnik pa je bil po šestem kolu na četrtem mestu. Kasneje so vsi popustili; in se morali, zadovoljiti z mesti 3Te ■ CKNOMKUl — Novo ustanovljeni rokometni klub BELT se je prvič predstavil pred svqjo publiko na rokranetnem igriS^-u pri gimnaziji. Srečali so se s Semičani in na veliko presenečenje doživeli poraz s 13:12 (A. L.) ■ KOSTAN JE V1C:A — Za soboto in nedeljo 19. in 20. julija, .so prizadevni ribiški delavci pripravili dve tekmovanji: v soboto popoldne in tja v noč bo zanimivo tekmovanje za največjo ribo, drugi dan pa še tekmovanje v lovu s plovcem. Kostanjeviški ribiški delavci vabijo na ribiški piknik vse ljubitelje narave (S. T.) ■ NOV« MI->iT« — V torek, 22. julija, bo ob 19. ur> v Ncv«n mestu tradicionalni hitropotezni šahovski turnir v počastitev dneva zmage. Šahovsko društvo N0\’0 mesto vabi šahiste, da se udeležijo tega turnirja. (N. N.) ■ NOVO .MESTt) - Novom.Aki EIJVN je zapustilo nekaj boljših nogometašev, ki so NovomeSča-nom priigrali drugo mesUo v ljubljanski conski nogometni Ugi; odšli so k fjakom. Vodstvo Wu-ba se je odločilo,' da njihovo izgubo nadomesti s štirimi nadarjenimi nogometaši iz banjalu^h nogometnih klubov Zeljezničarja in B.SK. Krepka pomoč bo Novo-meščanom vsekakor prišla prav v zahtevnih tekmah jeseni. (R. D.) ■ NO\(> MESTO — Teniško prvenstvo Novega mesta se ne premakne nikamor naprej. Zadnje čase je zaradi slabega vremena bila odložena vrsta dvobojev, ki bi morali biti že odigrani. (S. T.) ■ NOVO ME.STO — Občinska zveza za telesno kulturo je vpisala devet športnih delavcev v dopisno šolo pri šolskem centru za telesno \’zgojo pri visoki šoli za telesno vzgojo v Ljubljani, če bo .šlo po sreči, bo Novo mesto dobilo čez leto dni trenerje za naslednje panoge: streljanje (2), kegljanje, gimnastiko, košarko, odbojko, tenis, nogcmiet in rokomet. (B. B.) ■ UOIJCNJSKE TOPLICE — 1^- lesnovzgojni delavci v zgomj^n delu Krke predlagajo, da bi v Dolenjskih Toplicah ustanovili plavalni klub, v katerega bi vključili plavalce Žužemberka, Soteske, Straže, Vavte vasi in Dolenjskih Toplic. Menijo, naj bi klub delal v okviru zdravlliSča Dolenjske Toplice, ki bi lahko mladim plavalcem omogočilo vadbo (P- S ) ■ NOVO MESTO — V mladinski atletski r^rezentanci Slovenije, ki bo nastopila v avstrijskem mestu Linz, bosta nastopili tudi dve novomeški atletinji. M«-ta Zagorc in Ivica Jakše. (N. N.) ■ VELENJE ~ Mladinsko atletsko šolo, ki jo organizira Atletska zveza Slovenije, obiskuje tudi osem nadarjenih novomeških atletov. (K. I.) ■ BRE21CE — Pred kratkim je bil končan v Catežfcih Toplicah plavalni tečaj, na katerem so se naučili plavanja otroci iz Ribnice na Pet smo uničili eno gnezdo hudičevih podgan,« je mimo Lužarjeve hiše godel Jože Masnik-Dolinar iz Orehovice, ki je vodil Hrvate. Vaškemu zaščitniku ni kazalo, da bi čakal doma Starovčanov in Ločanov s tistimi dolgimi mušketami. Sedaj, ko so bili tepeni m so morali v var.stvu italijanskih tankov sramotno bežati, bi jim bilo težko zopet natvesti Kakšnih ganljivih bajk. Pobral je nekaj šil in kopit s svojih čevljarskih polic in krenil za Hrvati čez gore. Domače rajonce je našel v Kolajah: Janeza šiško s Tolstega vrha, orožnika Tiso in druge. Kuhal jim je Janez Rol ih s Praproč. Cerovski zaščitnik je postal sedaj rajonski kurir. Po gorjanskih senožetih je kosil seno za konje, ki so v Dučičih pri Sv. Nedelji služili partizanskim rejencem; skrbel pa je tudi, da so bili vsi dobro obuti. Rajon se je nenehoma selil po žumberških vaseh, prihajal tudi na Suhor, Lužo, Jiigorje in v Podgorje na kranjski strani. Iz Lužarjevih dolgih zgodb bi hotel iztrgati samo še eno, močno vznemirljivo in napeto, v kateri je Cerovec zopet pokapal svoje izredne prirodne sposobnosti. Politično in vojaško vodstvo Osvobodilne fronte je oklicalo pomilostitev za vse domobrance, ki se bodo predali do 15. septembra; drugi bodo vpisani v sezname vojnih hudodelcev. Londonski radio je bele resno pozval, naj nemudoma nehajo s svojo vojaško tlako nemškim nacistom in se brez odlašanja prijavijo najbližjim partizanskim komandam. Z oklicem je bilo treba seznaniti vse domobranske posadke; tudi tisto v Šentjerneju, Kurir Luzar je vtaknil zajeten zavitek letakov v notranji žep suknjiča, priložil še nekaj radijskih vesti in Poročevalcev, se oborožil in krenil čez Gorjance na kranjsko stran. Po Pendirjevki se je previdno priplazil na Prežek. V Gajcu je v gosto resje vtaknil puško. Skril je tudi bombe, nahrbtnik in klobuk. Nad potokom, ki izvira i^od Starega Prežeka, se je sklonjen zastrmel v mlado Gajčanko, ki je zajemala vodo in jo nalivala v brento. Iz notranjega žepa mu je visel debeli sveženj. Nič nd slišal, kdaj mu je za hrbet prišla sovražnikova patrulja; štirje domobranci se vr^jo nanj in ga zgrabijo. Prišli so od Klre, od koder se Luzar ni nadejal nevarnosti. Zadaj je prihajala dolga kolona, mogoče kakih petdeset belih iz Šentjerneja. Kurir jih po;sdravi z dvignjeno pestjo, tako je bil zmeden. Spet se je amotil. »Kaj imaš tu?« osorno zaki'iči Mrak, brat komandanta šentjernejske posadke, in Luzarju potegne sveženj Iz suknjiča, »Kaj imam?« naivno zategne rajonec, »rad berem, pa sem vzel. Ce Imate kaj vi, tudi vsiamem.« »Kje pa si dobil?« vpraša Mrak. Z „Orlom“ na Luno - in z Lune na Zemljo Ves svet te dni od ure do ure napeto pričakuje, kaj bodo povedali televizijski in radijski napovedovalci in kaj bodo poslali v svet časnikarji vseh kontinentov.^ V jugizahod-nem kotu Morja miru, med kraterji Sabine, Molt-ke in Maskelyne, naj bi 21, julija 1969 dva človie-ka z negotovimi koraki prvič stopila na tla našega starega spremljevalca Meseca. — Po reviji Hobby objavljamo vozni red potovanja, ki stane Ameriko že do zdaj nekaj več kot 35 milijard dolarjev. Ce bo šlo vse po sreči, bo velikanska in mogočna ra- »Ali res misliš, da želijo ljudje na Zemlji od nas kaj takega?« (Karikatura iz časopisa New Scientist) keta Saturn 5 letos 16. Juli-1 jim opajkoni« pristala. Pajka, ja ob 14,32 po našem času so medtem uradno krstili poletela z raketne rampe na za »Orla«, vesoljska ladja! vesoljskem letališču Kennedy ApoUo 11 pa je dobila ime! na otoku Merritt. Ta dan, I Columbia. Kdo bo prej na Luni? Ko v torek opoldne pišemo te vrstice in sestavljamo zadnje članke za današnjo številko, še nihče ne ve, kaj so poslali Rusi na Luno s svojo zadnjo raketo. Ta hip, ko zaključujemo novo številko Dolenjskega lista, tudi še ne vemo, če morda kakšna nepredvidena težava ne bo preprečila starta velike rakete, s katero se bodo popeljali trije Američani v vesolje, dva izmed njih pa naj bi stopila prvič v zgodovini človeštva tudi na Mesec. Bralce zato prosimo, da upoštevajo čas, ko smo zaključevali današnjo številko in še posebej v njej to stran. Možna so najrazličnejša presenečenja, ki jih bomo doživeli v sredo in naslednje dni — vse do ponedeljka, ko naj bi (po našem času) tudi pri nas videli prva človeka na Mesecu, dva dni po tem, ko bo napočila polna lima — je najprimernejši čas za tak polet. Ob pritanku v jugozahodnem kotu Mesečevega Morja miru bosta imela vesoljca najboljše svetlobne okoliščine: ko bosta tam pristala, bo zgodaj zjutraj, sonce bo 10 stopinj nad obzorjem in bo metalo dolge sence, ki jima bodo olajšale pregled nad p>ovršino, kjer bosta s svo- Ce bo morda potrebno polet prestaviti, je novi najugodnejši čas za vzilet 18. julija. V tem primeru bodo morali kraj pristanka na Mesecu premakniti nekoliko proti zahodu. Trije možje, ki jim je zaupana ta enkratna in zgodovinska naloga, so preizkuse-! ni vesoljci: Neil A. Arm- j strooig, Edwin E. Aldrin in Michael 'Collins. Prva stopnja rakete — velikanke Saturn 5 bo gnala kapsulo z astronavti 160 sekund do višine 65 km. Dosegla bo hitrost 9.900 km na uro. Druga stopnja bo nehala delovati 553 sekund po vzletu. V tem trenutku bo vesoljska ladja že 187 km visoko, v vesolje pa bo hitela s 24.750 km na uro. S tretjo stopnjo rakete bodo vesoljsko ladjo usmerili v 185 km visoko orbito' okrog 2femlje. Tam bo letela s hitrostjo 28.000 km na uro in bo obletela Zemljo v ^dobrih 88 minutah. Ko bo drugič obkrožila naš stari planet — dve uri 44 minut in 18 sekund po vzetu — bodo še enkrat prižgali tretjo stopnjo in povečali hitrost rakete na skoraj 40.000 km na uro. Ta hitrost bo potisnila vesoljsko ladjo v nov tir, ki bo v obliki zanke vodil okrog Meseca in zopet proti Zemlji. Šele 56 ur po vzletu se bodo vesoljci lotili svojega odgovornega in napornega dela. Po kovinskem predoru, ki povezuje vesoljsko ladjo z Mesečevim pajkom, bodo pripravili vse potrebno za ločitev pajka od matične ladje. Delo bodo končali približno 71 ur po vzletu ali 5 ur Kaj bodo jedli | na Luni Organizatorji zgodovinskega poleta na Luno so morali misliti na vse, seveda tudi na hrano za vesoljca Armstronga in Aldrina. Lahko si bosta privoščila navadno jiižino ali pa obilen obed. Na voljo jima bo za malico lahko slanina, posušene breskve, sadni sok, ja-bolć^ik in nekaj kock sl£^orja. Ce pa bosta pri Korakanju po »bledi Luni« (kQ(; poje naša narodna pesem) postala z*>res lačna, si bosta J privoščila kurjo juho goveji paprikaš, nekaj sadnih kock, punt in oranžni sok. Razen tega so jima pripravili v tubah še šunko, Puranjo pečenko v oinaici, majonezo, kruh in Posušeno sadje. Ves čas ;^di ne bosta brez osvcsrilnih pijač. PRED NAJDRZNEJŠIM PODVIGOM VSEH STOLETIJ Ljudje na Mesecu Poseben dopis od dopisnika Tanjuga iz New Yorka pred zgodovinskim poletom ameriških vesoljcev na Luno — Ali bo uspelo dejanje, o katerem so sanjali največji duhovi vseh časov, odkar je človek obljudil Zemljo? Leta 1866 je inženir Sylvester Marsch prosil oblasti države New Hampshire v Združenih državah Amerike, da bi lahko zgradil železniško progo, dolgo pet kilometrov in pol, ki bi peljala na vrh planine VVashington. Črnogledi oblastniki so dvignili glas. Trdili so, da je to »prav taka neumnost, kot če bi kdo poskušal zgraditi progo do Meseca«. Železniška proga je bila zgrajena, čeprav seveda ne do Meseca; mali vlak, ki je zadnjih 100 let neutrudno prevažal turiste na vrh imer.ovane planine, pa je v tem času le prevozil razdaljo, ki je enaka razdalji do našega naravnega satelita. Prav je, da zabeležimo ta mali dogodek prav zdaj, ko je »proga« do Meseca za človeštvo resnično odprta. Res je — turistični vlak po njej ne bo vozil, imamo pa rakete in z njimi pridemo do Meseca v poltretjem dnevu. Pa vendar sta nezaupanje in dostikrat odsotna fantazija tako globoko vtisnjeni v naravo človeka, da se ne bi bilo treba čuditi, če bi tudi zdaj našli veliko uglednih ljudi, ki smatrajo načrte o kolonizaciji sončnega sistema za prav tako »nemogoče«, kot je bila izgradnja kratke železniške proge do vrha planine Washi®gton pred dobrimi sto leti. In to kljub temu, da živi človeštvo že v dvanajstem letu »vesoljskega časa«. Kamenček z meseca Začetek novega obdobja je zabeležil prvi sovjetski sputnik s svojimi signali »bib-bip«, ki jih je cldda-jal, ko jb z neverjetno hitrostjo drvel okoli Zemlje in obveščal prebivalce našega planeta, da je v njihovem življenju nastopilo popolnoma novo poglavje. S svojim vsestranskim »jezikom« so radijski signali 0(pozarja]i ljudi, naj se pripravijo na nove vrste prilagajanja, če se žele aktivno vključiti v novo dobo in če ne žele zaostati v stari. To prilagajanje ni lahko; znanost in tehnologija se razvijata silno hitro in težko jima je slediti. Celo mnogi idejni očetje vesoljskih podvigov niso predvidevali, da bo razvoj tako buren in hiter. Malo pa jih je, ki bi to dandanes priznali. Eden izmed redkih med njimi je nobelovec Harold Urey, ki je dejal: »Prinesite mi kamenček z Meseca, pa vam bom povedal, kako je nastal sončni sistem.« Mala izpoved Te dni je Harold Urey povedal tale dogodek: »Laj-ka je že krožila po vesolju, ko je sam dal nekemu časnikarju intervju v zvezi z možnostmi za Človekov pristanek na Mesecu. Odgovor nobelovca je, bil docela negativen: nerealno, predrago in za znanost brez pomena! Besede, ki jih je izrekel, pa so velikega znanstvenika še isti večer napotile, da se je v svojem kabinetu globoko 2jamislil. Ko je vrednotil vsa dejstva, ki so govorila za polet ljudi na Mesec in proti njemu, se je, kot sam priznava, na vsem lepem zalotil pri misli, da* bo razvoj tehnologije vendarle ust^varil možnosti 'za odhod ljudi na Mesec. Ko se bodo take možnosti pojavile, ne bo nič več nikomur preprečilo, da se ne bi lotil takega podviga. Zgodaj zjutraj naslednji dan je prosil uredništvo časnika, naj intervjuja ne objavijo, ampak naj ga vržejo v koš. Čas kratkih dvanajstih let, ki je minil od prvega umetnega satelita flb stopanja človeka na površina drugega zemeljskega telesa, predstavlja v zgodovini človeštva samo trenutek. Pa vendar bi potrebovali veliko prostora, da bi lahko našteli samo imena vseh pionirjev vesolja, ki so šli po poti Jurija Gagarina. Doslej je že 33 vesoljskih ladij s človeško sadko poletelo v vesolje, da bi omogočili dvema astronavtoma, da stopita kot prva človeka na površino Meseca. »Lunina raketa« SATURN V, v katero so te dni uprte oči sto in slo milijonov prebivalcev našega planeta. pred prihodom v Mesečevo ! bl'žino. ' V lem hipu bodo p^osebne rakete začele zavirati 'vesoljsko ladjo, ki se bo nato spremenila v Mesečev satelit. Ladja bo krožila okrog Lune v višini 152 km, njena hitrost pa se bo zmanjšala na 3200 km na uro. Po 80 urah poleta bo napočil 16-urni odmor pred ločitvijo pajka od mati one ladje. 101 uro in 42 minut po vzletu Bosta Armstrong in Aldrin prižgala glavno raketo za spust in začela leteti na svojo roko. To se bo zgodilo natanko 20. jul’.ja ob 21.11. V naslednjih 72C sekundah se bosta vesoljca pri- bližala Mesečevi površini. 150 cri ali poldrugi meter nad ^ ®seče\’imi tlemi se bodo sprožile .pajkove noge in naprs^^ bo pristala. pristanek bo seveda veliko bolj '^iriotan^ kot se zdi. Oba ^®soljca bosta do poslednjega trenutka pripravljena n® ponoven dvig. Ko pa bosta že pristala na Mesecu, 'Ijo^ta počakala še sedem minut ^ za vsak primer, če bi bi'ft Mesečeva površina prenu^’*^^. Potem, ko Dodo minil® vse prve nevarnosti, bosta izčrpno poročala ko-mandJ’^inu mestu na Zemljo. Vendar takrat še vedno ne bosta srnela stopiti na Mesec. P^^ivala bosta 9 ur In 50 miJiut. Približno ob 5. uri zjutraj 21. julija se bosta lotila priprav in ob 7.17 bo zgodilo: Arra- stroitf **0 prvi zapustil pajka i** P® lestvici stopil na tla .\Idrin bo njegov :^5.,Hiniitni sprehod po Me xete\i P*>vrSini s pomočjo te-levizi^^^ kamere prenašal na ZeinU^ • V času bo Armstrong nabral nekaj vzorcev kamenin * Lunine površine, nato pa se ^ vrnil v pajka. VOTA/f Liss: ^ Rojim % IIIIIIIIIIIIIHNIiillllllimilllllllllliilllilllilllHillMIHMItllliIfflllliMllllimHIIIMIIiilimmumiltillllllHIIMIIHHIIMiMIHIHIIHIIIIIIim KIlilllllHIIIimi Kdo bo koga prosil za potni list ob pristanku na sosednjem »fantovskem soncu«? (Karikatura iz lista Chicago Sun Times) Vesoljca bosta ves čas tudi fotografirala in posnela vsak trenutek svojega tveganega dejanja. Posnetke bJ-do strokovnjaki kasneje potrebovali za ocenjevanje barv na Mesecu, ki jih zdaj mnogi zanikajo. Sprehod po Mesečevi površini bo trajal približno 2 uri in 30 minut. V tem času vesoljca ne bosta nabrala samo kamnov in vzorcev tal> temveč bosta postavila tudi posebno napravo za merjenje potresov, poseben reflektor in preiskala svoje vozilo. Kamenje oz. rudnine, ki Jih bosta nabrala na Luni, ne bodo smele biti težje kot 36 kg. Skoraj 10 odstotkov svojega bivanja na Mesecu bosta vesoljca preživela zunaj varnostnega območja Mesečevega pajka. 31. julija ob 18.50 bosta priigala rakete in se dvignila proti nebu. Od vzleta z Zemlje bo v tem hipu preteklo 124 ur in 18 minut. Kasneje se bosta matična ladja in pajek nad Luno spet spojila. Armstrong in Aldrin Amerikanci ta ča.s predstavljajo sovjetsko vesoiJ^Ko postajo... TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST BREŽICE razpisuje za šolsko leto 1969/70 ŠTIPENDIJO za študij pedagogike - psihologije Kandidati naj vlože prošnje pri Temeljni izobra-*^valni skupnosti Brežice najpozneje do 30. 7. 1969. Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo p dokazilo o premoženjskem stanju staršev ter ‘'olek za 1 dinar. Na desni: oče ameriških raket VVernher von Braun se bosta po predoru vrnila v glavno kabino vesoljske ladje. 132 ur po ^'zletu se bo Mesečevo vozilo ločilo od matične ladje in odletelo proti Soncu, čez tri in pol ure bodo vesoljci na nevidni strani Meseca prižgali glavne rakete, ki jih bodo 22. julija ob 0,56 zopet pognale proti Zemlji. Dva dni kasneje ob 17.24 bo spet napočil odločilni trenutek: vesoljska ladja se bo vrnila v gosto zemeljsko ozračje. Slabe četrt ure pozneje, ob 17.49, bodo vesoljci pf) 195-urnem letu pristali rw Tihem oceanu. V KOPITARNI ]6 Izgf-nilo 95.000 dfn Kopitarna Sevnica je 14. julija dvignila na banki 310 000 din za osebne dohodke za junij. 