Bolni Ivanko.
^Hf joji draga mati, kaj naj slorim. da mi bolečine odležejo," stokal je tKs_ liolni hanko.
%           ,Utolaži se, utolaži, ljubo moje dete; tebe čuva tvoja raamica.  A
|   pov&ii nii, kje te uajbolj boli, dete moje, ljubi moj iTanko?"
rOd bolefine ne uioivni niti da vara odgovoriro, ljuba moja mati. Nekaj ine bi>de tukaj od leve atrani pri sreu. 0 joj!... 0 joj!... boli me kakor da bi me kilo z nožein rezal. 0 joj, kaj je to, kar mc tako boll ?" jeclja bolni Ivanko z onsmoglim glasoni — kakor da bi sanjal.
r Utoluži se Ivanko, utolaži se, ter zaupaj na ljubega Boga, ou te ozdravi. Ali želiS kaj jesti, sladki raoj Ivanko," sprašiijo ga mati.
nOh, mati, puatite me z jedj6, vsaka jed se ini mrzi!"
Ute nekoliko dni, odkar je bil Ivanko v [lostelji ni oknsil nobene jedi. ritargi so bili v velikej akrbi zaradi bolnpga Ivanka ter niso znali, kaj naj storf, da bi pomogli bolnerau otroku. Poklicali so to in 6no soseilo t pomož, ;ili bilo je vse zamiln, ne ta ne i5na ni niogla pomagati bolnemu Irankn.
„0 joj, oče ! poglejte, kako me boli." vpije abogi Ivanko in se joka.
,,Ne boj se, ne boj se, Ijnbo inoje dete, tukaj sem tvoj oče, kaj bi rad?"
Naposled se odlofijo starši, da poklifejo zdravnika, kajti bolezen je bila veilno hujšii in Ivauko je bil uže bled in prepaden kakor mrlič. Zdaj je za-joksl, zdaj zopet zastokal, zdaj zopet Wl tiho, kakor da bi bil mrter. Minalo je uM nekoliko dni in Ivauku je bilo vedno hnjše. ITIiogi starši so mu vedno čdo močili s bliulao vodo, prosili gn. da bi kaj jedel, poljubovali ga na čclo m bs uatnn, joksli so kskor mali otrocl ter bdili pri njem ilnn ia noč, rse lo so starši radi storili, samo da hi jim ozdratel ljubi Ivanko.
Ali vae njih prizadoianje je bilo zastonj; Ivankn ai odleglo, da-si so starši vse storili, kar bi bilo v olajšavo bolnemu otvoku. Uboga mati je vedno klečala iu raolila pred podobo Maiije, ki je visela na steni ob postelji bolaega Ivauka.   Proaila jo jfi zdravja za svoje boluo dete.
Bilo jo ravuo v dan sv. Jurija, da pride zdravnik iz bližujoga trga. T;ik6j stopi k Ijolneinu {vanku, ila bi pregledal od kod izviia liuda bolezen. 1'uvptaševal ga je, kje ga boli|, da li inu jed diži i. t. d. Na vse to ma je lvauko poSasi odgovarjal.
,,0d kod ta huda bolezen ?" tprašajo starši zdravnika.
,,0d prehlajeuja,'1 odgovori zdravnik.
,,fD ije f>L so bit rnogel prehtadifi? Z vefiera, kailar kofi se fežo spat, pokrije sa prav dobro ; a pc noči zopet mi pazimo, da ni nikoli razodet. Oisto umazumljivo uam je, od kod bi bilo prehlajenje."
,,Verujte mi," oilgovori zdravnik, da je ta bolezen od prehlajenja.
,,Ali za Ijuboga lioga, kje bi so bilo piehladilo naše dete," čudijo su staiši.
,,Ako se ni otrok piehladil po noči, nu potlej se je po ilnevi," odgovovi zdravuik staršeai.
nJe li, Ivanko," vpraSa zdiaviiik, ,,da si se pted bolezuijo igral nekje i otroci?"
nDa, igral sem se s svojimi tovariši," odgovori Ivanko.