95 000 din tega denarja so po plačilnem seznamu spravili v zalepke, s preostankom pa so nameravali narediti isto 15. julija. Denar, ki je bil že v zalepkah, so spravili v manjšo blagajno, drugega pa v večjo. Ključe od blagajn je blagajničarka predala v čuvanje pooblaščenemu uslužbencu, ključi upravnih prostorov pa so bili kot vedno pri vratarju. Ko so 15. julija zjutraj ob .šestih odklenili manjšo blagajno, so ugotovili, da je 95(K)0 din čez noč i^inilo, medtem ko je 215 000 din ostalo v večji blagajni nedotaknjeno. Tudi upravni prostori Kopitarne so bili 15. jUlija zjutraj zaklenjeni kot vedno. Zadevo raziskuje komisija UJV Iz Celja. Z Predvolilna kampanja Slišati je, aa so Cigani v okolici Trebnjega pričeli s predvolilno kampanjo za novega starešino. Lepo in prav in še demokratično povrhu, samo da jih ne bo kdo obsodil, da širijo ideje meščanske demokracije. m Prijateljska kupčija Takrat, ko moj fičko ni hotel potegniti Takih ljudi je dandanes malo, ki bi komu več kot sto, sem se odločil, da ga bom napravili zastonj kako uslugo, prodal. — Sem pa tja se pa še kdo dobi, — je — Zakaj ga prodajaš, saj je čisto lepo rekel skromno. — Kdaj in kako boš pa vso ohranjen! — me je vprašal prijatelj Fajfa. to zadevščino uredil? — Veš, pravijo, da je najbolje, če se — H ja, da ti po pravici povem, jaz ni-fioka znebiš, ko jih ima takole šestdeset sem trgovec, če bi td hotel... ? Pa ne za-tisoč. Potem ga začne počasi lomiti. Zdaj stonj, Fajfa, nočem, da bi se zastonj pehal, mu odpove to, zdaj ono. Vzdrževalni stroški jaz tebi fička in ti vse tole urediš z meha- naraščajo in... — In avto je vsak dan manj vreden, — mi je vskočil v besedo. — Tako nekako, tako, — sem kimal. — Ali veš za kakega kui>ca? — Počakaj, da pomislim, — je rekel Pajfa, se zastrmel v nebo, si gnizel ustnice in gubal čelo, kot da napeto premišlja. — No, kar tako sem mislil, saj ga bom že prodal, — sem dejal, da Fajfa ne bd pre več napenjal možganov. — Ti, ali veš, da vem za kupca?! — j6 rekel in se tlesnil z dlanjo po pleši.. — Koliko pa bi hotel zanj? — Milijon in tristo jurjev. Med brati je vreden. — A, toliko pa ne boš dobil! Zdaj pa niso časi, da bi kdo dal za rabljenega fička, fci ne gre več kot sto, milijon in tristo jurjev... Ce boš dobil milijon, boš lahko vesel, — je potrdil. Sicer pa, veš, fička kupuje moj prijatelj žgane, saj ga poznaš? — A žgane? Seveda ga poznam. Dobro ga poznam, — sem mu pritrdil. — Saj je tudi moj prijatelj. — Veš, prijatelju priporočati rabljen avto, saj razumeš, ne? To je hudičevo nehvaležna naloga, — je hitel gobezdati. Naj se nikom, z žgancem in tako dalje, in ko mi prineseš milijon tristo tisoč, jih dam tebi sto ... Velja? — Velja, — je prikimal Fajfa in stegnil roko. Kupčija je bila sklenjena. Fajfa je odpeljal fička in nadomestne dele in točno čez tri dni prinesel domenjeno vsoto. Od nje sem odštel sto jurjev njemu. Tu bi se zgodba lahko končala, če se ne bi šele zapletla. čez teden dni je pri nas popoldne pozvonilo. Pred vrati je stal žgane. — Saj dovoliš, da vstopim, — je rekel mrko. — Prosim, — sem rekel hladno. — Kaj se je zgodilo? — Se bova pogovorila... — Prosim. Sediva tu! Ali s fičkom ni kaj v redu? — Kaj pa tako trapasto sprašuješ? Saj menda ne boš tajil, da nisi vedel, kaj prodajaš ... — Jaz? — Ja kdo pa! Sem jaz prodal tebi fička ali ti meni? Tisti gumpec Fajfa skomizga z rameni in pravi, da nima nič pri tem... Kaj pa se je pravzaprav zgodilo? Jaz potem kaj naredi, kdo je ta ustran? Jaz, kd sem izročil Fajfi fička in vse nadomestne sem mu ga priporočil... Ti gotovo ne boš hotel slišati... — Kaj naj se zgodi? — sem vprašal. — Sicer pa, veš, nikogar ne bi hotel ogoljufati. Dal bi ga tudi za milijon dvesto in še vse rezervne dele, originalne, ki sem jih kupil v 'Trstu, bi dal zraven. — Ti, to se pa lei>še sliši, — je prikimal. — Kakšne originalne dele pa imaš? — Vse za generalno: bate, obročke, verigo, ležaje, ventile, svečke, tesnila in še nekaj drobnarij, — sem mu naštel. — Ritka! — je vzkliknil in pokazal s kazalcem na svoje čelo. — Saj poznaš tisti vic o norcu, ki ni razločeval koleno od komolca? Nekaj ti predlagam! — Kaj? — če daš fička v generalno s tistimi deli, se ti ga upam prodati za milijon tristo. Velja? — Počakaj, da premislim! Koliko bom pa plačal za generalno? — Kaj boš plačal?! če daš ti vse nadomestne dele, bo to bagatela... Petnajst, dvajset jurjev. — No, to bi pa šlo, — sem pristal. — Poznaš koga, ki bi dobro in hitro napravil? — Poznam, to je brat mojega kolege Špringringa. Mehanik — non plus ultra. V treh dneh boš imel fička iz generalne, — je hitel zatrjevati. — Dobro. Koliko boš pa ti zahteval za posredovanje? — sem vprašal. — Jaz? Daj no! Kaj me ne poznaš? — se je čudil. — Jaz sem zadovoljen, če lahko napravim komu uslugo ... — To je pa lepo od tebe, Fajfa, — sem ga pohvalil in ga potrepljal po ramenu. — dele za generalno. Vse ostalo je uredil on. — Kakšno generalno? — je zazijal žgane. — I, generalno vendar- Dogovorila sva se, da mu jaz dain vse originalne dele, on pa preskrbi mehanika, ki 1^ opravil generalno. — Kateri mehanik? — je hotel vedeti Žgane. — I, tisti špringiing, brat njegovega kolege, s katerim skupaj delata, — sem pojasnjeval. — No, ta je pa lepa! Pri špringringu je sedaj fičko. Lahko ga greš gledat! — Ja, kaj ni špringring napravil generalne? — sem vprašal. — Kakšne generalne? — se je zdaj čudil Žgane. — špringring je pred tremi dnevi zamenjal samo svečke. Lahko ga pogledaš! En cilinder je zariban, ventili so zažgani, ležaji tolčejo, veriga je raztegnjena... kar oglej si! Sicer-pa mislim, da si toliko pošten ... — Seveda sem. Toda, kaj hočeš od mene? — Kaj hočem? Milijon in štiristo tisoč, ki sem jih dal Fajfi, td pa vzemi pri špringringu fička! — Kaj si neumen? Jaz sem dobil od Pajfe milijon in tristo tisoč in sto sem jih dal njemu za posredovanje in generalno. In dal sem mu tudi vse originalne nadomestne dele... — Ae^, — je obstal žgane z odprtimi usti. — Potemtakem naju je prijatelj Fajfa Dba prijateljsko pofajfal... (Honorar 100 din) TINE RENČAN iiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiilun ;AN I Sentjernejski taborniki iz čete »Samotni hrast« so te dni preveli nekaj lepili dni v taboru pri gradu Prežek pod Gorjanci. Naučili so se precej toborniškUi veščin, delali so krajše izlete, obiskali partizanske lauje in se dobro imeli. Vsak večer so kurili taborni ogenj, zadnji večer pa so pripravili lep kulturni program. Taborniki (na sliki) ob svojem taboru. (Foto: P. Miklič) Vinica spet pred velilcim slavjem Okoli 5.000 gostov bo Vinica spet sprejela 19. in 20. julija, ko bo jubilejna proslava viniške republike in osrednje slavje občine Črnomelj v čast 50-letnice ZKJ, SKOJ in sindikatov v soboto, 19. julija, se za5no prireditve ob 18.30 z otATOritvijo razstave NOB in dokiunentov o viniški republiki, ki bo v osnovni sold. Ob 20.30 pa bo na cam-pu najprej govoril Janez Vit-■kovič, predsednik občinskega odbora ZZB, nato pa bo kulturni program in turistična prireditev »Noč na Kolpi«. Pripravljajo baklado, ognjemet, folklorne nastoi>e, taborne ognje in končno zabavo s plesom. Vse gostinske usluge je tokrat prevzelo Gostinsko podjetje Cmo-nomelj, ki je postavljeno pred veliko preizkušnjo, saj t^o obširne prireditve doslej še niso nikdar samostojno organizirali. Prostor v campu bo urejen podolMio kot za srečanje izseljencev. V nedeljo ob 9^ bo igrala metliška godba na pihala, ob 9.45 pa bo sprejem udeležencev mladinskih pohodov po kurirskih poteh iz NOB. Mladina črnomaljske, metliške in najbližje hrvaške občine . bo iz štirih smeri pod vodstvom prvoborcev prišla na Vinico. Osrednja slovesnost bo ob 10. un T campu. Po pozdravnem govoru sekretarja občinskega komiteja ZKS Jožeta Vajsa bo govorila Vida Tomšič, članica sveta federacije, ki je pred vojno kot komimistka dalj časa delovala v Beli krajini. Po kulturnem programu, v katerem se bodo predstavi- li doanači recitatorji in folkloristi, bo na prireditvenem prostoru ^pet zabava. Organizatorji prireditve se ponovno nadejajo množičnega obiska na Vinici, saj se bo po dosJej zbranih prijavah slovesnosti udeležilo nad 5.000 domačinov in gostov od drugod. Spet prispevki izseljencev za pokopališče pri Roku Na Vinico posebni avtobusi v nedeljo, 20. julija, bodo na vini^co slavje vozi- li posebni avtobusi iztr^ smeri: 1. Iz Semiča bo šel avtobus ob 8. uri, ustavil pa se bo v Stranski vasi, v GracUni, na Krasincu, v Gribljah (8.30), v Pu^oiv-cih, v Adlešičih (8.50) ter na PreloJri in v željah. 2. Iz Črnomlja bo odpeljal avtobus ob 8.30, ustavil pa se bo na vseh postajah do Vinice. 3. Iz Špeharjev bo odhod a^rtobusa oh 9.15. Ustavil se bo na Sinjem vrhu in v Razvajih. Kdaj se bodo avtobusi vračali z Vinice, bo na piireditArenem prostoru objanrljeno po ztročniku. Cene prevozov bodo približno enake kot na rednih avtobusnih prograh. 'Naši izseljenci iz Clevelanda in Toronta so se spet izkazali s pomočjo odbora, ki ureja pokopališče pri Roku. Pred kratkim je Jože Stariha z ženo poslal 30 dolarjev, Matija Hutar 20 dolarjev, Ana Požar 5 dolarjev, Marija Ivec 5 dolarjev, Matija in Ne^ca Golobič 15 Preločanov ni na sestanke Franc Balkovec, odbornik iz Preloke, je na občinski seji v Črnomlju povedal, da so imeli jeseni v vasi sestanek, na katerem je bilo zmenjeno, da bodo popravili oe-sf», ki je pozimi zavoljo hudega klanca neprevozna. Ljudje so doslej z lopatami hodili pred avtobusom in odmetava^ li sn^, zmeraj pa tega ne bodo delali. Ker se za obljubo o i>opravilu ceste nihče ne zmeni, vaščanov ni več na sestanike. Poročilo o inšpekcijah sprejeto O delu medobčinskih inšpekcijskih služb na območju občine Črnomelj so razpravljali na nedavni občinski seji. Odborniki so poročilo sprejeli. Se prej pa zastavili več vprašanj, na katera je odgovoril načelnik oddelka za medobčinsko inšpekcijo v novem mestu Franc Kotnik. Največ pripomb je bilo glede slabo vzdrževanih cest, vendar se je Izkazalo, da gre v večini kritiziranih primerov ža ceste III. reda, med kate. rimi ima nadzor republiška cestna inšpekcija. Velika izbira ženskih, moških in otroških letnih oblek iz vseh pomembnejših tovarn. Prodaja na 5-noesečno brezobrestno odplačilo pri ČRNOMALJSKI DROBIR _ PŠENICA JE DOZORELA -vprašanjo pa je, kako jo bodo ionetje popravili. Kjer so njive na ravnih in brez kamna, so zadaja leta navadno ždi s kombaj-tiotn, letos pa o tem ni nič sli-Sati. Zadruga je svoje manjše tri kombajne prodala, kmetje pa nimajo dovolj denarja, da bi si kiq»ili svoje. bo s žetvijo, saj je ianjice Se teže dobiti kot kora-l>ajn? ■ OB NEDEUAH IN PKAZNl- KIH je CriKMitelj kot izumrl. Ce Je t<^lo vreme, ae oc^lje vae na Kcdpo: eni s svojimi vozili, drugi B avtobusi. Občani i^edlagajo, naj vsaj 6ez poletje vpeljejo ved avtobusnib prog do Podzemlja in Vinice. Oe bi bilo prebivalstvo o tem dobro obveifeno, bi vprašanje donosnosti pos^nib avtobusov odpadlo ■ POSOD ZA ODPAmC£ JE'v mestu dovolj, zlasti ob glavni uli- NOMCE ČRNOMALJSKE KOMUNE cl do postaje. In vendar jo vča sib mesto nastlano a papirji in odpadkL Nekateri menijo. bi moral cestni pometač večkrat obiskati stari del mesta, seveda pa bi morali tudi občani o<4iadke metati v koše. da bi bilo mesto lepše. ■ ADAPTACIJSKA DELA na sUvbi bivše posojilnice v Črnomlju so v zadnji fazi. Se vedno pa niso podrli bife v ITlici Staneta Rozmana, ki se diii te stavbe in bi jo morali že zdavnaj podreti, toda stranke nimajo kam izseliU. Pristojni so to vedeli že pred enim letom, a - se niso dovolj zavzeli. Vpra^emo se, od kod bodo adaj plačevali penale, ker stavba ni odstranjena? ■ V IZPRAZNJENIH PROSTORIH IIISE naproti bifeja so v pritličnih prostorih, hjer ni oken, prodajalci zelenjave z juga uredili pravo skladišče. Hiša. ki je bila že prej zanemarjena, res ne dela mestu časti. O novi tržnici se govori že tri leta na vseh s^rib volivcev, a ni nič narejenega. ■ OVINEK V KOLNIKU je bil res ozek in nevaren. Sedaj, ko so podrli del stare stavbe, ki je molela na cesto, je veliko bolje. Morali bi urediti le še cestište, ker se promet iz dneva v dan voča. dolarjev. Navedeni so darovalci iz USA, medtem ko sta iz Kanade poslala Alojzija Stariha 10 dolarjev in Tila Jakša 10 dolarjev. Odbor se vsMn lepo zahvaljuje, posebno pa tistim darovalcem, ki nimajo na pok<^ališču pokopanih svojcev, a so vseeno priskočili na ptMnoč, in zbiralcu prispevkov, rojaku Mitiji Hutarju, ki je tudi sicer zelo delaven v okviru Belokranjskega kluba v Clevelandu, kakor tudi Matiji Golobiču, ki je oh prihodu v domači kraj izročil prispevke. JOŽE HUTAR 23 čakalnic za šolske otroke Otroci, ki se z avtobusi vozijo v šole na črnomaljskem območju morajo zdaj v lepem in slabem vremenu čakati na prostem, kar je p>ozimi in v dežju že marsikomu nakopalo prehlad. Po nedavno sprejetem programu razvoja otroškega varstva bodo v občini Črnomelj v naslednjih petih letih postavili 23 montažnih avtobusnih čiUcalnic na Bed-nju, v Adlešičih, Ceiicvišču, Pavišičih, na Desincu, v čudnem selu, Tribučah, pod Bezgovcem, v Ručetni vasi, v Petrovi vasi, na Lokvah, v Stranski vasi, na Črešnjevcu, v Omoti, na štrekljevcu, v Kotu, R^encih, BaUcovcih, na Preloki, v Ziljah, na Daljnih njivah in na Sinjem vrhu. Čakalnice bodo veljale 69000 din, postavljali pa jih bodo postopoma. 43.228 zdravniških pregledov Zdravniki splošne prak^ v ambulantah črnomaljske ' občine so v letu 1968 (pravili 20 705 prvih preglectov bolnikov, 22 523 bolnikov pa je ponovno prišlo v ambulante, tako da je bilo vseh pregledov kar 43 228. Od tega števila je bilo 21797 aktivnih zavarovancev, 14 104 drugih zavarovanih pseb, 6115 kmečkih za-varo\*ancev in 1212 ostalih. Otvoritev ceste preložena Organizatorji proslave ob 50-letnici viniške republike so računali, da bodo ob tej priložnosti lahko svečano odprli tudi asfaltno cesto do Vinice, vendar je otvoritev spet preložena; Cestno podjetje Novo mesto namreč ne more do roka opraviti zaključnih del na cesti. Občinske seje ne samo v Črnomlju? Odbornik Metod Plut iz Semiča je na zadnjem zaseda^ nju občinske skupščine Crnome predlagal, naj bi bile v prihodnje občinske seje tudi v drugih krajevnih središčih in ne zmeraj v Črnomlju. „Mar naj zadnji konec odsekam?'' Martin Bajuk, zasebni avtoprevoznik, ima že dve leti smolo - Zdaj niti delati ne sme Ob točilni mi2ii metliškega bifeja pri avtobuaii postaji se vsa kdan izm«ijavajo novice o dnevnih dogodkih. Tako sem naletela tudi na mlajšega moSkega, ki je govoril. da mu je delo od l.juhja dalje prepovedano. Prosila sem ga, naj še meni razkrije svojo zgodbo: — Oče mi je lanrl na Rabu. Kot edini sin sem i>o končani osnovni šoli ostal pri mami. Ko sem prišel od vojakov, nisem dobil primerne službe zato sem šel v Nemčijo. Dve leti sem postavljal zidarske odre na visokih stavbah in na cerkvah. Bilo je naporno in nevarno delo. Mučil sem se in varčeval, da sem lahko kupil star tovornjak. Po dveh letih sem prišel domov, še nekaj časa delal v BETI, ker sem potrebo- Po kruh, v Črnomelj... Cez poslovanje metliške pekarije je vedno več pritožb, kajti kruha večkrat zmanjka ali pa potrošnikom ponujajo starega. Tako se je zgodilo pred ne-da\'nimi prazniki, da so morali na željo nejevoljnih strank -200 kg kruha pripeljati iz Črnomlja. O tem je tekla beseda tudi na seji občinske skupščine. Odbornika so povedali, da je bilo ob združitvi pekarije x ljubljanskim Žitom obljubljeno, da bodo kruh dostavljali celo podjetjem in v nekatere vasi, z^j ga pa še v Metliki manjka. Prosili so vodstvo občinske ^upšči-ne, naj v Ljubljani pri 2itu posreduje, da bo prebivalstvo redno oskrbljeno s kruhom. val denar za carino. Nisem mogel dovolj privarčevati, moral sem se še xx>šteno zadolžiti. Moj 6-tonski kamion je v Nemčiji veljal -25 000 din, 36 000 din sem plačal za carino in še 9500 din za registracijo. , Lani 17. julija sem začel voziti. Največ sem vozil za Cestno podjetje v Karlovcu. Delal sem cele dneve in počasi odplačeval dolg, fco me je letos spomladi kamion stisnil. Zlomil sem si ključno kost, tri rebra in si poškodoval hrbtenico. Dva meseca spet niSMn mogel delati. Komaj sem oadravel, že me je doletela nova nesreča: od 1. julija dalje zasebniki ne smemo več voziti kamionov, ki imajo nad 5 ton nosilnosti. Kaj naj naredim? Tovornjak je star, nobeno podjetje ga noče odkupiti, voziti pa z njim ne smmi. Mar naj mu zadnji konec odsekam, da bo manjši? Ostal sem brez dela, brez socialnega zavarovanja in v breme svoji ženi. Na črno si ne upam voziti, ker so kazni zelo velike. Zdaj čakam! Vsak dan prebiram časopise, če bodo predpisi o avtoprevoznikih le spr«nenjeni. To je moje edino upanje. R. B, Nova skupščina, novi organi Na zadnji seji občinske skupščine je bilo imenovanih 8 odborniških komisij, 7 svetov in 8 upravnih odborov občinskih skladov Gradčani čakalo na mesnico Klavnica in mesarija v Me-' tliki je že pred meseci odkupila stavbo, v kateri posluje krajevni urad v Gradcu. Podjetje je obljubilo prebivalstvu, da bo v odkupljeni stavbi uredilo novo mesnico, medtem pa so Gradčani izvedeli, da namerava mesarija postaviti montažno mesnico, stavbo pa prodati. Zaradi tega se ljudje precej razburjajo, zlasti ker je večja mesnica kraju nujno potrebna Nov poravnalni svet v Metliki Občin^a skupščina je imenovala nov poravnalni svet v Metliki; mr. Gojko Jug je predsednik, Jože Matekovič iz Metlike pa namestnik predsednika. Za člane in namestnike članov so izbrali: NeSca Dragoš iz Metlike, Jule Nemanič iz Mtetlike, Dako Damjanovič iz Rosalnic, Julij Malešič Iz Metlike, Regina Pir iz Metlike in Jože Kambič iz Metlike' Na pomladanskih volitvah izvoljena nova občinska skiQ)-^ina je šele na julijskem zasedanju izvolila svoje organe. Navajamo imena člsmov komisij in svetov, ki imajo z občani največ opravka. % Komisijo za prošnje in pritožbe sestavljajo; predsednica inž. Ružica škof in člani Ernest Sauer, Janko Brači-ka, Betka Barbič, Janez Videtič. 0 V / komisiji za zadeve borcev in invalidov so: Zvonlto Hanzelj — predsednik in člani Franc Jakljevič, Jurij Ma-lešdč, Dare Flajšman, Franc Tomc, Martin Petrič, Janez Tomc, Darko Damjanovič, Anton Urbas, Anton Prus, Milan Kovačič, Janez šegina in Stane Rozman. 0 Svet za ■ urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve ima 9 članov. Predsednik je Andrej Smuk, člani pa so Julij Nered, Martin Cr-nugelj, Frank Molek, Boris Weiss, prof. Jože Dular, Milan Kovačič, Janko Brači-ka in Karel Vardijan. # Svet za gospodarstvo in finance sestavljajo; Slavo Prevalšek-predse^biik In Jože Jankovič, Franc Kobe, Franc Vndščar, Andrej Smuk, inž. Janez Gačnik, Martin čmugelj. Matija Jerman, Tone Mure. Prane Štricelj, Martin Pečarič kot člani. # Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ima za predsednika inž. Julija Nemaniča, čla-m pa so Darko Molek, Tone Pezdirc, Ernest Bezenšek. Martin Pečarič, Ivan Zupanič in Ernest šauer. # Svet za prosveto, kul-' turo in telesno kulturo bo delal pod predsedstvom Tomija Gašperiča. Člani sveta so Jože Gršič, Ivica Radovič, dr. Tomislav Goranič, Franc Brancelj, prof. Jože Dular, Vladka Škof, Martin čmugelj ia Zvonko Pavlovič. Viljem Fortun, novi komandir Dosedanji komandir postaje milice v Metliki Franc Go-senca je prosil za razrešnico, ker je prevzel novo dolžnost v Novem mestu, občinska skupščina pa je na njegovo mesto imenovala Viljema Fortuna, do zdaj pomočnika komandirja PM v Novem mestu. Tovariš Fortun je doma iz Damlja pri Vinici^ Ta mesec odločitev za hotel Na zadnji seji občinske skupščine Metlika so odborniki dobili informacijo o stanju v hotelu. Aprila je bila namreč imenovana občinska komisija, ki je pregledala poslovanj«. Ta je ugotovila v vseh letih obstoja hotela 360 000 din izgube, trenutno pa je v podjetju zaposlenih 19 ljudi. Predsedstvo skupščine je obvestil odbornike, da si vztrajno prizadevajo najti dokončno rešitev za donosno poslovanje gostinskega podjetja v sklopu kakega večjega kol^tiva in da bodo razgovori še ta mesec končani Kot eno izmed možnosti za večji promet v hotelu so na seji omenili, naj bi hotel prevzel družbeno prehrano za vse metliške kolektive, ki imajo zdaj svoje kuhinje in vsak svoje režijske stroške. SPREHOD PO METLIKI ■ NA ALt:TLISKEM KOPAUSCU ob Kolpi kampirajo od 1. Julija dalje holandski turisti. Njihova skupina šteje 40 do 50 ljudi, prebivajo pa v prikolicah, ki Jih Je dalo mr ra:^lago podjetje Industrija motomil) vozil iz Novega mesta. Skupine holandskih turistov se bodo menjavale vsakih deset dni. Kot pravijo, ae ob Kolpi prav dobro počutijo. ■ PO KAR LEPI VROČINI, ki Je privabila na Kolpo množice domačih in tajih kopalcev. Je minuli torek in četrtek ves dan deževalo in prav hladno pihalo. Dež je zavrl žetev, pa tudi bregovi Kolpe so samevali. ■ OBCINSIvA LJUDSKA KNJIŽNICA, ki se Je v maju Iz gradu preselila v stavbo kmetijske zadruge na Partizanskem trgu, bo ta in naslednji mesec odprta samo ob nedeljah od 9. do 11. ure. Vabimo zluti učence in dijake, da Jo o počitnicah film večkrat obiščejo. ■ V MLILISKI TURISTIČNI PISARNI so ugotoviU, da nekateri, ki so prejeli posojilo za opremo turističnih sob, te sobo zelo neradi oddajajo gostom. Treba bo lastnike ostreje opozoriti, naj se drže dogovora ali pa naj vmejo posojilo. Kljub tem neprijetno- stim pa se je število gostov v zasebnih sobah v primeri z lanskim letom precej povečalo, saj so v turistični pisarni do> konca letoS-niega. polletja zabeležili že čex 300 nočidn. ■ ZLETA CLANlC GASILSKIH ORGANlZ.^ru Slovenije, ki Je bil v nedeljo, 13. Julija, v Ptuju, se Je udeležila tudi ženska desetina iz tovarne BETI. Več članov in članic metliSkega gasilskega društva pa je odšlo v Ptuj v bela-kranjskih ijudskili nošah. Z mogočnega zleta so vsi odnesli najlepše vtise. ■ DRAMSKA SKUPINA mniJ-SKEGA PROSVETNEGA društva študira igro Ivana Drobniča »Kako so v Metliki ustanavljali požarno brambOR. Igrokaz, id v sedmih slikah prikazuje prva le-tQ najstarejšega gasilskega društva na Slovenskem, bodo v avgustu zaigrali na preurejenem grajskem dvorišču.. METLIŠKI TEDNIK IZ SKUPŠČINE OBČINSKEGA ODBORA RK KOČEVJE Opremiti skupine prve pomoči V vseh krajevnih skupnostih v občini Kočevje so že izvedli tečaje prve pomoči, ustanovili skupine za nudenje prve pomoči, zdaj pa bo glavna skrb, da bi te skupine dobile vsaj najnujnejšo opremo Skupščina občinskega odbora RK Kočevje je bila 8. julija. Na njej so se pogovorili o delu v zadnjih dveh letih, sprejeli program dela za bodoče leto in nova pravila organizacije ter izvolili nov odbor, ki je občutno pomlajen. Razen delegatov so se skupščine udeležili tudi predstavniki nekaterih podpornih članov RK, družbenopolitičnih organizacij in predsednik republiškega odbora RK Slovenije Ivo Majdič, ki je tudi sodeloval v razpravi. V razpravi je bilo posebno pudarjeno, da nudijo sindikalne organizacije in vodstva delovnih organizacij veliko podporo krvodajalskim akcijam, ki zato vedno lepo uspejo Nekatere delovne uspejo. Nekatere delovne organizacije krvodajalcu plačajo tisti dan, ko oddaja kri, v drugih mu ga plačajo le delno, v nekaterih pa priznajo krvodajalcu neplačan dopust oziroma opravičen iz- Nov plan odstrela divjadi Odstrelili bodo nekaj več jelenov Prvotni predlog plana odstrela divjadi za lovsko leto ,ie občinska skup>ščina Kočevje zavrnila. Pripravljen pa je nov predlog, ki predvide-da bo na območju lovskih družin odstreljenih letos 90 jelenov, medtem ko je bilo lani odstreljenih 80. Plan odstrela jelenov so povečali na območju lovske družine Predgrad za 5, in to na račxm prehodne divjadi, se pravi tiste, ki prehaja iz gojitvenega lovišča'v revir lovske družine. Ostalim lovskim družinam, kjer je škoda povzročena od divjadi, najob-čutnejša, niso ponovno zvišali plana odstrela, ker je bilo zvišanje upoštevano že pri prvem predlogu plana, ki ga je občinska skupščina zavrnila. Poudarjeno pa je, da mora biti odstrel izvršen točno po planu — predvsem velja to za mlado divjad in košute — ker bo v nasprotnem primeru prirastek jelenov \^ji, s tem pa bo večja tudi škoda, ki jo pKJvzročajo. Za 5 jelenov bo povečalo odstrel tudi gojitveno lovišče »Rog« v revirju Velika gora, s čimer bo Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah ; 5 sadjem in zelenja- vo v KoC-evju in Ribnici naslednje maloprodajne cene f din : sa kg): Kočevje Ribnica krompir 1,05 1,26 sveže zelje 1.90 2,00 fižol v zrnju 5,80 5,50 in 7,05 stročji fižol 2,80 3,50 čebula 2,10 3,20 časen 6,20 24,00 Solata 2,30 3,00 paprika 4,70 4,70 paradižnik 3,ao 3,10 korenje 4,50 3,90 peteršilj 6,00 6,30 cvetača 5,60 '5,60 rdeča pesa 1,80 2,«) kumare 2,00 2,60 jabolka 3,50 4,00 hruške 3,8« 6,00 miirelice 4.50 4,70 bireskve 4,70 5,40 limone 7,30 7,00 banane «,20 6,40 ringlo 3,50 5,00 jajca (cena aa kos) 0,65 i 0,70 ustreženo zahtevi kraje\me skupnoisti Draga. 'Na zadnji seji sveta za gospodarstvo je bilo sprejetih tudi več drugih predlogov odbornikov in krajevnih skupnosti. npr.: ustano\'ljena bo arbitriažna komisija, za urejanje škode bodo pristojni tudi predstavniki krajevnih skupnosti, izpopolnjen bo cenik kmetijskih pridelkov, ki je osnova za pravično ocenitev škode, ustanovljen je sklad za povračilo škode (pri Lovski zvezi) itd. Končno ie več nočnin Junija letos so v HOTELU PUGLED v Kočevju zabeležili 804 nočnine (654 domačih in 150 tujih), v istem mesecu Ižuii pa le 502 (438 domačih in 154 tujih). Število domačih nočnin je junija letos zelo porastlo, tujih pa neko- li ko padlo. Zanimivo je, da je sestav tujih turistov leitos precej drugačen kot lani. Lani so prenočevali v hotelu največkrat zahodni Nemci (65-krat), Avstrijci 38-krat, Američani 36-krat in C^o-slovaki 9-krat; letos pa Avstrijci 56-krat, zahodni Nemci 40-krat, Angleži 21-krat in Italijani 20-krat. Mladinci - ribiči Ribiška družina Kočevje namerava ustanoviti tudi mladinsko sekcijo in je že začela zbirati kandidate. Ko se j-ih bo prijavilo 10, bodo sekcijo ustfinovili. Mladinci bodo lahko ribarili le pod nadzorstvom ribičev. Tudi pionirjem izdajajo ribolovne dovolilnice za počitniški ribolov. Zanje velja 10 din, izdajajo pa jih pri Turističnem društva. Pionirji lahko rioarijo le pod nadzorstvom staršev ali ribičev. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ PRVE ZLATNIKE in srebrnike so tudi kočevski zbiralci kovancev in denarja težko pričakovali. Veselje pa Je bilo zaman. Čudna emisija in de bolj prodaja, pa tudi visoke cene so kofievskim zbiralcem onemogočile nakup. Dobili so le nekaj srebrnikov. S takim načinom prodaje (samo v centralnih bankah) spominski kovanci niso dosegli svojega namena — spomin na AVNOJ. ■ ■ ■ TRDA PREDE čebelarjem; Julija, ko so pričakovali največji donos modu, morajo čebelo hrajiiti s sladkorjem! Cvetja ni več, ker je trava pokošena, hoja pa zaradi slabega vremena ne medi. Samo meditev hoje bi lahko raliila čebelarje, ki jih je letoSnja 'Aima zelo prizadela. KOČEVSKE NOVICE ■ ■ ■ »RDEČI DEČKI«, ansambel električnih kitar iz Maribora, ki je pred kratkim gostoval v Seškovem domu, je nekatere mlade zelo razivnel. V dvorani so skakali po stolih in tako povzročali Jškodo. Zaradi takih neredov, ki jih povzročajo posamezne skupinice mladih poslušalcev oziroma gledalcev, ujirava doma ne bo oddajala dvorane za te vrste koncertov. ■ ■ ■ VEC SKUPIN IZLETNIKOV je obiskalo Kočevje za 4. julij. Z avtobusi so se pripeljali iz Škofje Ijoke, Raven na KoroSkem in od drugod. Po ogledu mesta In Seškovega doma so se zadržali na kosilu v Kočevju, nato pa so se odpeljali v Kočevski Rog na Bazo 20 in naprej na Dolenjsko. ■ ■ ■ 2E 12 VOZNIŠKIH IZ-prrov je bilo letaš v Kočevju. Na zadnjega, ki je bil prefeldi četr. Uik, je prišlo 9C kandidatov (od lega 6 žensk), vendar Jih Je že pri teoretičnem delu padlo kar 15. Nekateri so imeli celo nad 30 napačnih odgovorov. ostanek. Ugodnosti za krvodajalce so torej zelo različne in tudi odvisne od gospodarskega položaja podjetja. V razpravi so nekateri predlagali, naj bi imeli vsi krvodajalci enake ugodnosti, drugi pa so spet menili, naj ostane, kot je bilo doslej, se pravi, naj tudi v bodoče vsaka delovna organizacija nudi tiste ugodnosti ki jih lahko. Ugotovili so tudi, da so v vseh krajevnih skupnostih iz\'edeni tečaji za nudenje prve pomoči v primeru nesreče, večje prirodne nesreče a!li vojne. V vseh kra-je\T>ih skupnostih so ustanovili posebne skupine za nudenje prve pomoči. Vendar pa te skupine še nimajo potrebne skupine za nudenje prve pomoči. Glavna naloga krajevnih skupnosti je, da opremo čimprej dobe. Razprava o ostali zelo pestri deja\Tiosti RK je bila bolj skromna, ker je bila zelo podrobno prikazana že v poročilu. Volitve in imenovania Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so: ■ imeno\^i v upravni odbor sklada za r^evanje stanovanjskih zadev udeležencev NOV: Andreja Kluna, Rezko Berlaa, Francko Oorše, Lojzeta Rauha, Franca Cimpriča, Naceta Kamičnika, Tineta Mesojedca. Rajka Jenka in Franca Ožbolta; ■ v skupščino temeljne izobraževalne skupnosti: Srečka Koširja in inž. Ivana Prezlja (oba kot predstavnika občinske skupščine) ter Francko Korelc, Ano Lovšin-Podržaj in Jožeta Žagarja (v.se kot predstavnike občanov); H razre^li so dolžnosti sodnika občinskega sodišča Jožeta Benčino, ki odhaja na novo službeno dolžnost v Ljubljano. Nov občinski odbor RK v novi občins'ki odbor Rdečega križa Kočevje so bili na skupščini RK, ki je bila 8. julija, izvoljeni; Draga Šercer, Nada Lecič, dr. Miha Petrovič, Rezka Berlan, Nežka Mihelič, Vera Košir, Mirjana Pavšič, Franc Oberč, Hedvika Pintar (vsi našteti so tudi člani serketariata občinskega odbora RK), Sanda Cilenšek (vsi doslej našteti so iz Kočevja), Marjana Kavran (Knežja lipa), Fanika Hočevar (Stara cerkev), (Senica Klobučar (Osilnica), Marija Mlakar (Draga), E3ma Mohorič (Kočevska Reka), Feliks Smigoc (Rudnik) in Jože Jakšič (Vas-Fara). Nove zapornice na Rinži Sedanje zapornice na Rinži v Kočevju so že dotrajale, zato bo vodna skupnost Lju-bljanica-Sava zgradila nove, vendar na sedanjem ogrodju. Pri tem bodo sedanji prehod za pešce nad zapornicami razširili, vse zapomične naprave pokrili s streho, zapornice pa bodo urejene tako, da jih bodo dvigali električno. Pri nedavnem ogledu zapornic so sodelovali predstavniki krajevne skupnosti, občinske skupščine, prizadetih delovnih organizacij in Vodne skupnosti, žal pa na ogled niso povabili tudi predstavnika ribi.ške družine. Vložili so ščuke Ribniška družina Kočevje je že naročila 3000 ščuk, dolgih okoli 20 cm, ki jih bo vložila v Riinžo. ščuke bodo dobili iz CJerkniškega jezera, , veljale pa bodo s prevozom okoli 4.500 din. Vložili jih bodo predvidoma konec julija. Raaen tegia namerav^o vioeiii y Rinžo še letos tudi kfrape. Čudovit zrak in narava Grajska poslopja v Ortneku hitro propadajo v Ortneku smo obiska-H prof. Josipa Crnoborija, ki vodi sem že deveto leto na oddih mladino iz Pulja. Povedal mi je, da je tu fantastično lepo, zdrav zrak in lepa nara-m, zato tu lažje živi in dela. V Ortnek pride na leto. vanje vsako leto okoli 500 mladih iz Pulja: poleti 4 izmene po 100 do 110 otrok, pozimi pa ena z okoli 90 otroki. Vsaka skupina ostane tu 17 dni. Dopust izkoristijo tudi za ogled bližnjih krajev in naselij ter za nabiranje gozdnih sadežev. Prof. Crnobori je tudi menil, da bi se dalo v poslopjih pri ortneškem gradu urediti še okoli 80 ležišč in bi tako prihajalo lahko sem letovat še več mladine iz Pulja in drugih krajev Hrvatske. Priznal pa je, da so prostori, v katerih mladina letuje, iz leta v leto slabši. Vzdrževati bi jih morala občina Pulj in društvo »Naša deca«, ven-dar za te namene nikakor ne moreta dobiti dermrja. Občinska skupščina Rib- nica bo morala vsekakor nekaj storiti, da grajska poslopja na Ortneku ne bodo propadala, se pravi doseči, da jih bodo Puljčani vzdrževali. Občina Pulj je dobila grad Ortnek v uporabo za 50 let, v zameno pa je od. stopila glavnemu odboru ZB Slovenije zemljišče v Banjolah. Ce bo šlo tako naprej, bo imela občina Pulj po 50 letih v Banjolah namesto zemljišča lepo letovišče, občina Ribnica pa namesto gradu — zemljišče (stavbe se bodo namreč podrle, ker niso zadovoljivo vzdrževane). Nova klavnica v Ribnici? V Ribnici se je pred kratkim sestala posebna strokovna komisija kmetijske zar druge, ki vodi priprave za gradnjo klavnice. Klavnica bo veljala okoli 4 milijone din. Prizadevanja je podprl budi aadružni svet KZ. Komisija pa meni, da KZ sama ne bo zanogla investicije. O ob'.iki sofinanciranja gradnje bo prihodnji mesec razpravljal svet za gospodarstvo pri občinski skupščini Zanimivo je, da se v Ribnici resno pripravljajo na gradnjo prav letos, ko pričakuje klavnica KGP v Kočevju o-koli 400'tisoč din izgube. Ribnike urejajo Riibnišika ribiška družina je začela urejati opuščene ribnike na območju Novih njiv. V njih nameravajo gojiti postrvi' krape in ščuke. Predvidoma bo v ribnikih dovoljen tudi športni odlov. Ce bodo ribiči, ki so resno prijeli za delo, vse to, kar je predvideno, že letos uresničili, bo Ribnica pridobila privlačno izletniško tooko. Prav bi bilo, da bi za zamisel pokazal več zanimanja tudi svet krajevne skupnosti, ki naj bi