_In si znabiti ležal raalo na travi ?a
^Nisero ležal samo malo, wgo ležal sem mnogo," odgovori Ivsnko. nKo smo se odigrali, bili smo vsi tak6 trndni, ila smo skoraj plavali v potn (znoji). Tako pdtni uisino mogli iti tak-jj domiiv iu legli smo se v travo. da 6e m&lo odpočijemo."
nIn ste li dolgo počivali ? travi t"
nDosti dolgo, — o joj! o joj l kako ine b6de z leve strani/ zavpije zopet bolui Ivaiiko ter komaj da konča s slabiui glasoiu: npočivali smo do soJačuega zahoda.u
,ln a)i si kaj očutil, da te boli?"
nNiC nisem Sutil, da ine kaj boli. Saino ko smo ae dom6v rračali, liilo mi je bladuo po vsem životn; zdelo se mi je, kakor bi mi bil kdo srajcfl y mralo vodo pomoeil. A tukaj od leve atraui me je uekaj zabodlo, to jb bilc gotovo od znoja."
nAli vidite zdaj," reče zdravnik stai^išem, ndefek se je igral z otroci iti se je prehladil; a od piehlajenja ga ljode."
rNiti zdaj Se ae uineje^a, Uako se je moglo dfte prehladiti," iiprego^ori o6e. ,,Vetra ni bilo od nikoder! a solttce je pripčkalo, kakor Ž« uikoli letog — gorko je bilo povsod.11                                          '
^Ej rad vaui verujem, da je bilo lepo iu gorko vreme," odgovori zdrav-uik, ,,ali zdaj vara hočeiD razjasoiti, kako se je vaš siu Ivauko v teiii gorkem vVfUienu prehladil. Dukle poslušajte: Kadar se človuk poti, takrat je zaaj iiajvečja nevarnost, ako s« ne vnruje. V potnem staiiu je človeško telo naj-gorktjštf, in iuoj ali jnSt puhti iz Utesa, to je, znoj izhiap«va. Za izbht-pčujft vsake mokrote pa je treba uže piecejžne gorkote. Zato uam je v mokrum oblaeilu mraz, ker sušenje mokrega oblačila životu gorkoto jemljc. Tako je Lii 1 o tudi z viiišmi smoui Ivankom. Zemlja, na kaUro se je bil vlegel, bila je zfii<i hladaa, ker posebao zdaj aprila in maja meseca, ko se ravuo deli zima od poletja, zemlja je polna vlage ter polrebuje muogo gorkili solačnih žarkov, predno se jej goreuja površiua nekoliko ogreje in se vlaga v soparo iziirenieui. Kev je bil Ivanko selo pdtea, ui bilo drugače, da je zdaj obolol, ker znoj ali pot bi bil moial izblapdvati, a ni inogel, ker je bilo premalo potreboe gorkote — zeinlja namreč je biia prehladjia — zato je monilo da-jati gorkoto telo. katero je vslbd tega prtbitro oliladelo. Zato sk je Ivauku zdido, kakor da bi mu bil kdo srajco v nirzlo vodo pomočil, ko mu je zuoj po telesu hladnejai postajal. Od liladnega zaoja, to se zna, da je tudi telo ze]6 ohiadelo — iu vsl«d tega je prišlo prebhijeuje. Nu, ko bi me ne bili UiU'O v potuoc pokli<?ali, težko da bi UUi ozdvavili svojega siua, ker to vidite sami, kako hude bolefiue trpi vaš Ivaako. Mislini, da ste ine zdaj razuineli, kako je priSla bolezeu iz prebJajeDJa."
j,Nikoli l>i si ae bil kaj tacega misli], da se je Ivauko mogel zuuaj ua gorkera vremeou pteliladiti/' odgovorijo oče.
Ivanko je zopet ozdiavel ter je svcjim tovarišem mnogokrat pripoTedoial. kako lehko se človek prehladi, kadar je pOten, ako se ne varuje, ter Luili tebko piav nevarao izboli, ako leži na vlažaej ali makrej zemlji.
(Golub')