poskrbel za ureditev okolice ribikov. Denar za šolstvo je razdeljen Izvršni odbor TIS Ribnica je napravil razpored, koliko denarja bo dobila posamezna izobraževalna ustanova - Največ za šolo v Ribnici Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti Ribnica je končno na svoji seji 7. junija le pristal na podpis pogodbe, da bo za potrebe vzgoje in izobraževanja dobila ribniška TIS iz republiških virov letos 200.000 din manj, kot je bilo prvotno predvideno. Za vzgojo in izobraževanje bodo tako zbrali v ribniški občini 1,698.000 din iz republiških virov (RIS) pa bodo dobili 1,288.000 din dopolnilnih sredstev. Ta denar je izvršni odbor razdelil tako: osnovni šoli Ribnica 1 653 000 din, osnovni šoli Sodražica 629 000 din, osnovni šoli Loški potok 405 000 din, za prevoz učencev do osnovnih šol 113 000 din, nižji glasbeni šoli 125 000 dhi, delavski univerzi 18 000 din, ostalo pa bo obvezna rezerva in za bančne stroške. Izvršni odbor je iz svojega predračuna izločil finansiranje knjižnice v Ribnici, ki je zaprosila za 45 120 din dotacije. Ni še znano, iz katerih virov bo občinska skupščina zagotovila denar za knjižnico. ORTNEŠKE DROBTINE ■ ■ ■ UPOKOJENCI BODO SLI 20. julija na izlet v Velenje in Dobrno. Z velenjskimi upokojenci boKio pred dnevom vstaje obujali spomine na dni, ko se je slovensko ljudstvo upiralo nasilju fašizma in nacizma. ■ ■ ■ »ZUKOVAk MAMA in njen sin Ivan lepo skrbita za spominsko obeležje na Žukovem. Za, vzdrževanje obeležja pa naj bi bolj skrbela tudi ZB, saj je to dolžna 25 partizanom, ki so v tamkajšnji okolici darovali življenje. ■ ■ ■ GRAJSKO OBZIDJE podirajo. Verjetno ni spomeniško zavarovano. Uredili ga bodo tako, da nc bo nevarno otrokom, ki vsako leto tukaj letujejo. Nekatere stavbe, ki so zidane z dobro ilovnato opeko, bodo tudi kmalu padle. Vendar bi bilo opeko, ki je kljub stoletni starosti dobro ohranjena, Skoda zavreči. Tudi nekdanji zelenjavni vrt bi morali urediti, da ne bo v spotiko domačinom in turistom. ■ ■ ■ PO 10 DO 20 LITROV borovnic naberejo po£>ameicniki na dan v slatenskem in zlatorepškem gozdu. To jim vi'že 40 do 100 din. ■ ■ ■ NEVARNA JE kočevska magistrala. Zadnji dve nesre-(M med Ortnekom in Vel. Laščami opozarjata, da morajo biti vodniki poseiMM) previdni ajutraj in zvečer, ko je nad cesto megla. Po^rbeti pa bo treba tudi, da bodo poškodovana voalla hitreje odstranjena s ceste in da se ne bo zgodilo spet kaj podobnega kot ond dan v Prelesjih, ko so tatd&i odnefidl kar tri avtomobilska kolesa. Na seji so sklenili tudi, da bodo otroškim varstvenim ustanovam v Ribnici in So-diražici zagotovili za izboljšanje prostorov in opreme 55 000 din in za opremo na novo ustanovljene Posebne osnovne šole 30 000 din. Razen tega so sklenili, da bo TIS sofinancirala modernizacijo telovadnice v dotnu TVD Partizan v Ribnici. Predsednica izvršnega odbora TIS Milena Borovac je ob Trgovci so bili V Švici Ribniški trgovci, ki so se vrnili z izleta v Švico, pravijo, da je nanje napravila naj večji vtis lepa podoba vseh naselij. Upamo, da bo to pripomoglo, da se bodo ribniški trgovci še bolj prizadevali za čim lepšo okolico svojih prodajaln. Verj.st-no ne bo posebne škode, če bodo vajenke redneje pometale pločnik pred prodajalnami, trgovsko podjetje pa bi laliko kupilo tudi nekaj košev za smeti 'in jih postavilo pri trgovinah. Očitno je namreč, da je večina papirja, ki leži po ribniških ulicah, prav iz trgo\in. zaključku seje opozorila, da Se predstavniki javnosti, ki so izvoljeni v izvršni odbor TIS zelo neredno udeležujejo sej. Zaradi tega mora preostali del odbora sam sprejemati zelo odgovorne odločitve. Zato bo iz\Tšni odbor v prihodnje obveščal delovne skupnosti, katerih predstavniki ne prihajajo na seje, in zahtev'al, naj take člane zamenjajo. Na letovanje v Pulj v »Jugoslovanskem rekre-aci>skem centru« v Pulju bo letos letovalo 125 šolarjev iz ribniške občine- Oskrbni dan bo veljal 12 dinarjev, stroške za letovanje otrok pa bodo plačali starši. Koliko otrok iz ribniške občine bo letos letovalo v raznih zdravstveno-rekreacij-Ririh domovih, še ni znano. Občinska skupščina je v te namene zagotovila v letošnjem proračunu 3000 din, kar pa je z ozirom na potrebe precej malo. Bjelovarčant v Sodražici 37 mladih Bjelovarčanov je prišlo 9. julija prvič letovat v Sodražico. Nastanili so se v osnovni šoli. Mladi Bjelovarčani so doslej dvakrat letovali v Ortneku. V tibniški občini je še precej zelo lepih, a žal turistom povsem neznanih pa tudi ne dovolj opremljenih krajev. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ ANSAMBEL 1X>JZETA SLAKA je privabil v Prigorico veliko ljudi, pravijo, da okoli 1000. Veselični prostor gostilne »Pri Korlnu« je bil poln, goste pa so razigrale poskočne viže. ■ ■ ■ O ASFALTIRANJU CESTE med Zapotokom in Sodražico je bilo že precej napisano, med drugim tudi, da bodo dela začeli v začetku julija. Verjetno se je nekje zatalmilo. 31. avgusta, ko naj bi bila cesta asfaltirana, pa se hitro bliža. ■ ■ ■ GOB JE BIL9 letos malo. Posebno redki so bili Jurčki in še ti črvivi. Nabiralci lahko upajo le, da jih bo jeseni več. ■ ■ ■ SKROMEN JE ribniški živilski tig, vendar kar dobro založen s primorskim sadjem. Potrošniki imajo zdaj večjo izbiro. medtem ko so cene na trgu in v trgovini približno enake ■ ■ ■ DOVOLJ SENA bodo letos nakosili tudi v ^^šinskih območjih občine. Na loškopotoSkih lazih je trave dovolj.. Košnjo opravijo kmetje hitreje, ker imajo precej kosilnic. ■ ■ ■ VEDNO VEĆ soboinih in nedeljskih turistov zaide v ribniško občino, v naravi prežive dan, pečejo čevai^iče in drugo, vse skupaj pa tudi »zalijejo«. Tako jim dan mine v lepem r^po-loženju, pa še poceni Je tak izlet. REŠETO VENEC TALCEM IN BORCEM iz študentovskih rok. K spomeniku v Pišecah sta ga na letošnjem^ pohodu po poteh Kozjanskega odreda položila dva študenta visoke politične šole v Ljubljani. (Foto: J. Teppey) T Rejenci bodo šli na nfiorje Iz Pisec in oikoliskili vasi bo šlo letos na morje 27 otrok. Toliko jih niso spravili skupaj še nobenkrat. Za oddih v Savudriji so izbrali predvsem zxiravstveno šibke otroke iz revnih dnižm. Brezplačno letovanje so o-mogočili sedmim učencem. Največ je prispevalo za letovanje Društvo prijateljev mladine, ki je prihranilo za te namene izkupiček pustne veselice — 1.350 dinarjev. Letovanje rejencev so plačale tiste občine, iz katerih so o-troci doma Telet primanjkuje Na Bizeljskem so imeli zadnje rrvesece ^abo ponudbo živine. Minuli teden (9. julija) se je odkup prvič povečal. Kmetijska zadruga kupuje živino zsa MESNINO v Celju. Cena kljub majhni po-nudibi še ni poskočila. Krave so plačali po 5,50 do 5,60 din kg, teleta po 8,70 din, odojke pa po 9,50 do 9,70 din kg.. Veliko telet za pitanje pokupijo v teh krajih Hrvatje, zato je odkup pri zadrugi manjši. KDO BI PREŠTEL KILOMETRE. KI SO JIH PREKOPALI Vsaka hiša po 2.000 din za vodovod Krajevna skupnost ni mogla pomagati, ker je brez denarja Krajevna skupnost Pišece se je lani in letos spravila na veliko delo. Prebivalci porabijo vsako prosto uro za napeljavo vodovoda do Orehovca, Brezij in Podgorja. V Dednjo vas je voda že pritekla, ker ima prosti padec. Na druga dva odcepa jo bo morala poganjati črpalka. Kaj več o tem bo povedal tajnik centralnega vodovodnega odbora Avgust Molan. »Tovariš Molan, koliko ste do sedaj zbrali denarja za vaš vodovod?« »Okoli 190.000 dinarjev, vendar to še ne bo zadostovalo Precej draga bo montaža črpalke in gradnja rezervoarja Kraje\Tia skupnost ni mogla nič primakniti, ker nima denar ja. Vsaka hiša je prispevala povprečno po !?000 dinarjev, nekatere p^ še več Razen tega je prišlo na gospodinjstvo še okoli 150 ui prostovoljnega dela. Ljudje bili zelo zelo pridni.« »Kdaj bo vodovod konoin?i' )'Računamo, da sred avgusta Do takrat moramo postaviti rezervoar pod Lovskim domom, vgraditi črpal ko in položiti cevi od izv:ra do rezervoarja.« »Ali niste sklepali tud-: o samoprispevku?« »Seveda smo, maja letos je bilo to. Dogovorili smo se za 10-odstotni prispevek oo katastrskega dohodka. Na la način pričakujemo, da se bo zbralo okoli 26.000 dinarjev. Denar bomo delno porabili za vodovod, za urejanje vaških poti'in dodamo opremo zobne ambulante Trenutno je najbolj nujno popravilo poti. ki jih je močno razdrlo zadnje neurje.« »Ali veste koliko kilometrov cevi ste že položili?« »Na odcepu Pišece—Orehovec—Brezje 7.650 m. na od- m POLN ZADETEK - * je vaš nakup pri ---- trgovskem pod.jt>t,iu ..LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE KONFEKCIJO NAJ BI NADOMESTILA DRUGA INDUSTRIJA Zakaj LABOD zapušča Kostanjevico? Za 150 šivilj s kostanjeviškega območja bo v Krškem vedno prostor Ko se je delavski svet podjetja LABOD odločil za preselitev kostanjeviškega obrata v Krško, se je opiral na ugotovitve komisije, v kateri so bili razen članov kolektiva še zastopniki Kostanjevice in načelnika za gospodarstvo občinskih skupščin Krško in Novo mesto. NOVO V BREŽICAH ■ SKL.^n Z.\ i^TUDIJSKE POMOČI daje trenutno 67 Studijskih podpor za študij na visokih, višjih in srednjih .šolah. Pomoč prejema 35 otrok borcev NOV. Največ- podpirancev izhaja iz kmeC kih družin, In sicer 30. iz delavskih družin jih je 17, otrok uslužbencev in staršev ■/ drugimi po klici po je ir*. ■ KOMISIJA Z.\ FKOi^NJE IN PKITOŽBE pri občinski skupšči ni opaža, du občani ne vedo za njo in da se zaradi tega obračajo na urad zu prošnje in pritožbe pri izvršneonu svetu SRS ali na kon>isiji pri jsvezni oeiroma republiški skupSčini. Tako se prošnje po ovinku vračajo spet na domačo občino. Največ prošenj je » dodelitev družbene pomoči, pro BREŽIŠKE VESTI blematlčne p« so ludi .stunovauj-ske zadeve, zlasti kadar gre za odpoved stanovanjske pravice Skupščina nima rui razpolago niti stanovanj niti sredstev, da bi jih dodeljevala prosilcem, komisija pa ne more vplivati na zakonito sod no pot v odpovednem postopku ■ PRISI*KVr,K ZA LPORAIU) MKSTNKOA /EMlJISf:A bodo tu di letos uporabili za luojevanjc ulic. Lani sc ga je zbralo 130.017 dinarjev, neporabljenih p« je os talo Se 14.513 dinarjev. Ta osta nke in sredstva, ki se l>odo še natekla, so namenjena postavljanju robnikov, asfaltiranju pločni kov in drugim potrebam mesta, ki jili ne bo kmalu zmanjkalo. ■ NOVEHilt! UPRAVNKML l)D-BOKU sklada za kultumo-prosvet no dejavnost predseduje odbornica Ivana Gorenc. Člani so: Vlado Puoko — občinski odbornik, ravnatelj Posavskoga muzeja prof. Stanko Skaler, direktor Zavoda za kulturo Vlado Podgoršek, ravnateljica ;^bene šole Elizabeta de Gleria, poredsednik DPM Brežice Ludvik Metelko in upokojenec Ivan Starman. cepu Pišece—Podgorje 4725 m in na odcepu Pišece—Dednja vas 5.119 metrov. V teh šte vilkah sem že upošteval pri ključke do hiš. V razmero ma kratkem času smo veli ko napravili, čepravno se Ij i dje težko odtrgajo od svjje ga dela. Kljub temu nih: ne godrnja, saj za vodo no ben trud ni odveč.« J.T IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Preteklih štirinajst dni so v bre žiški porodnišnici rodile: Anica Jurman iz Gor. PiroSice — Toma ža. Veronika Katic iz Bre.stanice — Jožeta. Danica Kocjan iz Pod gorja Marijo. Terezija Košak iz Zg. Obreža Petra. Jožeta Blatnik iz Sevnice Olgo. Marija Kukavica iz Do(-nili sel -Sabino, Breda Degen iz Cerkelj - Dorotejo, Jožefa Kozinc iz Bo-štanja Roberta, Olga Osojnik iz Bojsnega Renato, stefica Bo- uha iz Klanjca - Ksenijo. Margareta Baumkirher iz Sevnice — Melito. Ivanka .Strgar in Veterni ka — Viljema. Magdalena Pan^ra-čič iz Bre.stanice - dečka. Ivanka Ventek iz Brezja Slavico, Zofija Kramarir iz .'Sentlenarla Janjo, Ivana Vilčnik iz Sevnice -deklico. Marjana Kc;strevc z Bizeljskega dečka. Silva BoIiorO iz Mrčnih sel Sre<‘ka in .\ndje-la Koleš 17 Kraljevca na .Sotli -Danijela BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekle štirinajst dni .so se po nesrečili in iskali pf)m(M:i v bre žiški bolnišnici: .>Iiirtina llrilišku. ključavničarja iz Dol. Leskovca, je nekdo zabodel z nožem v vrat in ramo, Itu-Uoir Slu vic, kmet iz Kadakovega. j opadel s strehe in si zlomil desno nogo; Milka Ferenčak, gospo dinj« iz sentlenarta, je padla z lestve in si poškodovala hrbtenico; Uiuli Cri/.elj, kmet iz .\rtl<;, jo padel v stanovanju in si poSko dovul glavo. Komisija je preučevala gra d.vo o razvoju in poslovanju P'.o.jetja ter ob tem tentula nu.žnosti za prodajo kov doma in na tujem. Sc giasno je menila, da LABOD sam ni kos zago*^ n’i'.i obstoj obl ata na dveh Jer ajih, v Krškem in v Kostanjevici. Na piedlog komisije so v podjetja naredili sanac:,iski nucrt za ta obrat. Podjetje je »bvestiio repu bliški rezervni sklad ter ob- RADIO BREZICE Pia’KK. 18. julija: 30.00 2<».10 Napoved sporeda, poročila; 20,10 —20.30 Nove plošt-e RTB, obvestila in reklame; '20.SO -31.15 Gliis-b«ia oddaja Iiibrali sle sami, NKOF.UA. julija; 11.00 Do mače zanimivosti — SZDL danes — Vzgojno predavanje: Igra in delo — Za naše kmetovalce: inž. Lojze Pirc — Urejevanje hlevov za govejo živino -- III- del — Prijetno nedeljo vošči ansambel Maksa Kumra - Magnetofonski zapis; Poguiiuii načrti zdravilišča čateške toplice -- Pozor, ntmaS prednosti! — Obvestila, rt»klame in spored kinematografov; 13.00 Občani čestitajo in po7dravljajo. Senovo: besede so rodile dejanja Na Senovem je bila pred dnevi razširjena seja komisije za družbenoekonomska vprašanja pri občinski konferenci ZK. Prisoten je bil tudi Zvone Dragan, predsednik istoimenske komisije pri OK ZKS. Na seji so razpravljali o naporih komunistov za preusmeritev premogovniške proizvodnje v druge industrijske veje. Ugotovili so. da so večletne želje postale resnica. Sodelovanje komunistov senovskega območja -j občinsko skupščino in republiškimi organi je bilo uspešno. Besede so rodile dejanja. Namesto rudnika bosta zrasla na Senovem keramična industrija in kovinski obrat mariborske METALNE. Lokalne možnosti za reševanje teh zadev so izčrpane,. zato na Senovem upravičeno pričakujejo pornoč republike in zveze. Dosedanja prizadevanja pri reševanju prihodnosti Senovega je komisija ugodno ocenila. saj je postopek za preusmeritev proizvodnje že v teku. M 2, 25 štipendistov pri TIS Krško v šolskem letu 1958/69 Je temeljna izobraževalna skupnost Krško štipendirala 25 študentov: tri na filozofski fakulteti, devet na p>edagoški akademiji, štiri na pedagoških gimnazi-iah, pet na srednji vzgojiteljski šoli, enega na oddelku za glasbeno vzgojo, pet na srednji vzgojiteljski šoli in tri v gimnaziji v Brežicah. Mesečno je nakazovala TIS 5 370 din. Višina štipendij se je gibala med 100 in 320 dinarj.1. Skupščinski načrti Za drugo polletje je občinska skupščina Krško predvidela razpravo o ustanovitvi sklada za zaposlovanja ter pripravo srednjeročnega programa. Eno izmed sej bo namenila tudi položaju družbenega in zasebnega kmetijstva v občini. Zmanjkalo bo 250.000 dinarjev Člani predsedstva ObSS v Krškem so se zavzeli za to, da je treba otroško varstvo, mlečne kuhinje, glasbeno šolo in delavsko imiverzo vključiti v osnovno dejavnost šolstva, ker je to njegov sesta^Tii del. Sindikat bo letos spodbudil akcijo za to, da bo šolstvo dobilo dodatnih 250.000 din, ker bo temeljni izobraževalni skupnosti toliko zmanjkalo. S temi težavami bo seznanil delovne organizacije, pri katerih upa na ^datnejSo podporo šolst\n. sk' skupščini Fli-iko m Novo mesto, da )otrebuje 7 500.000 dinarje,' posojila za obdobje osmih (lo desetih let Uporabilo oi ga za osnovna in obratnli sredstva in do leta 1972 postavilo v K(.stanjevici nov indiislrijski • obiat za 300 delavcev. Do se-.iaj je bilo v Kostanjevici zsp-slenih 120 š’vil; V pri ‘lodnje bi po tem načrtu tudi v Krškem pjveoali števi-. io zaposlenih od sf^^danjih lan na \m. Republiški jk ad skuprih t-ezerv posoji'a ni od'ibr i ker v tem prime *. ne »to za preureditev prr.Izvodnje, am-paK le za arod '^v delovnih p goiev. Nov.ir\pska )’j';in:ka skupščina ne poi.>iaga ri, ker so n,eae rc/.erve za deset let vezana la it^ube slekiarne. Iz K-.jkega so spo ročili, da prat tako nimajo na voljo srei'i’e.’, icer jih morajo ods .>oi'>i za p*"? usmeritev industrije na Senovem. Po vseh teh poskusih se je podjetje kdnčno odloči- lo za reševanje obrata z la Istnimi močmi. Analiza pro duktivnosti v Kostanjevici za po) leta nazaj je pokaza'a, da ta zaostaja za 6 do 8 odst, Zradi tega }e delvski s^et sklenil vsj sai'^no prejeli- ti vse delavke m stroje v KrJko, kjer so d:^.'vni pogu ji u^Jjši. Občinski skupščini p3 Je celotni kolektiv nepre-klicr*o obljubil da bo v (,jem stalno zaposlenih po 120 do 150 de’av'c s kostanjeviškega območja in da bodo imele šivi’je iz teh krajev zagotovljen bni-plačen prevog na delo. J. TEPPEY Slabo obiskana pokojninska razprava Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem je 9. julija obra^Tiavalo predloge z javne razprave o tezali novega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V krški občini s® bile razprave na Senovem, v Krškem in Kostanjevici, vendar so bile slabo obiskane. Udeležilo se jih je komaj 90 ljudi. Kljub temu je bilo danih nekaj tehtnih pripomb. Večina se jih zavzema za to, da bi bila osnova za pridobitev- pokojnine 40-letna delo\Tia doba za moške in pet let krajša doba za ženske. Zavarovanci so menili, da bi morala biti pokojnina rezultat vloženega deleža, seveda pa ne bi smeli povsem zanemariti socialnih elementov. Pokojnins.ki sistem bi moral biti stabilnejši, da bi lahko zagotovil enakomerno rast pokojnin v skladu z osebnimi dohodki, ki pa morajo biti odraz vloženega dela. Zelo pereče je vprašanje invalidov. Ker to zadeva predvsem zaposlene pri rudniku na Senovem, bodo organiziirali o tem posebno razpravo. Predsedstvo je dodalo k razpravi nekaj svojih predlogov. M. ž. H'F?| I.VI4*EKIAIj je tako potisnjen v hrib, da v taki stiski ne more več dolj^o ostati. Obrat za izdelovanje žvev čihiega g;uniija bodo preselili v Staro vas, kjer nameravajo radili novo tovarno. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE ■ TKUMSKA SRKIKNJ.A .SOL.A je s postavitvijo delavnic in sodobnejšo opremo učilnic pridobila pogoje za verifikacijo, razoft tega p»i je omogočila dijakom vse- v veliko težjih razmerah dela za sodaj Se poklicna šola. Učenci se stiskajo v zasilnih učilniiinh v zgradbi bivše komunalne banke in Avlo-moto društva. Vse dneve morajo slediti pouku pri luči, neprijetno pa je tudi to, da sploh nimajo urejenih sanitarij. ■ Miti;/.() VZ(i()JN()VAKSTVK-NIII USTANOV v ki-5ki občini želijo še povečali, ker so potrebe po varstvu vsak dan večje. V me stil sta bili ob predšolski ustanovi po Kaslugi kiuijevne skupnosti na novo urejeni. Tudi prostori v nrestanici in Kostanjevici so primerni, 1© vrtec na Senovem se stiska v zasilni stavbi gasilskega doma. Vsi otroški vrtci so priključeni osnovnim Šolam, Starši so nosili v glavnem le stroSke za prehrano otrok, vse druge izdatke po je poravaiavala lemolj na izobraževalna skupnast. I.fitos mislijo na ustanovitev vrtca v Leskovcu. ■ KOMITK.IA OBCIN-.SKK KOM i;kkncI'; ZK so na soji 9. julija sklenili, da bodo aktivno sodelovali pri bodočih razpravah in delu za poenostavitev volilnega sistema. Na seji so ugotovili, da so bili pri pripravi letošnjih volitev nekaterih posamezniki iz vrst ZK popolnoma pasivni. Delno opravičuje to časovna .stiska, v kateri se je odvijal volilni postopek, neurejenost volilnih enot In zamotanost volilnega sistema. Veliko bolj uspešno je bilo delo komunistov pri pripravah na referendum s« samoprispevek. Organizacije so vsepovsod sklicevalo razgovore s članstvom in mu posredovale podatke o nevzdržnih razmerah v krški osnovni šO; li. Komunisti so povsod podprli napore Solnikov, skupščine in dru-^h jsa upravičeno.st referendiuna. VESTI IZ KHŠKE OBČINE NA SEJI SKUPŠČINE PREDVSEM Đ URBANIZMU Načrti za sodobno mesto »Lisca« razširja svojo proizvodnjo - Odborniki so predlagali rešitev spornega vprašanja - Sprejeli so odlok o spremembi urbanističnega načrta Redkokatero slovensko mesto je doseglo v nekaj letih tolikšen napredek kot Sevnica. Hiter razvoj industrije in trgovine, elektrificirana proga, naraščanje prebivalstva, vse to daje mestu poseben utrip. Možnosti, da se Sevnica razvije v moderno mesto, so torej precejšnje. Potreben je celovit urbanistični načrt, ki mora mimo številnih okoliščin upoštevati tudi to, da prostora ni na pretek, zato ga je treba Kredit Je zagotovljen Celjska kreditna banka je turističnemu društvu obljubila kredit v višini 2 milijonov Sdin za ureditev strelovodov na sevniškem gradu. Potreben je le še sklep upravnega odbora t\u:ističnega društva- Sedanje strelovodne naprave so zastarele, nekaj pa je tudi pokradenih. Stre-lofvode bo treba urediti še pred montiranjem nove lokalne radijske postaje. Ceste so zanemarjene Občani -v okolici Pijavic, Tržišča in Krmelja se vedno bol j pritožujejo zaradi slabih cest. Zlasti sta slabo vzdrževani cesti od Pijavic do Knmelja in Tržišča. V slabem vremenu sta v takšnem stantjiu, da je promet skoraj nemogoč. Kdor je določen za vdrževanje teh cest, bo nu>ra] pritožbe občanov malo bolj upoštevati, ^sti še, ker po teh cestah vossijo tudi avtobusi. Na gradu ne plačujejo najemnine Turističro) društvo v Sevnici Se sedaj nima urejenega blagajniškega poslovanja. Pri-tuči^ejo se, da stanovailci na gradu dolgujejo najenrmi-no še za lansko leto. Vsi uik-repi turističnega društva, da bi jo izterjali, so zaman- Denar bi nujno potrebovali za osnovno vsidrževanje gra.lu Loka - dobiček za prosvetni dom Prosvetno društvo Primož Trubar iz Loke je v nedeljo, 13. julija, priredilo v parku doma počila vrtno vesdico. Igral je ansambel iz Hrastnika. Dobiček je namenjen za dokončno ureditev prosvetnega doma v Loki. S.Sk. Anton Bregar - novi komandir postaje LM Ker Je Mirko Brimšek, ko-mandia: postaje Ljudske, milice v Se^nioi, izpolnil vse pogoje za upokojitev, ga bo s prvim avgustom zamenjal Anton Bregar, dosedanji uslužbenec te postaje. ^ čim smotrneje i^oristiti. Zazidalni načrt je bil narejrai že pred štirimi leti, torej v času, ko se še ni dalo slutiti, da se bo mesto tako nitro širilo. 0 Odlok o urbanističnem načrtu je bil sprejet že lani. Tako -je bil prostor okrog bencinske črpalke v celoti namenjen za gradnjo stanovanjskega naselja. Toda tovarna Lisca je letos v petletnem na Črtu predvidela razširitev svojih obratov ravno na tem prostoru. Potrebe po razvoju v neposredni Jjližini tovarne so ekonomsko povsem utemeljene. Pojavlja se vprašanje, ali gre zaradi tega spreminjati že prejeti urbanistični načrt. Upoštevati je venlarle treba, da je Lisca največja sevniška tovarna m da namerava vložiti v svoj razvoj velikanske investicije, pretežni del že prihodnje leto. Od razvoja te tovarne pa je v marsičem odvisen napredek vsega mesta. Sprememba urbanističnega načrta je torej nujna, zaradi omoniemh sprememb je potreben nov zazidalni načrt srednjega dela mesta. Obe sprem«nbi je skupščina z odlokoma potrdila. Sicer pa je bila sporna le parcela Gračnerjevih. Mišljenja odbornikov so bila različna, vendar so se zedinili in Treba bo bolj paziti! Komisija, sesia.vljena iz republiškega inšpektorata za oeste, predstavnikov želesmi-ce in občiiiske uprave, je ugotovila, da je možno spremeniti zavarovane železniške prehode v Tržišču, Jelovcu in Boštanju v nezavarovane. StroSki za vadrževanje prelazov so za občino dokaj veliki, promet na progi Sevnica — Trebnoe pa ni ranmo velik- Potrebno bo namesti-sti ustrezne 2*iake, pa tudi občani bodo morali biti bolj pazljivi kot doslej. Slovo od Dolinčano* ve mame v sobote so se v Šentjanžu so-rodDiki, aiancl in prijatelji poslovili od Marjete Umc^, po domaće Dolinćanovo mame iz Ka-menSkega. Pokojnica je bila plemenita kmečka žena, mati de\ etih otrok, M je do smrti ostala zvesta svoji zonbi. Njena življenjska pot m bila Ismka. Pred 40 leti je izgubila moža, med drugo svetovno vojno pa je morala v štiriletno izgnanstvo. ' Za vedno se je poslovila od nas po dolgem in mučnem trpljenju tik pred 79. rojstnim dnevom. Vsi tisti, ki smo jo poznali, jo bomo ohranili v lepem spominu. B. D. 60-letnica Karla Papeža v nedeljo je v krogu svojih do. mačih praznoval 60. rojstni dan gostilničar Karel Papež. Skromnemu slavljenju, ki že več kot 30 let vodi zasebno gostilno, ieUmo Se obilo zdravih let! D. SEVNIŠKI PABERKI ■ ULANšcICA RUŠI BREGO- podjetij pa že abrane. NajuBOd-VE, povzročeno škodo pod vasjo nejSega ponudnika je komisija ^ ]^klek pa so si prejšnji teden brala minuli torek. Vrtec bodo Ogledni predstavniki vodne skup- začeli graditi čimprej. nosti Dolenjsko in krajevno sk\p- |g PROORAM RAZVOJA SOL-oosti Blanca. Komisija je ugoto- v obdobja 1970 do 1975 bo vila, da Je Blanščica odnesla tam do konca oktobra letos izdelala pol cesto IV. reda, ki pelje v Pok- posobna komisija, ki jo je imeno-lek, in da bo treba činiprej napra- vala občinska ^upščina na prejS-vtU nov nasip ter potok speljati nji seji. Komisija bo imela te dni v staro strugo. BlanSčica Je tudi je drugo sejo. v spodnjem toku poškodovala m sprejeli naslednjo rešitev: lastnica naj se ravna tako, kot predvideva zazidalni načrt, ali pa naj sd izbere gradbeno parcelo kjer koli, samo da je v skladu z načrtom. V zazidalnem načrtu je predsvidena gradnja 694 stanovanj v blokih, veliko število enodružinskih hiš. zlasti v naselju nad Ribnikom, 446 garaž v skupnih prostorih. Uredili bodo tudi gostinske objekte in športni center. Na seji so poudarili, da je treba ohraniti življenje tudi staremu delu mesta, kjer naj se razvija terciarna de-ja^^K>st, predvsem turizem. J. KF^lc; Vodovod tudi na Malkovcu v vasi Malkovec doslej niso imen tekoče vode. Upo-rabljali so kapnico, poleti pa je še te marsikdaj zmanjkalo. Letos so se prizadčvTii vaščani odločili za gradnjo vodovoda in kaj hitro je bilo zbranih 31 gospodinjstev, ki si žele tekočo vodo. Po predračunu bo veljala gradnja vodovoda z zbiralnikom in zajetjem več kot 110.000 din. A. F. Žetev ob Savi že prejšnji teden so začeli v krajih ob Savi žetev. Tudi sicer začenjajo tu z žetvijo ve&io kflkšen teden preo ^ot v drugih krajih sevniške občine. Upajmo, da se bo vreme izboljšalo in da ne bo oviralo kmetov pri spravilu pšenice. več mestih oporni zid. Tudi to flkodo bodo čimprej popravili. ■ SE LETOS OTROŠKI VKTIX — Načrti za sevniški otroški vrtM 80 i2idelani, pomidbe gradbenih Smrt preži nad progo! Družbeno-poUtične organizacije v sevniški občini so dobile od ZŽ.TP Ljubljana sporočilo, naj obvestijo občane, da bodo od 15. julija vse elektrifikacijske naprave od postaje Zidam most do postaje Sevnica pod napetostjo 3000 voltov. Opozarjajo, da je vsako dotikanje kovinskih delov elektrifi-kacijskib naprav, posebno žic, stikal in nosilcev,, smrtno nevarno. Na zelezniški postaji so nam pojasnili, da dela na progi zaradi slabega vremena niso potekala tako, kot je bilo predvideno, vendar opozarjajo, da se na to ni treba zanašati in da je treba opozorilo upoštevati. Tovariško srečanje borcev KiraiJenma orieanizacija ZZB NOV Treibnjc bo priredila ob praaiiku dneva vstaje tovariško srečanje vseh borcev na VSnji gorici pri Nacetu Škodi. Po krajšem nagovoru bodo borci v sproščenem raagovoru obujali spomine na čase med NOB in se lotili vss^DdanJih problemov. V Mokronogu urejajo park Krajevna skupnost v 'Mokronogu ima v načrtu nekaj ded, s katerimi bodo olepšali podobo kraja. Pravkar urejajo že^ precej poraščen prostor pod gradom nasproti pošte- Spremenili ga bodo v park. Potrebna bodo še nekatera druga d^, dasti zato, ker z novo asfaltirano cesto turizem prodira tudi v te kraje. V nedeljo so slovesno odprli novo veterinarsko postajo na Cvibljah nad Trebn,iem. V postaji, za katero so precej prispevali tudi kmetje, so moderno opremljeni prostori, tako da bo delo veterinarjev od.slej lažje in učinkovitejše. (Foto: Jože Kodrič) GRE ZA POSOJiLC, NE PA PRISPEVEK! Brez vsakršnega razumevanja Prihodnost železnic je odvisna od nas vseh - Nobeno podjetje še ni vpisalo posojila Ugotovitev, da je jugoslovanski železniški promet po svoji zmogljivosti daleč pod evropskim povprečjem, je stara, kot so stare tudi vse železniške naprave, zato teh stvari ne gre pogrevati. To da ali bomo spet ostali le pri ugotovitvah? Modernizacija je nujna, pravzaprav je to edini izhod. Potrebne pa so velikanske investicije, ki jih železnica, razumljivo, sama ne zmore, zato je tudi razpisala ljudsko pc-sojilo. Takšen ukrep / gospodarstvu je razumljiv in pogosto tudi uspeicn tcda železnica je očitno naletela na neprimeren čas. Podjetja so izgovarjajo, cia še sama jilo le trije občani; eden od rtJiiajo dovoi) iastn.h sred teh je celo upo^co’.enj; Od stev za modernizacijo, ki tu- gospodarskih organizacij se di zrnje predstavlja e l.ni ’z dos cj ni odzvala še niti ena. hod iz ekstenzivnega gospo- Res Je, da je v občin; malo darstva. Ne za veda,o pa se podjetij pa še od je ne-dovolj, da je hiter in varen kaj takih, ki imajo sedež zu- prevoz blaga prvi pogoj za naj nje, vendar gr- o?iosto rudi za nepravilen odn :s do želfrznice. Niso osamljena mnenja, da ta ^^'»p-iđ'.rska panc^ nima nikakršne perspektive več in da bo odmrla. Sf r:čo negodovanj ztradi s’a»:fr!r' p^5aino«:a pre- voza pa je_ treba poudariti. Uspehi: na lanski ravni Letos bodo spet popravni izpiti - Izdelalo je 80,5 odst. učencev sodc^no gospodarica je. Sa- mo na lasten prev jz pa, glede na stanje cestnega on’rež-’đ. ne morejo računati. In kako je z vp'soi.a posojila v trebanjski občini? Odgovarja Rafael Majcen, šef ie'ezniške postaie v Trebnjem; »Odziv v naui občini je da ni pričakovat] kakšnih izredno slab, skoraj ga ni. večjih izboljšav na lokalnih Kljvib dokaj ugodnima pogo- progah vse dotlej, dokler ne ;em so do zdaj vpisa’i poso- bodo urejene glavne proge. . Pri našem prizadevanju nam bi lahko precej pomagale tudi družbeno-poKtične organizacije, vendar so do zdaj napravile prav malo.« J. KRŽIC Poravnalni sveti ne delujejo Pričakovanja, da se bodo poravnalni siveti z zakcmom še boJii uv^avili, se v tre- Le^ršnji učni uspeh v praviti negativne ocene, je osnovi^ Soli Trebnje — skii- neprimerno boljši. Iz naše paj s podružnicami — je evidence je raz^ddno, da je pr:b’.žno enak lanskemu. I.a- bila večina tako imenovanih ni jiij je od vseh iz- iKSenarjev« naslednje leto delalo 84,3 odstotka, letos spet negativno ocenjena. Ni pa 80,5 odst. Podatka pa ni- žal se je tudi nivo znanja sta povsem primerljiva žara- smo se letos odločila za . . di tega, ker po novem zako- (ieijene priprave na poprav- banjski občim niso uresni- nu letos ni bilo več možno na- izpite, ki bodo 29. avgu- CUa. Nasprotno, delavnost predovati v višji razred* z sta. Po končanem pouku so 7annTL’i5ii.ie. negativno oceno; ponovno je tri dni učitelji dajali naloge in navodila za učenje med počitnicami, tri dni pred izpitom pa bodo snov še utrdili. Tako bomo bolj verjet- treba opravljati popravne izpite. Spremenjeni in dopolnjeni zakon o osnovnem šolstvu ■ IZLKT NA JAI.OVEC v Julijskih Alpah bo priredilo planinko ^ništvo »Lisca« od 19. do 21. Julija. Prvi dan bodo Sli iz do- line Trente do zavetišča pod SpiC-ko, naslednjega dno pa na Jalovec in Mojstrovko. Tretji dan se bodo vračali čez VrSlC. Udeležbo priporočajo predvsem tistim, ki so se prijavili za idet na Mont Blanc. m KOPALIŠČE NA MIRNI V Dol. BoStanju ne bo urejeno tako hitro, kot bi bilo želeti, ker dež in slabo vreme aelo ovinita delo, pa tudi Mirna je preveč narasla. je uvedel nekaj novosti prav no učenca pripravili do uče-pri popravnih iaspitih. Pred nja, saj bo spo^al, da mu preizkušnjo znanja so obvez- hočemo pomagati, ne priprave, ki trajajo 6 dni Zadnje čase so precej ži-po 2 uri. Sicer pa bo o no- vahne razprave o diferenci-vem šolskem režimu kaj več acrji učnega načrta glede na povedal ravnatelj trebanj- sposobnost učencev. Naške osnovne šole tov. čelno so proti takšni rešitvi, Grum: »Novi način, da je nam se pa adi, da bi bila treba za napredovanje po- vendarle primerna tudi za na- šo šolo. Omenjene novosti so vse-• kakor koristne, vendar je reševanje zadev s področja' šolstva premalo celov'.to, še vse preveč kampanjsko.« J. K. svetov se stalno zmano^e, saj se je število obravnavanih zadev zmanjšalo tudi do petkrat, še večjo zaskrbljenost pa povzroča dejstvo, da je delovanje svetov v Mokronogu, Sentrupe«^ in Oešnoi-cah skoraj prenehalo, pred nekaj leti pa so bili med na^ bolj prizadevnimi v občini. Vzrok temu je predvsem mnogo premajbsM) zanimanje svetov krajevnih skupnosti. Več kot polovica skupnosti S(ploh ni izvolila poravnalnih svetov, kjer i>a so jih ustanovil, nihče ne derbi za njihovo delovanije. Vloga te sar moupjavne vistanove, ki lahko v številnih primerih odvrača ljudi od nepotrebn^a in dragega pravdanja, je mnogo premajhna. Novi upravni odbori skladov Asfaltni trak se končno le približuje tudi IVtokronogtu (Foto: Jože KržiS) Uimrni odbor sklad« skupnita renrv u mtrebe KO!q[M>darskih organizacij: Ivan Longar, Jo2e Kastelic, Tone Pate, Franc Primo-Žič, Maks Kurent. l3o občin-sketa eestoen sklada: Jože Goveduik, Fianc Maraž, inž. Jurij ZidanSek, Jože Godnjavec, Ivan Mraz^, Ferdinand Krnc, Tone Pate. UO sklad za reprodukcijo živi. ne: Tone Kožamelj, inž. Miha Krhin, Janes Lozar, Ivan Vraničar, Ludvik Mežan. 1JO sklad za pospeševanje kme. lijstva: Franc Jevnlkar, iši. Drago Kotar, Jože Kastelic, Anton Sever, Franc Novak, inž. Alojz Metelko, Alojz Jarc, Drago Zti-gOTjw Franc Stim. reŽcv2 vanjskih ladev udeleienoev NOV: Ciril Bukovec, Ivan Longar, Franc Jevnlkar, Alojz Krhin, Jože Jerič, Janez Oven, Jernej Pavlin, Tone Praznik In Jože Kastelic Prvo imenovani so predsedniki upravnih odborov skladov, drugi pa Slani. Upravni odbor občinskega gasilskega sklada bo Imenovan | kasxieje. ^KEBA^‘.|SKE NOVICE UO sklad z« evanje stanc- SEVNIŠKI VESTNIK Kmetom smo doslej delali krivico! (Nadaljevanje s 1. str.) so pomagali « samoprispev-koon oziroma prostovoljnim delom. Suha krajina je dobila drugo z asfaltom pokrito igrišče v novomeški občini FILATELISTIČNA RAZ-STAVA, ki je bila skrbno pripravljena, je plod sedmih Vendar smo prepričani, da bomo prebrodili tudi te težave in z drugimi državami kmalu enakovredno trgova- li,« je poudaril poslanec doktor Hočevar. Na konou govornik ni pozabil omeniti naših načel v zunanji politiki, od katerih ne bomo nikoli odstopili, ker imamo jasno začrtano pot v socializem. V iabranem kulturnem sporedu »o nastopili pevci, recitatorji in najmlajši plesalci iz vrtca. PevsW zbor pionirk, recitacije in nastop malčkov so bili uspešni in so poželi odobravanje številnih obiskovalcev lepo uspelega praznovanja v Suhi krajini. S. DOKL Slavja v Žužemberku se je udeležil tudi prvi komandant osvobojenega mesta Franc Smrke-Jošt. žužemberških mladih zbiralcev; Jožeta Novinca, Jožeta Stuparja, Franca Mohorčiča, Borisa Senice, Dušana Kocmurja, Gorazda Kosmine, Vlasta Kodrata ter njihovega prizadevnega vodje Srečka Kodreta. Obiskovalci so raz-stavo pohvalili; razstavljavci in njihov mentor zaslužijo priznanje. KMETOM SMO DELALI KRIVICO. Dr. France Hočevar, naš republiški poslanec, je lepo, preprosto in po domače govoril o napredku, ki ga je doživela Suha krajina v zadnjih letih. Ustavil se je pri zaposlovanju naših ljudi v tujini in omenil, da še nismo ekonomsko dovolj močni, ker moramo ljudi še vedno pošiljati na delo v tujino. Govornik se je nato ustavil tudi piri kmetijstvu In ugotovil da smo kmetom dolgo časa delali krivico. Namesto da bi bil naš kmet ekonomsko neodvisen, smo ga pripeljali tako daleč, da je postal celo socialni problem. Kaj takega ne smemo več početi! Izvršni svet Slovenije se bo boril proti vsem ukrepom, ki bodo zavirali razvoj zasebnega kmetijstva pri MS. »Ko govorimo o kmetijstvu, moram omeniti tudi nekatere objektivne težave (pomanjkanj« mesa), ki nam jih dela e^rropstea skupnost. Pometaj pred svojim pragom, (v parku pa je lahko smetno)! v novomeškem parku za pošto je v soboto sedela mlada mamica s triletnim sinčkom in svojo prijateljico, na sosednji klopi pa starejši možak. Zenski sta klepetali, sinek pa se je v naravi popolnoma sprostil. Trgal je grmičevje, cvetlice, brcal papir, po klo. peh pa je potresal pesek in se za nikogar ni zmenil. Ker ga mamica ni videla in mu ni ničesar prepovedala, je to poizkušal možak. Pa je slabo naletel. Mamica, ki je slišala njegovo svarilo, je vzkipela in mu takole mbrusila: »Pometajte pred svojim pragom in ohranite pridige zase!« Razumljivo je, da je mo. zak vstal in molče odšel, če bo danes ali jutri zmajeval z glav«, ko mu boste omenjali današnjo mladino, se nikar ne začudite! Tuji turizem tako kot lani v hotelu Metropol je v prvem pollebju lani prenočilo 579 tujih gostov,- letos pa 577. Primerjajva letošnjih podatkov z lanskimi k^, da so lani nudili tujim gostom 824, letos pa 904 nočdibve, s storitvami tujim gostom so ustvarili lani za blizu 15.000 dolar.iev vrednosti, letos pa za 18.360 dolarjev. Letošnji obisk tujih gostov in devizni priliv bi bdla veliko večja, ko ne bi v pozni ponUadi in v začetku poletja bilo tako muhastega vremena. Za 7894 nas je vež Po Ugotovitvah statisUike Je bilo konec marca letos v novx3meški občini 48.999 prebivalcev, od t^a 25.370 žensk, število preblvsdcev se Je v primerjavi z letom 1931 povečalo za 7894 ljudi, v primerjavi z lanskim letom Pa «a 312. V občini je bilo konec marca letos 9804 naseljenih hiš in 13.703 gospodinjstev, kmečkih prebivalcev pa je bilo 18142 ali 37 odstotkov. Dve »dobroti« skupaj najdejo avtomobilisti redkokje, v Novem mestu pa jim je to srečo zagotovilo Gradb^o obrtno podjetje z vuikanizersko delavnico pri Petrolovi črpalki. Izbira kraja je še posebej ugc^a za tujce: prikrajšano jim je nevšečno povpraševanje, saj jim lahko delavec na č^alki kar s prstom pokaže kje bodo zalu'pali predrto zračnico ali plašč. Na sliM: v ospredju del črpalke, v ozadju stavba, v kateri je vulkanizerska delavnica (Foto: M. Jakopec) Z roko v roki mimo težav Spet mladinski ples! Komite ZMS Novo mesto priredi v soboto v gostišču na Loiki mladinski ples. V primeru slabega vremena bo ples v mladinskem klubu v Domu JLA. Ker mladinskega plesa ni bilo v Novem mestu že dlje časa, bo sobotni naoibrž dobro obiskan. Igral bo pred nedavnim ustanovljeni ansambel »Abadoni« iz Črnomlja, M. D. PORODNižMiCE?lll Pioslovno sodelovanje in združevanje sta v gospodarstvu brez dvoma zelo potrebni. Pri tem je bil dosežen že marsikaik uspeh, marsikje pa niso narejeni še niti prvi ko-ralki. Oboje ni potrebno samo pri velikih stvareih, uresničevati ga je mogoče tuda v malem. če je dovolj volje, ni prav nobenih ovir. Da je to res, se lahko prepričamo na primeru. Gre za učinkovito posilovno sodelovanje med O-birtnim podjetjem ELA in NOVOTEKNO v NOvem mestu. BLA se je pred dvema letoma, ko je bilo treba obnoviti strojno opremo in preusmeriti proizvodnjo, znašla v velikih težavah. Pri bankah je bilo težko dobiti denar za opremo. Se teže pa za obratna sredstva. Manjšim podjetjem, kot je ELA, razen tega ne manjka težav pri nabavi surovin, zlasti iz uvoza. Lastna prodajna služba povečuje režijo, že pot od surovine do izdelka je dolga, po prodaji pa je treba čakati še na to, da kiupec plača. NOVOTEHNA je sprejela V Karteljevem o pokojninskem zavarovanju za kmete ponujerotrebn!i in zato ni nobeno iskalo v sodelovanju pretiranih koristi. Dogovorili sta se, da bo NOVOTEHNA dobavljala ELI surovine in posredovala tržišču njene izdelke. Za to storitev zaračunava ELI 4,5-odst. pribitek. ELA ima odtlej zagotovljene surovine in prodajo, rešena je največjih težav z o-bratnimd sredstvi, pa tudi nekaterih režijsikih služb ji ni bilo treba povečevati. NOVO-TEHNI se je povečal promet, izdelki pa ne obremenjujejo indiistrije, pač pa trgovino. Mar ni ta primer zelo poučen? M. JAKOPEC Kil Pretekli teden so v novomeški rodnišnicl rodile: Magdalena larič iz Trebnjega — Marjano, Ana Murn z Jezera — Andrejo, Ivana Surla z Dolenje Težke vode — Andreja, Štefka Gregorčič iz Brezovice — Avgusta, iMira Konček iz Uršnih sel — Roberta, Ana Novak iz Gradenca — Miha, Stanka Globevnik iz. Škocjana — Jožeta, Jožefa Thaler iz Ljubljane — Ireno, CUrila šniaj. dck z Vrha pri Ljubnu — Tomaža, Kristina Cvelbar iz Mršefe vasi -- Jožico, Dušica Guštin iz Metlike — Petro, Alojzija Krja. vec i7. Gornjega Suhadola — Zvonka, l^oža Barbič iz Dolenjskih Toplic — Roka, Breda Hor. vat iz Metlike — Simono. Marija Legan iz Korita — Darjo, Martina Kukec iz Svržakov — Heleno, Marija Bradač iz Gornjega Mraševega — dečka, .lo-žefa V'rtačič iz Malih Brusnic — deklico, Antonija Škrbec z Ra-teža — deklico, Slava Grahek x Dobliške gore — deklico, Ciril« Nemanič s Čateža — dečka, Katarina Smolič iz Vavptče vasi deklico, Marija Turk z Velikega Slatnika — dečka. 12. julija sb v Karteljevem v okviru ra^rav o pokojninskem zavarovanju kmetov, ki jih prireja Socialistična zveza, govorili o tem za kmete zelo po-rfiembnem vprašanju. Tudi kmetje s karteljevskega območja so tako kot drugod predlog z navdušenjem pozdravili. Menili so, da je pokojninsko zavarovanje za kmete, treba uvesti, hkrati pa so ugotovili, da slabo kaže gl^e plačilnih sposobnosti kmetov. Njihov gmotni položaj je tako slab, da sami ne bi zmogli obveznosti, ki naj bi omogočile takšno zavarovanje. ZAHVALA Vsem, ki ste nam stali v trenutkih groze in neizmerne žalosti ob strani z dobrO besedo in tolažbo ter tako počastili spomin na našega ljubega sina, brata in strica JOŽETA ŠlOGARJA iz Žužemberka 66 katerega življea^je jo ugasnilo komaj v petindvajseti pomladi, se iskreno zalivaljujemo. Posebej naj se zahvalimo tovarišem miličnikom m ssdravniku dr. Kocutarju, ki so talco hitro prišli na kraj nesreče, vzornim žužember-Skim gasile^ za poslednje spremstvo, g. župniku JakoSu, ki je opravil pogrebne slovesnosti, obema govorrtlkoma za izbrane in pretresljive besede slovesa, sosedom ter delovnim kolektivom »Iskre« iz 2užemberka, zdravstvenega doma iz Nov’ega mesta, osnovne šole iz Kostanjevice, mladinski organizaciji in obrtnikom v Žužemberku, pevskemu zboru in pevovodji Tonetu Marklju iz Novega mesta, kakor tudi žužemberškim pevcem, ki so se žoleU po.sloviti od rajnega. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so zasuli Jožetov grob 8 cvetjem in nam izrekli sožalje ter tako poskušali lajšati našo bolečino. la Skopja bo 5. avgusta v domu JLA razveselil novomeško publiko s pesmimi iz Latinske Amerike. ■ PROČELJE DOMA JLA urejujejo te dni delavci gradbenega obrtnega podjetja. Investitor Ja podjetje Dominvest. V domu so preuredili tudi nekaj malenkosti, v prihodnje pa nameravajo polepšali kletne prostore. ■ RODILE SO: Jožica Tramt« B Mestnih njiv, blok 9 — Darjo, Mira Gričar iz Paderšičeve, n. h, — Petra in Rozalija Krovs iz Ulice Mirana Jarca, n. h. — Natato. V trgovini ELEKTROTEHNA v Novem mestu imajo veliko izbiro domačih in uvoženih hladilnikov. Najcenejši je absorpcijski HIMO, ki stane samo 893,20 din. Novost je hladilnik GORENJE 2301 in stane 1.823 din, V trgovini imajo Se HIMO 1301, OBa DIN 1351, ZOPPAS 1301, IGNIS 140, 170 in 2301. PaE Nenadoma nas je zapustil naš zaslužni član Franc Račič tajnik medobčinske organizacije Zveze prostovoljcev — borcev za .severno mejo 191819 V poslednji dom ga bomo položili danes, 17, julija 1969 ob 15. uri na pokopališču v Ločni. Slava njegovemu spominu! Medobčinska organizacija ZPB za severno mejo 1918-19 Novo mesto tOuOLENJISKl LIST .St. 29 (1008) NA OBISKU V FAZANU PRI PORTOROŽU Prišlo je pismo... Medtem ko mnogim našim otrokom ničesar več ne manjka, ne smemo zapirati oči pred revščino, boleznijo, alkoholizmom in drugimi socialnimi neskladnostmi, v kakršnih živi še vedno na stotine otrok v mestu in na podeželju. — Smo gluhi za opozorila in vabila Rdečega križa ter organov socialnega skrbstva? »Otroci prve izmene kolonije v Fazanu pri Portorožu se vam iskreno zahvaljujemo, ker ste nam omogočili nadvse prijetno letovanje na morju. Z vsem smo zelo ziiovoljni in želimo, da bi nas v času našega letovanja v koloniji obiskali... — Otroci počitniške kolonije Fazan pri Portorožu.« Res, prav tako pismo smo dobili na uredništvo našega lista, namenjeno pa je bilo pravzaprav članom vseh tistih delovnih organizacij v Novem mestu in v občini, ki so s prostovoljnimi prispevki podprli plemenite napore občinskega od^ra Rdečega križa in Centra za socialno delo v Novem mestu. Pretekli četrtek smo zato obiskali 74 otrok, predvsem učencev nižjih razredov osnovnih šol iz različnih krajev novomeške občine, ki jih je v stalno kolonijo RK v Fazan pri Porto- bi otrok vsaj nekaj časa živel v drugem okolju« — »Oče pa prejšnje slabotnosti in podhranjenosti niso mogli skriti. Vmes so bili otroci, ki niso ,§e nikdar jedli rdeče pese, pudinga, niso poznali ne palačink in ne jogurta ter so odklanjali tudi drugo okusno in dobro kuhano hra- X:'■ ne roke dela. Zadovoljni in veseli so se vrnili domov (žal tja in nazaj vsi v enem samem avtobusu!!). Počitnic je zanje konec. Začelo pa se bo staro življenje: polno revščine, ostrih in grdih besed ter bridkega spominjanja na lepe dni ob morju. Ne pozabimo tega, ko nas bo Rdeči križ spet prosil za pomoč! Dobiti jo bodo vedno res najpotrebnejši med nami, ki se še niso in se še lep čas ne bodo izkopali iz revščine, neurejenih socialnih razmer, alkoholizma in bolezni v družini in drugih skrbi. Tudi to pa so naši otroci! TONE GOŠNIK Šestdeset plodnih let Franca Dragana no. Polovica jih še nikoli ni imel tuberkulozo, jih je za- videla morja; boječe so se pustil. Velika revščina.« — vključevali v igre in novo »Oče zaprt, težki socialni pro- okolje. Prve dni so živalsko blemi v družini. Otrok je te- hlastali po hrani in po kosilu jih. Zobe so si čistili prve dni žko vzgojljiv in aelo nezau- in večerji tudi po štirikrat in z miJom za umivanje; v na-PC'n...« petkrat prosili za dodaten vodilu je pisalo, da morajo V prvi skupini sta bila sa- kos kruha. Nekateri so želeli imeti s sabo zobno ščetko. iho dva otroka, za katera 90 dodatek h kosilu in večerji Kaj spada k njej, jim doma starši plačali letovanje; vsem tudi po dvakrat; šele potem, seveda niso znali povedati... drugim je počitnice oskrbel ko so videli, da je hrane za Vsi pa bi jedli samo fižol, Center za socialno delo, ki je vse dovolj, so jedli počasneje makarone in kruh. poslal k morju socialno ogro- in umirjeno. Mnogi so pri- Otroci so obiskali akvarij v žene in šibke otroke, nujno šli na morje v umazanih hlač- Piranu, bili so vsak lepi dan potrebne oddiha, dobre hrane kah, z eno spodnjo majico na obali v Portorožu, naigi-a-^ in novega okolja. Hitro je in zakrpanem suknjiču ali U in naspali so se, razveselili, rožu poslal občinski Center ^4 vendar snK) samo jopicf Nekateri so pri- pa tudi včasih skregali, tako za socialno delo. Obiskali nasmejane obrazke, ki šli na morje v težkih gojzar- da so imele vzgojiteljice pol- smo jili pravzaprav tudi v ' imenu vseh tistih delovnih -----------------------------—— — - ^ kolektivov, ki tudi letos niso premogli niti dinarja, da bi okrevanja, dobre hi’ane in tople besede potrebni otroci prišli na morje ali v planinske kraje ... Draga Brodar, upraviteljica kolonije, nam je ljubeznivo pokazala vse, kar smo želeli videti in slišati. Učiteljici Vida Zupančič in Jožica Luzar, v^ojiteljici Meta Lavrič in Vida Avbar, ekonom Miro Aš in bolničar Jezdimir Gajič, pa tudi glavna kuharica Anica Hrovat in njena pomočnica Marija Božič s Paniko Zupančič — prav vsi so se iz srca potrudili, da je bilo 74 otrok 14 dni srečnih in zadovoljnih! Srečo, mir in zadovoljstvo pa je bilo treba nuditi otrokom, katerim so socialni delavci in učitelji napisali v priporočila in spremne kartone takele podatke; »Otrok živi v neurejeni dru- , ^ ^ žini; alkoholizem. Otroci so V nedeljo, julija, je 59 pionirjev iz vse Jugoslavije, ki so udelezraci tabora slabo hranjeni, starši slabi Sutjeska v Novem mestu, na lepi kulturni prireditvi proslavilo dan vstaje cmo- gospodarji.« ^ »Oče in maU gorskega naroda. V recitalu s petjem, ]^esom in z recitacijo so se spomnili dni pijančujeta, družina nima do- NOB. Kot gostje so v programu sodelovali tudi učenci novomeške osnovne sole hodkov, oskrba otrok je pre- Katje Rupcna, ki so se pridružili česUtkam, namenjenim pionirjem iz Črne gore. oej slaba. Zato je dobro, da Na sliki: udeleženci tabora med programom. (Foto: M.Jakopec) ii. julija 1969 je tovans Franc DRAGAN iz Krškega, nosilec spomenice 1941 in drugih visokih odlikovanj, slavil 60-letnico. Njegova življenjska pot se je pričela v vasi Mladje pri Podbočju. Idiaja iz gorjanske družine, ki se je preživljala z majhnim posestvom in očetovo kovaško obrtjo. Že v mladosti se je posve-til kmetijstvu in se na tern področju v okviru danih možnosti tudi izobraževal. To ga je napotilo od doma v svet, kjer si je pridobil izkušenj in spoznal trdo življenja malega človeka. V tem času je prišel v stik z naprednimi idejami in tudi z literaturo, ki mu je bila osnova, da je ob vdoru 1941 takoj spoznal okupatorjeve težnje po uničenju slovenskega naroda. Organizirano je začel zbirati orožje in opremo, s čimer je omogočil hitro pridobivanje somišljenikov in aktivnih sodelavcev v prvih začetkih odpora. Sprva je bila Draganova hiša zbirališče aktivistov, kasneje pa tudi oboroženih enot partizanske vojske. Vse do 1941 je tovariš Dragan opravljal zahtevna terensko - politična dela v svojem okolju in se prek višjih organov povezoval z drugimi delavci terenci, fci to prihajali na Gorjance. Kasneje je odšel v 14. brigado, najprej kot komisar čete, kasneje pa je opravljal dolžnosti v bataljonu in končno v štabu za repatriacijo v Ljubljani. Po vojni je bil eden prvih organizatorjev obnove, predvsem na področju kmetij- stva. Služboval je pri kmetijskih organizacijah, zadružni zvezi in pri CK ZKS v Ljubljani. Tudi na teh dolžnostih jt zadržal svoj znani umirjeni način dela z ljudmi, preudarno metodo pri obravnavanju problemov, predvsem, pa osnovne socialistične odnose in jih v svo- jem aelu i ljudmi nenehno razvijal. Kot politični delavec je opravljal raznt dolžnosti v okviru občine, okraja m republike. Skozi tri mandatTie dobe je bil ljudski poslanec. Skromnost v zasebnem življenju in nenehna skrb za urejene tovariške odnose so se kol oblika njegovega dela vedno kazale tudi v službi. Se danes je tovariš Franc Dragan v svojem delu pri zvezi ZB NOV občine Krško kot tajnik ze- lo aktiven in vztrajen delavec. Dosledno skrbi za izpolnjevanje obvez družbe do preživelih borcev NOV za ureditev njihovih življenjskih razmer in do častnega spomina padlim z urejanjem zgodovine NOV. Poznamo ga kot veselega človeka, ki se v družbi Vedno rad razživi, pokramljh, predvsem pa rad pove iz-kuSnje iz svojega dela v preteklosti. Želimo mu, da bi bil še vrsto let med nami in da bt prenašal bogate izkušnje svojega dela in tradicij NOB na mlajše rodove ter s svojim zgledom utrjeval zaupanje v hitrejši napredek in boljši položaj nas vseh. — Ob 60-letnici mu iskreno čestitamo in želimo veliko sreče! ILKA VAŠTETOVA: VZtAZJTE OBKLE O^odovinski roman) Na gostiji so bili predstavniki vseh kranjskih 1 stanov: gospoda — to so bili knezi, grofje in baroni viteštvo ali nižje plemstvo, duhovščina in zastopniki najimenitnejših kranjskih mest. Na spodnjem koncu mize sta imela prostor ljubljanski mestni sodnik Jurij Tolminec in njegov spremljevalec pristav Dominik Kopriva. Molče sta uživala, kar so jima sluge donašali. Gospoda sodnika je vidno tlačila zavest: Prvi med ljubljanskimi meščani, sedim tu — zadnji... Njegov pristav pa si je prizadeval, 4^ obdrži vso svojo ošabnost. In ker se nihče ni zmenil zanj, je s polsaprtimi očmi meril prihajajoče in odbijajoče sluge. Zdajci se je zdrznil in se nagnil k svojemu čemernemu šefu. »Naj pogledajo slugo, ki streže na oni strani!« je zašepetal. Sodnik je uprl oči v strežaja; mlad človek, lepega, zagorelega, izredno ozkega obličja, z mehko zakrivljenim, povešenim nosom, polnih rdečih usten, črnih zagonetnih oči in črnih las. »Interesahtna glava,« je prikimal sodnik. »Ne samo to — ali ga ne poznajo?« Sodnik je počasi odkimal. »Valvasorjev komornik. Danes zjutraj smo ga izpustili iz ječe.« »Hm. Saj je res!« In sodnik se ni več brigal Zim j. Modre polzaprte pristavove oči pa so neprestano opazovale lepega strežaja. Merile so ga od nog do glave, kadar je odhajal s prazno posodo proti vratom in kadar se je s polno skledo vračal. Ker je komornik stregel le na spodnjem koncu mize, ga je pristav tem laže opazoval. Videl je, kako je mladi človek svojega gospodarja barona Valvasorja, ki je sedel sredi dvorane — večkrat ošvignil s hudomušnim pogledom in se brž obrnil v stran, če je Valvasor obračal glavo proti koncu dvorane. Naposled je mladi komornik začutil pogled, ki je neprestano blodil za njim, in skoraj bi bil izpustil polno skledo iz rok — spoznal je gizdavega ma-gistratnega pristava. Lepi pristav je opazil strah v strežajevih očeh in posmeh mu je legel okrog ust. Ko so nosili na mizo pecivo in južno sadje ter črno kavo, je pristav vstal in šel ven. Dobro je izračunal: pred vrati sta se srečala z mladim strežajem, ki je nesel srebrno košarico, polno južnega sadja. »Dovolite mi, da vzamem datelj,« je pristopil pristav. Prijel je z eno roko za košarico, z drugo pa je namesto po datelj — segel bliskovito mlademu strežaju za tenko, spredaj odpeto atlasasto suknjo. Lahek vzkrik je ušel strežaju. Izpustil je srebrno posodo. Padla bi bila na tla, da je ni pridržal pristav. Predrznež se je sklonil lepemu strežaju na uho in mu prišepnil eno samo besedo: »ženska!« Marija je prebledela. Zasukala se je in odbežala po hodniku nazaj. Pristav je smehljaje se gledal za njo. Na hodniku vrh stopnic je govoril z nekim gospodom vicedomov nadkonjar, zapovednik vse služinčadi. Marija se je ozrla; za njo nesramni gizdalin, pred njo strogi nadkonjar — kam naj se umakne? Tedaj se je obrnil gospod, ki je govoril z nad-konjarjem in — »Matija! O, gospod Grajžar! Peljite me domov!« Graj žar je pogledal nadkonjar j a. »Naj bo,« je dejal le-ta, »saj zdaj ne bo več toliko dela, »ali drugič ne delajte takšnih zmešnjav!« Marija je skočila po vrhnjo suknjo. Ko se je vrnila, se je preplašeno ozrla po hodniku. Pristava ni videla več, le nadkonjar je mogočno stopal po hodniku navzgor, Tr^etaje se je Marija oklenila Grajžarjeve roke. »Spoznal me je.« »Kdo?« »Oni gizdaUnski pristav. Rekel je, da sem ženska.« Glas ji je zatrepetal. Matija je stisnil njen laket k sebi. ^Rahlo ji je pobožal roko. Njegov bok se je pritisnil ob njenega. V mladem umetniku je zavalovilo sladko občutje. Začutil je v sebi moč, da bi posekal deset biričev, ako bi jima zastavili pot. Marija se je na vsakem oglu plašno ozrla. »Ne bojte se, Marija! Nocoj nas ne bo nihče nadlegoval. Pristav bo pač toliko takten, d^ ne bo motil gostije. Jutri pa odrinemo še pred zoro iz Ljubljane.« Ko sta prišla domov, se je Marija v svoji sobici naglo preoblekla in prinesla livrejo v sprejemnico. »Vitezovič že spi,« je zašepetal Grajžar in tiho zaprl vrata v sosedno sobo. KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO razpisuje »KRKA« JAVNO DRAŽBO za prodajo sledečih osnovnih sredstev: kombajn ZMAJ 630, traktor in kosilnica Ferguson, več puhalnikov za seno, dvobrazdnih plugov, dvodelnih bran in elektromotorjev ter raznih kmetijskih strojev in orodja. Licitacija bo v nedeljo, 37. julija 1969, na farmi Zalog pri Novem mestu. — Ob 8. iu:i licitacija za družbeni, ob 9. uri pa za zasebni sektor. Interesenti bodfo morali pred začetkom položiti kavcijo v višini 10-odst. vrednosti osnovnega sredstva, katerega nameravajo licitirati. OBVESTILO UPRAVE DOMA DUŠANA REMIHA V KOČEVJU Učenci vseh, šol, ki žele priti V Šolskem letu 1969/70 v dom DUŠANA REMIHA v Kočevju, naj čimprej vlože PROŠNJE za sprejem, najkasneje pa do 31. julija 1969. UPRAVA DOMA Finifella NOVOTEKS tekstilna tovarna, NOVO MESTO vabi k sodelovanju KV KUHARJA oz. KV KUHARICO za menzo v enoti predilnica I v Metliki Zaželena praksa v vodenju kuhinje. — Prijave i^rejema kadrovski oddelek tekstilne tovarne NOVOTEKS, Novo mesto. Po sklepu delavskega sveta PREHRANE, izvoz-uvoz, Ljubljana sprejmemo v uk 10 MESARJEV - PRODAJALCEV Pogoj je uspošiio končana osemletka. Kadrovska služba bo prošnje, katerim priložite šolsko spričevalo o končani osemletki, sprejemala do 6. 8. 1969 na naslov PREHRANA, izvoz-uvoz, Ljubljana, Kersnikova 2, kadrovsko-socialna služba. IREHRANA EXP0RT - IMPORT - LIU8LIANA IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ LJUBLJANA, Djakovičeva 53 objavlja, da so še prosta mesta v poklicni šoli za poklice: LIVAR, STROJNI KLJUČAVNIČAR, KONSTRUKCIJSKI KUUČAVNIČAR, STRUGAR, REZKALEC Učenci, ki so uspešno končali osemletko in imajo veselje do enega izmed navedenih poklicev, naj se prijavijo do vključno 25. avgusta 1969. Prijave (obrazec DZS 1,20, kolkovan z 0,50 din) sprejema tajništvo izobraževalnega centra (telefon št. 56-021, interno 417) vsak dan, razen sobote. Priložiti je treba še originalno spričevalo o uspešno dokončanem osmem razredu osnovne šole, knjižico »Izkaz o uspehu in vedenju(<, in kdor želi prebivati v domu, mora priložiti tudi prijavo za sprejem (obrazec DZS 1,74). V' SREDO, 21. avgusta, ob 7. uri bo krajši psihotehnični preizkus in pregled znanja iz matematike ter slovenskega jezika (jezikovni del). S seboj prinesite pisalni pribor, zdravstveno izkaznico in zdravstveno dokumentacijo (kartoteko) pristojne ambulante. Učenci pre.)omajo v času šolanja mesečno nagrado od 35,00 clo 95,(H) din v I. letniku, od 65,00 do 105,(W din v II. letniku in od 75,00 do 115,00 din v III. letniku. Višina nagrade je odvisna od učnega uspeha. Livarji, varilci in konstrukcijski ključavnič^ji prejmejo v času. ko so na učnih *mestih v podjetju, dvojne nagrade. Dfl oskrbnine v internatu krijt* podjetje, tako da znaša delež staršev 180,00 din, pa še ta znesek se zmanjša za nrej navedeno mesečno nagrado. Izvršni odbor TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI TREBNJE razpisuje ŠTIPENDIJE za študij na ustreznih višjih in srednjih šolah, in sicer /a: matematiko-fiziko: zgodovino-zemljepis: tehnični pouk-fiziko: defektologijo: likovni pouk: glasbeni pouk: telesno vzgojo: vzgojiteljice: 1 štipendijo štipendijo štipendijo štipendiji štipendiji štipendije 1 štipendijo 2 štipendiji Prednost imajo kandidati višjih letnikov in z boljšimi učnimi uspehi. Razpisu je treba priložiti življenjepis in zadnje spričevalo. Rok za prijavo je 15 dni po ob,iavl razpisa. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE ARTIČE razpisuje delovno mesto učitelja za slovenski jezik za določen čas: od 1. 9. 1969 do 30. 6. 1970. Pogoj; predmetni učitelj slovenskega jezika. — Stanovanje v bloku na razpolago. I Hcrmclika j O^lai^iijle v llol. listu! KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE - NOVO MESTO razpisuje na podlagi 10. člena zakor/a o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ išt. 4.3/65) JAVNO DRAŽBO za prodajo posiovno-stanovanj-ske hiše z garažo v Črnomlju, Ulica 21. oktobra št. 13, za izklicno ceno 113.618 Ndin. Javna dražba, bo v petek, 25. julija 1969, ob 9. uri na kraju samem. Eno uro pred pričetkom dražbe je treba položiti vartičino v znesku 1.100 Nd'in. Vse druge informacije dobe intere;-enti na sedežu zavoda. Novo mesto. Glavni trg 7. zfi 34. - »No, tega tekmovanja pa ne smeva zamuditi!« sta dejala Paradižnikova in pognala vozilo v dir, kajti do pol petih je manjkalo bore pet minuti - Paradižnik je pripravil fotografski apa* rat. - Naglica ni vselej dobra! - Tako so menili tudi možakarji, ki so zložno in temeljito krpali cestišče pred hotelom Kalifornija. Pričeli so z deli pozimi, nadaljevali spomladi, in danes ob pol petih so pravkar segreli sod asfalta, da ga polijejo na cestišče. Klara je v ihti pridrvela izza ovinka; izvolitve vsekakor ni hotela zamu* diti - in v naglici spregledala sod na cesti! -Čof! Pljusknilo je silovito, čez avto in na smrtni sedež! Ni bilo moči takoj ustaviti. Avto je zapeljal na plažo pred množico. ~ Orkester je pravkar zaigral ... , \ ■ ■■ ' , V ^ ^ Sia^orogi preseneča Pred vojno so največje presenečenje povzročila kvalitetna Zlatorogova pralna mila z nagrado v obliki zlatnika. Odtlej je minilo že dobrih 40 let, zgodbe o Zlatorogovih zlatnikih pa še krožijo med prebivalci številnih krajev naše dežele. Zdaj zlatniki v Zlatorogovih kvalitetnih pralnih milih znova čaka jo srečne dobitnike. Hkrati bomp s kolekcijami naših proizvodov nagradili tudi dobitnike predvojnih Zlatorogovih zlatnikov. Naši dragi stari prijatelji, sporočite nam, kako ste v predvojnih letih našli zlatnike, kako ste se ob tem veselili, kakšna usoda je doletela vaše zlate nagrade. N NAGRAJUJE ZVESTOBO TELEVIZIJSKI t SPORED NEDEMA, 20. VII. di- 9.00 SMOTRA POLKIjORE ■ rektni prenos (Zagreb) 10.30 KMETIJSKA ODDAJA (Beo-\ grad) 11.15 PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana) 11.20 OTROŠKA MATINEJA: Ne-navadlie dogodivščine Marka Piegusa, Pionirski TV dnevnik (Ljubljana) 12.15 TV KA2IPOT (do 12.35) — (Ljubljana) 18.10 PO DOMAČE Z MILANOM KRIŽANOM (Ljubljana) 18.40. APOLLO 11 (do 19.25) — (Mondovizija) 19.25 MLADI LEVI — ponovitev zab. ansambla (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.45 VUAVAJA (Ljubljana) 20.50 VIDEOFON .(Zagreb) 21.10 APOLI/D 11 — ^uSčanje na mesec (Mondovizija) 21.35 HUMORESKA — Fantje in dekleta (Beograd) 22.20 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.50 PROPAGANDNA ODDAJA »PROGRES« (Beograd) 22.53 TV DNEVNIK II (Beograd) PONEUEUKK 6.30 APOLLO 11 — posnetek z meseca (od 9.25 — 11.15) (Mondovizija) 15.00 APOLIO 11 — posnetek dopoldanskega prenosa (Ljubija* na) 18.20 FANTASTIČNO POTOVANJE . — vmes direktni posnetek z meseca (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) ' 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 Potrč: KrefU — TV drama (Ljubljana) 22.10 PORTRET BOŽIDARJA JAKCA — ponovitev (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) TORKK 18.15 RISANKA (Ljubljana) 18.20 PAPIRNATI AVIJONI — Jugoslovanski film (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (IJubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 FOLKLORNI FESTIVAL — (Ljubljana) 21.45 VELIKI MOJSTRI: Marjan Kozina (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) 22.30 POSNETEK VVATERPOLO TEKME MLADOST : PARTIZAN (Ljubljana) SREDA 17.15 MADŽARSKI T\’ PREGLED (Beograd) 17.45 RASTIMO — Oddaja za otroke (Beograd) 18.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — poljudno znanstveni film (Ljubljana) 19.00 PISANI TRAK (Ljubljana) 19.15 POPULARNA GLASBA; Dubrovniške poletne prireditve (Zagreb) 19.45 CIKCAK (za JRT) (I^jublja-na) 20.00'TV DNEVNIK (Ljubljana) 20J0 VUAVAJA (Ljubljana) 20.35 ZEMLJA PLESE — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana) 21.35 PROFESOR KING — opera (za JRT) (Ljubljana) 22.30 POROČILA (Ljubljana) DRUGI SPORED: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 ODDAJA ZA OTROKE (Beograd) 18.30 POUUDNO ZNANSTVENI FILM (Zagreb) 19.00 ENCIKLOPEDIJA (Beograd) 19.15 POPULARNA GLASBA (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Zagrrfj) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK 17.30 APOLLO 11 — pristanek — “ (MondoviziJaV 18.30 PIONIRSKI TV DNEVNIK (Ljubljana) 19.00 IZ BEOGRAJSKEGA FESTIVALA KRATKEGA FUAJA— »DUNAV FILM« (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 MODA IN BALET (Ljubljana) . 21.10 POT V VESOLJE (Ljubija-na) 21.50 ORION — serijski film — (Ljubljana) 22.50 POROČILA (Ljubljana) PETEK 18.30 JANE EVRE — serfjski film (Ljubljana) kava Mercator 19.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 19.20 NAŠ GLOBUS (Ljubljana) 19.50 CIKCAK- (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VLIAVAJA (Ljubljana) 20.35 SUMLJIVA OSEBA — jugoslovanski film (Ljubljana) 21.50 POLETNI QU1Z — oddaja TV Zagreb (Ljubljana) 23.20 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA 17.50 NOVE MEODIJE — narodno zabavna glasba (Ljubljana) 18.15 M. Machado: UKRADENI CEBULICI — mladinska igra (JRT) — (Ljubljana) 19.00 RISANKE (JRT) (Ljubljana) 19.15 PODVODNA LOVSKA PRESENEČENJA (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 PESEM POLETJA — zabavno glasbena oddaja (Beograd) , 2U35 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana) 21.50 INSPEKTOR MAIGRET — serijski film (Ljubljana) 22.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubljana) DRUGI SPORED; 17.25 POROCIA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 NARODNA GLASBA (Beograd) 18.15 MLADINSKA IGRA (Ljubljana) 19.15 SPREHOD SKOZI CAS (Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČISTI TON IN JASNA SLIKA - samo z antenami ELRADA! RADIO LJUBLJANA VSAK DAN; poročila ob 5.00, C.OO, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 10.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. ■ PETEK, 18. JULIJA; 8.08 C>petma matdneja. 9.05 PioniraJd tednik. 10.15 Pri vas doma.. 11.00 Poročila — Turističcd napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Lojze Hrček: Vpliv dušika na razvoj gozdne plesni. 12.40 Cez polja in potoke. 14.35 NaSi poslu^oi čestitajo in po-zxiravlJajo. 15.25 Glasl^ni inter-mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.06 Človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dobri znan-cd 20.00 Dobimo se ob istd uri. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ^ ■ SOBOTA, 19. JULIJA; 8.08 Glasbena matineja. 9.20 »Cez travnike zelene«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.40 Kmetijski nasveti — Ivan Benko: Skrbimo za boljšo higieno mleka. 12.40 Z domačimi ansambli in pevd. 13.30 Priporočajo vam. 14.25 Polke in valčki z Dunaja. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Top-pops 11«. 19.00 Lahko, noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Natašo Dolenc —; vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra — Claude Aveline: »Re^ potnik na Uniji U« — III. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDEUA, 20. JULIJA: 4.30— 8.00 Dobro jutro! 8.05 RadlJAa igra za otroke — Mirče Sušmel: »Tisto o luni in bučah«. 9.05 Srečanja v studiu 14. 10.05 Se pomnite, tovariši . .. Ivanka Koruza: Tudi plameni niso ustavili upora. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.50—13.00 Naši posiušalci čestitajo m pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.30 Humoreska toga tedna — Lazarček iz Tormesa — I. 16.05 »Po domače«. 17.05 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Jugotonove glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami. \ ■ PONEDELJEK, 21. JULIJA: 8.08 Glasbena nutineja. 9.05 Za m^ade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki Ja tuje goste. 12.30 Kmetiji nasveti — inž. Milko Breznik; NaJnoveJSa sredstva za varstvo Tinske trto. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.3U Priporočajo vam ... 14.35 Naši po-slulaloi čestitajo in pozdravljao. 15.20 Glasbeni intermeeso. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 21.30 Melodije z orkestrom Mantovani. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 22. JULIJA; 8.U5 Ra dijska ina za otroke — Branka Jurca-Jora Zagorc: »Gregec in ko-biUcau. 9.05 Melodije za nuive-drilo. 10.05 Pesmi o domovini po- ^MAGAJ Sl SAM UNIOR ='TI BO POMAGAL Jo naši najmlajši. 11.00 Poročila — Turističi^ napotki za tuje goste. 12.10 Opoldanski divertimen-to. 13.15 Zabavna glasba. 13.40 Tone KraSovec: Mi in naša republika. 15.05 220 voltov za vroče poletje. 16.00 Himior v partizanih. 16.20 V ritmu polke in valčka. 18.00 Radijska igra — ClrU Ko-smač-MitJa Mejak; Smrt nedolžnega velikana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljm Kranjci. 20.00 Zaldjuč-ni večer ciklusa javnih oddaj — »Novi ansambli — nove melodije«. 22.15 Za ples in razvedrilo. ■ SREDA, 24. JULIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.45 Počitnišlti pozdravi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 KmetiJskj nasveti — inž. Jože Sile: Izbira dosevkov za stmišča. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in i>ozdravlJaJo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan Z8 vtis. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Koncert opernih melodij. 21.00 Mozaik zabavnih melodij. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 24. JILIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.20 Iz zakladnice resne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za t^e goste. 12.30 Kme ti(jski nasveti' — inž. Franc Forst' nerič: Vplivi krmljenja in molže na maščobo mleka. 12.40 SI oven !&e narodne pesmi v izvedbi ma lih vokalnih ansamblov. 13.30 Pri poročajo vam . . . 14.05 Mladina poje. 15.20 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 17.0.1 Ce trtkov simfonični koncert. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansalblom Dorka Skobemeta. 20.00 Četrtkov vačer domačih pesmi in napevov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca — Hugo von Hofmans-thal. 22.15 Komorno-glasbeni večer. * I ^ merx DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.D00 izvodov! v TEM TEDNU VAS ZANIMA mmm Petek. 18. julija — Miroslav Sobota. 19. julija — Vincenc Nedelja. 20. julija — Marjeta Ponedeljek, 21. julija — Zorka Tor^. 22. julija — Dan vstaje Sreda. 24. julija — Branislav Oetr'ek. 25 julija — Kristina BREZICK: 18. in 19, 7. ameriški film »Hi-šu na^ matere«. 20. in 21. mehiSki film »Viva Zapato«. 22. in 23. 7. domači film »Peta zaseda«. CiRNOMKIJ: Od 18. do 20. 7. ameriški barvni film »Zavezanih oči«. 22. in 23. 7. ameriški barvni film »Kdo se boji Virginije Woolf«. KOČEVJE — »JADR.^N«: od 18. do 20. 7. ameriSki barvna fiim »Štirideset marilcov«. 21. in 22. 7. ameriški barvni film »RevolveraS iz Rdeče roke«. SLUŽBO DOBI li^EM j;^>si^injsko pomočnico. Hrana in' stanovanje v hišd. Plača dobra. Marta Okršlar, Vižmarje 86 c, Ljubljana. SPREJMEMO FANTA za priuči-tev pekovske stroke. Hrana in stanovanje v hiši. Pekama Omerael, Krško. NUDIM ZAPOSLITEV vodovodne ga inštalaterja, mlajšega, prostega vojaščine ter zmožnega vseh del. Ostalo po dogovoru. Zglasite se pri; Radu Jelenu, vodovodnem inštalaterju. Krško. ZA OSEMURNO varstvo otroka na domu iščem pošteno žensko. Vili Pavlič, Partizanska 3, Novo mesto. SPRl^^IMEM pomočnika tn vajm-ca krojaške stroke. Naslov v upravi lista. (1371/69) VAJENCA sprejme takoj pekarna Slivnik, Brežice. Oskrba v hiši. SPREJMEM vajenca za kovaško stroko. Jože I^ovšek, Vodnikova c. 295, Ljubljana FRIZERSKO VAJENKO, ki ima veselje do poklica, sprejmem. Frizer LavrinSek. Krško. SAMOSTOJNO GOSPODINJO za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu išče 4-članska družina (otroka; 4 mesece in 3 leta). Ponudbe pod 500 din. SPREJMEM vajenca za izučltev v vodovodni inštalaciji in centralni kurjavi. Kandidat mora imeti uspešno končano osemletko in ne sme biti starejši od 17 let. Vodovodno inštalaterstvo Anton 2onta. 2abja vas 65, Novo mesto SLUŽBO IŠČE P0STF:N0 in pridno 19-letno kmečko dekle z uspešno končano osemletko išče stalno zaposlitev. V prostem času pomaga najraje v kuhinji. Naslov v upravi Hsta. (1386/69) POSEST PRODAM gradbeno parcelo v Re-gerči vasi. Anton Saje, Regerča vas 28, Novo mesto. PRODAM IlldO z vrtom in vinogradom (25 arov zemlje) 15 minut od Dol. Toplic. Marija Pakar, Gor. Gradišče 3, Dol. Toplice. PRODAM Hl.SO in 4 ha njiv, travnikov in gozdov ali tudi brez zemlje. Vse Je zruven avtobusne postaje na ravnini. V hiši Je vodovod, elektrika in vse pritikline. Je zelo ugodno za vikend ali za. upokojence; mir in čist zrak, pozimi brez snega iD potresov. Cena po dogovoru. Anica KobtU, Ponikve 10, Sežana. PRODAVA niajlino posestvo 4 hn T Pijavicah skupaj s hišo, ki je ob cesti in poleg železniške postne, po zelo ugodni ceni. Ootorosenti naj se oglasijo na naslov: Prane in Mt^a' Damjan. Pijavice 9 pri Tržišču. PRODAM gradbeno parceilo na PoUcd, dograjeno do prve plo-SC®, T Izmeri 954 m-. Podzv«? so prt Alojzu Starcu, Polšca 32, Krško. KUPIM hišo (lahko delno vseljiva) ■ nekuj obdelovalne zemlje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Najugodnejša ponudba«. U(K)DNO PRODAM novo stanovanjsko hišo z ostalimi pritiklinami. Voda in elektrika v liJši. dostop možen z vsemi votzili. OddalJetMi 11 minut od želoaaoi-lBs» postajo Jevnica CJena zelo ugodnii. Anton Svlgolj. Krcsrt-ftko Poljane 50, Kresnice. ZARADI iniBOSTI oddam ? 23. 7. ameriški bannrti film »Lovoi na skalpe«. KOSTANJEVICA; 19. 7. mehiški tilm »Pesem Je ljubezen Mehike«. 20. 7. italijanski barviri film »Dvoboj v Teksasu«. 23. 7. angleški barv-m film »V popularnem ritmu«. METLIKA: od 18. do 20. 7. ameriški barvni film »Ubijalec«. Od 18. do 20. 7. ameriški barvni fiim »Naj-lepši šport za mo&e«. 33. in 24. 7. nemški film »Plačana ljubeizen«. MIRNA: 19. in 20. 7. »Trije mušketirjio — I. del. 23. in 24. 7. »Trije mušketirji« — II. del. NOVO MESTO: od 18. do 20. 7. ameriški barvnJ film »Dan revolverašev«. 21. in 22. 7. angleiki barvni film »QuillerJevo poročilo. Od 23. do 25. 7. ameriški barvni film »Zadnji safai^i«. RIBNICA: 19. in 20. T. angleški barvni film »Teater smrti«. SEVNICA: 19. in 20. 7. ameriški film »Zlata mndicaK. oslirlx» gospodarsko poslopje, 6 arov zemlje, lep sadni vrt, vino. grad. dva gozda, njive in travnike. CJesta do liiSe. Alojz Dolinšek, Sko\’ec 8. Tržišč na Dolenjskem. PRODAM BILJARD, nov, avtomatski, prodam. Ivan Zupančič, Cesta krških žrtev 139, Krško. UGODNO PROD.AM 2 nova zemeljska kabla dolžine 23 m (4 in 2,5 kvadratna), oba štirižilna. Naslov v upravi lista (1360/69). PRODAM skedenj na Brodu pri Novem mestu. Naslov v upravi lista. (1337/69). PRODAM košnjo nemške detelje. Hrovat, Ul. Mirana Jarca 10, Novo mesto. 2ELEZNI poravnalni stroj prodam. Franc Retelj, Dol. Kamence, Noro mesto. PRVOVRSTEN cvetlični med in deset rojev prodam. Kastelic, Trdinova 5 A, Novo mesto. ZARADI SELITVE prodam dobro ohranjeno pohištvo: spalnico, dnevno sobo, samsko sobo in kuhinjo. Ogled 19. 7. 1969 od 16. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 11. ure. Darko Prijatelj, Novo mesto, Cankarjeva 32. PRODAM kozolec v Mačkovcu pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (1355/69). PRODAM skoraj nov globel italijanski otroški voziček. Marija Prepadnik, Šmarje, n. h., Sevnica. PRODAM mlatilnico Ježek, širina bobna 72 cm, stresa in čisti z | električnim motorjem 17,5 KS na vozu ali brez motorja, in dvoosno traktorsko prikolico (3 tone) Ivan Zupančič, C^ta krških žrtev 139, Krško. PRODAM šivalni stroj znamke Jax v furnirani omarici, dobro ohranjen. Valantičeva 4, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno mlatilnico, ki čisti tudi žito. Vprašajte pri Potokarju, Stari trg 24, Trebnje. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Cavlovlč, Novo mesto, Ljubljanska cesta, stolpič 1. PRODAM gradbeni načrt za enodružinsko hišo velikosti 10 x 14,5 metra. Peter Rus, Novo mesto. Karlovška 2 UC,ODNO PRODAM nemški šotor. Stane Ijavrinšek, Krško. MOTORNA VOZILA MOTORNO KOLO Prima 150 ccm v voznem stanju, dobro ohranjeno, prodam. Jože Knafelc, Šmihel 21. Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam fička. Naslov v upravi lista. (1347/69» ZARADI ODHODA k vojakom prodam Fiat 750, letnik 1964. Naslov v upravi lista. (1385/69) RAZNO________________________ TOVARIŠICA, ki Je izgubila kuverto z nokaj denarja, Jo dobi pri Janezu Klemenčiču, 2dinJa vas 41, Otočec ob Krki. PRED JEDJO In po njoj momie misliti morda na svoj želodec, če ga zdravite brezuspešno z nuailmi zdravili. Ste že poskusili s preizkušenim in učinkovitim naravnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem? ZaJiitevaJte ga v trgovini, to pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju HMEIJNIK, STANDARD (MERCATOR) in pri DOLENJKI. ZA LEPA In modema poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gotgioski 5 (folog ualvom>). SODRAŽICA: 19. in 20. 7. fttuioosld barvni film »Angelika — grofica angelov«. TREBNJE: 19.- in ao. 7. amerišid barvni kavbojski film »Vrnitev rovolve-raša«. 23. 7. ameriški kavbojska film »Otrok Oklahcmve«. Dragemu možu in «četu Francu Retlju iz Cegelnice iskrile Ce-stike za njegov praznik ter še mnogo let želijo žena Marija ter sinovi Ivan in Rudi z družinama. - navadne po - vezane do Dragemu možu, očetu, tastu in staremu očetu Jerneju Zupančiču, mizarju iz Mlme p^i, ki bo 20. Julija praznoval svoj 80. rojstm dan, čestitado za visoki življenjski jubilej in mu želijo še dosti trdnih let in srečnili dni žena Karolina, hčerki Dragica in Milka, sinova Tone in Jernej, snaha Ančka, zeta Jože in Zvone, vnukinje Alenka, Nuška in Sonja ter vnuk Mii ran. Dragi teti in stricu Južeti in Janezu Mandelc iz Impol j. pri Sevnici želi še mnogo zdravih let Iter skorajšnje svidenje Nada iz Nemčije. Lep pozdrav kolegicam Martini, Majdi in Albini! 6% 7,5% JULIJSKO VREME V PREGOVORIH Cfe je na drugi dan julija lepo, tako do konca meseca bo. — Cse Cirila in Metoda dež pere, orehe in toostanj z drevja obere. — če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. — če na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje. — Jakobova ajda in Ožbaltova repa je le redkokdaj lepa. I.UN1NK \1ENE: 22. 7. ^ ob 13.10 29. 7 (i) ob 03.45 |gOg/EStllAI Ščetko za loščilce in za sesalce za prah obnavlja š^tarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. ANS.AMBEL Lojzeta Slaka bo gostoval v nedeljo, 20. Julija, v Beli cerkvi na vrtni veselici. Prir četek ob 17. uri z bogatim srečelovom. Vabljeni! Ob težki izgubi dragega očeta, starega očeta JANEZA AVŽINA iz Raguvegu se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem sorodnikom in sosedom ter vsem. ki so nam izrazili sožalje. Poseb., na zahvala ZB — teren žabja vas za podarjeni venec. 2aluJoča žena Francka ter hčerka in sinovi z družinami Ragovo, 14. julija 1969 Ob nepričakovani in boleči izgubi našega dragega sina in brata JANKA PERKA iz Drcnovca pri Vinici, ki se Je rmrtno ponesrečil med služenjem vojaškega roka, se iskreno zalivaljujerao sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga .spremili na zadnji poti, mu po-klrailll vence in cvetje in nam izrekli sožalje, ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tudi graničarjem karavle Gusinje ?a spremstvo in vence, prebivalcem mesta Plav za venec, vojakom garnizona Črnomelj za častno stražo in udeležbo pri po-i grebu. { Žalujoči: oče, brat Jure, brat I Jože z družino, sestra Anica z itružino, .sestra Bariča z družino in drugo sorodstvo Drenovec, Dra^atuš, Metlika Marbach Izgubili smo dragega brata, starega komaj 27 let, ANTONA KOBETA Iskreno sc zahvaljujemo Alojzu Turku iz Sel in drugim, ki .<»o pomagali, da bi mu ohranila živ ljenje, ter vsem, ki so pokojniku darovali vence In ga pospremili, k preranemu grobu. Žalujoči: ' bratje Jože, Janez, Matija; se.stre: Marija, Ana, Pepra in Angelca ter vse drugo sorodstvo Ob nenadni smrti naše mame MARIJE ŠTRUMBEU z Vinkovega vrha se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali In nam darovali vence m cvetje, sosedom, sorodnikom in prijateljem. Posebno zahvalo smo dolžni č. duhovščini iz Šmihela in 2u- Ekspresno očlafcl oblo&lla Pral* nica in kemična čistilnica. Novo mesto, (Sermova 5. Alojz Tekavčič, 2virče 15, Struge na Dolenjskem, prepovedujem vsako hojo in pašo kokoši bližnjim sosedom po moji parceli »Mališča«. Ce prepovedi ne bodo upoštevali. Jih bom sodno preganjal in hkrati zahteval odškodnino od vsake kokoši po 10 Ndin. Alojz Mrgole. .Šentjernej J:J1. preklicujem in razglitšam besede, ki sem jih govoril 5., 6. in 7. julija 1969, za nevelja\Tie. Martin Kraševec. Bru.siiice 74. prepovedujem hojo, pašo živine in kokoši po moji njivi, dvorišču in vrtu. Kdor prepovedi ne bo upfi-.iteval, ga tx)m sodno preganjal. Fmnc Cvelbar iz Vrha 3 pri Šentjerneju prepovedujem Lešnjaku, Martinčiču. Hostu in Pirkoviču vožnjo po gozdu v Poklu. Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, * Franc Kovač, Bršlin ‘ I mojem travniku v Prečni. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. žemberka, podjetju NOVOLES-TDP in Cestnemu podjetju iz Novega mesta za denarno pomoč, žalujoči: mož Janez, sinovi Franc, Lojze, Ivan, Jo?e z družinami ter hčerke Marija. Rezka In .^na z clružin:uni. Ob tragični smrti na.'^ega dragega moža, očeta, sina in bratu MARTINA RIFLJA elektromehanika se iskreno r.p.hvaljujemo sorodnikom. prijateljem in znancem ■'a izraženo sožalje ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma splošnega gradbetiega potljetja Pionir. Novo mesto, tovarni zdravil Krka, Novo mosto, ter vsem, ki so pokojnik? spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena .sinova, murna in sestra z družino Ob težki izgub' naše drage mamice, sestre, stare mame in tet« ROZALIJE ŽABKAR iz Stare Bučke se od srca zahvaljujemo v.s«n sorodnikom, znancem, sovaščanom, ki so nam na kakršenkoli način pomagali za časa bolezni, nas tolažili in nam izrekli .sožalje ob smrti ter i>okojnico spi e. mili na zadnji poti in jo olxstili s cvetjem žalujoči otroci: Ivan, Frajice. Ku dolf in Rozi z družinama ter' liru-go sorodstvo Stara Bučka, Žabnica, Kranj Zagreb. Ob tragičJii izgubi dragCRu mo-žji, očeta brata, svaka in strica ANTONA ŠKALERJA iz l,oe pri Dobovi se iskreno zahvaljujemo v.sein, id so ga spremili v njegov zadivji dom in počastili nje^gov spoinirt z lepimi venci m cvetjem ter nsun izrazili sožalje. Pbsebna zahvala kolektivom SVSD Novo inosto — Cat^, obratu vrtnarije Čatež, Ag-rariji Brežice, gasilskemu društvu Loče godbi na pihala Loče in govornikoma tov. Aui^icu in Jurmanu za poslovilne besede ob odprtem grobu' Hvala vsem dobrim sosedom, ki so nam prihitel na pomoč v težkih trenutkih. posebna zalivala pa velja za vso skrb In požrtvovalnost sosedom žitoertovim ter prečastitianu gospodu župniku za spremstvo v zadnji dom žalujoči: žena Justiiui. otroka Irena in Tonče, sestre in bratje ier dmgu sorodstvo. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: ob^iinsice kuiiferon Ce SZDL Breždoe, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Semico m Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone GoSolk (glavnj'in odgovonii urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado> van, Jože Primc, Jožico Teppey In Ivan Zoran T^ nični urednik: Marjan Mačkon IZHAJA vsak detrtek ~ Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina; 32 Ndin (3200 Sdln), pOUotna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.2«50 Sdin) oz. 5 ameriSkih da larjev ali ustrezala druga valuta v vrednostd 5 amorl-Skih dolarjev — Tok®6i račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV ITREDNISTVA IN UPRA. VE: Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStnl predal: 33 — Telefon: (068)421-227 — Nenairočenlh rt^opisov In fotografij ne vračamo - Tiska 6P »Delo« v Ljubljani Temu ni treba namensko varče-. vati, toda če hočete kaj več kot gnezdo na veji, začnite namensko varčevati že ta teden! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA v Novem mestu je uvedla posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj Lastno stanovanje si lahko pridobite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke! Vključujte se v novo obliko varčevanja! - Vsa pojasnila dobite brezplačno pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi v obeh ekspoziturah: v TREBNJEM in v METLIKI. Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge