19». številka. ¥ Linbijifol, j sredo, Z5. avgusta 1915. XLV1II. leto. • .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom. dostavljen: ;c-To leto naprej • . ,» . K 24*— pol leta „ „ » 12'— ;četrt leta „ mf. . 6'- na mesec ,» - 2*— t upravništvu prejeman: celo leto naprej « ■ • • K 22*— 1 pol leta četrt leta na mesec 11*— 5-50 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Breonišivo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon sL 34. inhafa vsak dan zvečer izvzemal nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. Posamezna številka velja 30 vinarjev. — Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si. 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . pol leta „ „ . ^. četrt leta na mesec 25'— 13 — 6-50 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej • . . K 30* • za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej • • . • K 35. Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon ŠL35' SIJAJNI USPEHI NAŠE ARTILJERIJE. — ITALIJANSKA PEHOTA SE SKUŠA PRIBLIŽEVATI BOVŠKIM IN RABLSKIM UTRDBAM. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Na južnem krilu primorske fronte le naša težka artiljerija včeraj premagala sovražne topove ob izlivu Sdobe. Nadalje je bila neka italijanska obrežna baterija pri Golanetto spremenjena v kup razvalin. Neprijateljska infanterija, ki se je bila vgnezdila nasproti naši poziciji na višini vzhodno od Tržiča, je svoje jarke pred našim topovskim ognjem v begu zapustila. — Vzhodno cd Polazza so naše čete krvavo zavrnile dva slabejša sunka, pri Sv. Martinu pa tri do blizu naše vojne črte dospele napade. Ravnotako se ie zvečer ponesrečil sunek močnejših sovražnih sil proti našemu tolminskemu mostišču. V utrjenem prostoru pri Bgvcu in Rablju se primika sedaj neprijateljeva pehota mestoma blizu naših črt. Naše utrdbe na visoki planoti Lavarone in Folgaria so se nahajale včeraj zopet pod živahnim topovskim ognjem. Sovražna artiljerija je pričela streljati tudi na naše pozicije na prelazu Stilfserjoch. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. * • ti NOV ITALIJANSKI NAČRT. Preko Lugana poročajo, da se govori v krogih italijanskega generalnega štaba, da je armadno vodstvo opustilo načrt, po katerem naj bi se predrle goriške pozicije s frontalnim napadom. Armadno vodstvo misli na intenzivno ofenzivo na go-renjo Dravsko dolino in na Bohinj. »Agenzia Štefani« o obstreljevanju Svete gore. Rim, 22. avgusta. »Agenzia Štefani« priobčuje dolgo poročilo zoper razna avstrijska poročila, in piše med drugim: »Neki graški list trdi, da so svetišča na Sveti gori pri Gorici poškodovali italijanski topovi. Ako je poročilo resnično, treba je pripomniti, da se nahaja svetišče na višini, ki je izredne taktične vrednosti in kjer je postavljenih več opa-zovališč. Radi tega je logično in potrebno, da se bori naša artiljerija proti sovražnim topovom. Ni naša napaka, ako more nekaj naših strelov zadeti svetišče, katero Avstrijci vojaško vporabljajo.',- Bombardiranje Vidma. »Secolo« poroča iz Vidma: Nekaj čas že se prikazujejo sovražni zrakoplovi nad Vidmom, ki pa so napravili doslej le malo sode. 21. trn. pa okoli 5. ure popoldne sta se prikazala dva avstrijska letalca nad Vidmom in sta vrgla na mesto kakih deset bomb. Ena bomba je zadela skupino oseb, izmed katerih so bili ubiti trije karabinjeri, en brigadir, neki mlad mož in neki delavec, mnogo oseb pa je bila ranjenih. Ena bomba je zadela nekega delavca, ki je hotel bežati iz tovarne, druge bombe so vžgale strehe in porušiie zidovje. Bombardiranje je trajalo nad pol ure. Prebivalstvo je jako razburjeno. Francozi so potopili podmorski čoln »U 3« in ne Italijani. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.; Iz vojnoporočevalskega stana: Ko je italijanski uradni komunike naznanil uničenje avstro-ogrskega podmorskega čolna »U 3.«, je skrbno zamolčal, da je storila to francoska mornarica in ne italijanska. Sedaj, ko je ta resnica znana povsodi, mora biti pač neprijetno to italijanskemu časopisju, ki je potopljenje podmorskega čolna »U 3.« slavilo v ditl-rambah kot italijanski čin. Tako hvaljeni narodni junaški čin se je izkazal v resnici za francosko delo. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Poročila sovražnih generalnih štabov. Italija, 21. avgusta. — Na planoti severnozapadno od Arsiero so za- vzele naše čete v jurišu znatno sovražno utrdbo na zapadnem pobočju hrbta Monte Maggio. V gorenji dolini Cordevole je trajal včeraj dalje artiljerijski dvoboj. Naše baterije so vžgale neko zaporo v dolini ceste v Dolomite onstran Arabe, sovražna artiljerija pa je z razkačeno hrabrostjo nadaljevala svoje uničevalno delo v Livinalonge in ni prizanesla niti civilni bolnišnici, ki je znatno poškodovana. Izdatno smo napredovali včeraj v Kotlini bovški, kjer so naše čete z močno ofenzivo dosegle črto Plužnje-Čezsoča. Sovražna artiljerija, kateri se ni posrečilo, ustaviti naš silovit napad, ie naperila svoj ogenj na te kraje in vzročila tam zopet škodo in nekaj požarov. V Krnskem odseku smo zavojevali po trdem boju dolg, močno utrjen sovražni strelski jarek na severnem pobočju Vršiča. Vsi poskusi sovražnika, da hi ga dobili nazaj, so se izjalovili. Enaka usoda je doletela druge protinapade na naše pozicije pri Sv. Luciji. Vjeli smo nekaj mož in enega oficirja. Na Kraški planoti smo nadaljevali naše metodično prodiranje. Tudi včeraj siro vzeli nekaj strelskih jarkov in vplenili eno strojno puško. Zjutraj zgodaj 20. avgusta je preletela eskadra naših aeropla-nov sovražno letalno polje pri Ajševici, vzhodno od Gorice, in je metala tam bombe 30 minut dolgo z uspehom. Kljub obstreljevanju iz treh odbijalnih baterij so se vrnila naša letala nepoškodovana. Ko so se vračala, so zagledala sovražnega letalca, so ga obstreljevala s svoiimi strojnimi puškami in so ga prisilila, da se je spustil na tla. Dočim je bil naš drzni srečno uspeli zračni napad nanerien, ob popolnem vpoštevanju vojnih pravil in običajev, na vojaški objekt,,je izvajala eskadra sovražnih aercnlanov nevredne represalije. Letala ie čez Videm in vrgla nanj 14 bomb. Uspeh je bil usmrčenje petih klica in trije karabinjeri. Tudi privat-oseb. med temi ena gospa in ena dene hiše so poškodovane. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Med četami ob Soči je izbruhnila kolera in nekaj vojakov je zbolelo, kakor se sluti, za kolero tudi v milanskem lazaretu. Med švicarskim in italijanskim denarjem je razlike že za 21 frankov, med zlatom in papirjem 35 lir. — V Siciliji stane metrski stot žita 50 do 55 lir v zlatu. Avstrijsko baronico Ceschi so ob začetku vojne odpeljali Italijani iz Bargo di Valsugana v Tridentu; na Sardiniji je bila s svojimi 7 otroki skoro dva meseca, dne 20. t. m. pa je bila izpuščena na svobodo in je mogla odpotovati v Švico. Glavna ustanovitelja hujskaških društev za vojno v Milanu Reguzzo-ni in Barbareschi sta padla v bojih ob Soči. »Avanti« protestira proti temu, da je parlament zaprt, Rusija in Srbija celo sklicujeta svoja parlamenta v času vojne, samo italijansko ljudstvo ni vredno parlamenta. Cenzura je dotični članek »Avantiju« močno pristrigla. Italijanski listi so prinašali zadnje dni fotografijo nekega vojaka Sardina s popisom, kako je vjel nekega avstrijskega generala. Ali moralo se je uradno konstatirati, da je to le izmišljotina vojaka Sardine. Pogajanja Italije v Londonu za posojilo so zadela na mrtvo točko. Zakladni urad. ki je precej zaostal s plačili, razmišlja o nasilnem posojilu. 20.000 kron premije za vjetje D' Annunzia — prazna italijanska izmišljotina. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Italijansko dnevno časopisje je zabeležilo nedavno senzacionelno trditev, da je avstro-ogrsko vrhovno armadno poveljstvo razpisalo premijo 20.000 kron za vjetje Gabriela D' Annunzia. Na prvi pogled pač vidi vsak, da je to smešna raca. Absurdno bi pač bilo, izdajati državni denar, in še v taki višini, za posest osebe D' Annunzia. In že radi tega bi se izkazala morebitna premija za popolnoma nepotrebno, ker pri nas prav dobro vemo, da se* Homer Italije ne poda v tako situvacijo, ki bi pomenila zanj nevarnost. To dokazuje »Avanti,«, ki je pribil resnico, da se nahaja D' Annunzio ne na fronti, ne v glavnem stanu, marveč samo v hotelu Royal Daniele v Benetkah. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Zakaj je napovedala Italija vojno Turčiji? Kopenhagen, 23. avgusta. (K. u.) »Politiken« piše v uvodnikih: Italija je torej napovedala Turčiji vojno. Uradno navedeni vzroki so seveda samo formalni. Pravi vzrok, katerega pa ni mogla povedati v napovedi vojne, je ta, da bi Italija, ako se vojna konča srečno za njo in zaveznike, rada dobila kolonije v Mali Aziji, in pa da je že skrajni čas, da kaj stori za zaveznike. Trimesečni boj ob Soči in v Alpah ne odgovarja pričakovanju. Ni mogel vezati znatnih avstro-ogrskih sil in razbremeniti Rusije ne v Galiciji, ne na Poljskem. Vojna na vzhodni fronti se je nadaljevala, kakor da bi ne bilo vojne z Italijo. Tudi ni verjetno, da Italija kaj doseže v bližnjem času na starem bojišču. Edina možnost, da se položaj spremeni, se jim vidi v od-prtiu Dardanel in v svobodnem do-važanju orožje za Rusijo. S tem hoče Italija svojo pošiljatev čet proti Turčiji braniti pred javnostjo. Posledice italijansko - turške vojne. Iz Bukarešte javljajo: »Epo-ca« meni, da bo Italija predvsem zasedla pristanišče Adalio s celim zaledjem. To bo morda odločilno vplivalo na stališče Grške. Udeležba Italije pri dardanelski akciji bo dala misliti tudi bolgarskim državnikom. — »N. Fr. Pr.« meni, da bo Italija predvsem proglasila aneksijo Dodekane-za, kar jo bo spravilo v največje na--sprotstvo z Grško. Čudež na Krnu. Spočetka je bilo še nekaj poti sicer po strmem robu, katerega pa so nekako izbili žreblji na čevljih naše pehote. Sedaj pa smo stopili na drsališče, niti pol sekunde se ni mogla ustaviti noga. Še celo moj voditelj, ki je poznal teren, je padel trikrat, o sebi niti nočem govoriti. Da smo prišli kakih 10 metrov naprej, smo morali po vseh štirih plaziti se kake pol ure. Tako smo dospeli s težavami v sipinsko zono. Ostro kamenje mi je raztrgalo podplate in vsak trenotek se je valila z menoj mala lavina ruševja. Ako bi ne bilo k sreči malega grmičevja, ob katero smo se oprijemali, potem bi ne bilo mogoče priti niti korak dalje. Kašljal sem, da so me prsi bolele, pljuča niso mogla skoro več dihati, kajti srce mi je bilo, da sem čutil to v grlu, žile so otekale na mojem tilniku. Boleli so me zobje in brada, pot mi je tekel s čela in po cele minute nisem videl. Pri vsakem LISTEK. Odvstniliava skrivnost. Angleški spisal J. K. L e y s. (Dalje.) Za Feliksa je bil pripravljen odličen obed, a moral ga je sam užiti, Med obedom je prišla hišna vprašat, kdaj utegne priti k Iady Boldonovi. »Recite, da se milostivi spoštljivo klanjam,« je odvetnik naročil hišni, »in da ji bom prav kmalu na razpolaganje. Samo nekaj nujnih pisem moram prej spisati, ker morajo še z večerno pošto naprej.« Po obedu je šel odvetnik v sobo, ki je bila zanj pripravljena, in vzel iz svojega kovčega pisalno mapo, ki jo je vedno nosil seboj. Sedel je v sosedni knjižnici za mizo in z nervozno naglico dlje časa pisal. Končavši delo, se je vrnil zopet v obednico, si na-točil čašo močnega vina in ko je čašo izpraznil, jo drugič vrhovato natočil. Odvetnik Feliks se je prav dobro zavedal, da mora imeti pri pred-stoječem pogovoru z lady Ado Bol-donovo zbrane vse svoje umstvene moči. Vedel ie pa tudi, da mu bo treba pri tem pogovoru mnogo poguma. Zato je izpraznil še drugo čašo moč- nega vina. Nato je pozvonil in vsto-pivšemu slugi naročil, naj naznani lady Boldonovi, da ji je na razpolaganje. »Naročeno mi je, naj Vas koj popeljem k milostivi, čim to želite,« je rekel sluga. Odvetnik je naglo vstal in je slugi sledil v sobo lady Boldonove. Bila je bleda in upala in ker je bila oblečena v črno obleko, je bila ta bledota še vidnejša. Staremu odvetniku je začelo srce trepetati, ko je pogledal v velike, temne oči lady Boldonove in ustnice so mu drhtele, ko je poljubil lepo oblikovano roko, katero mu je ponudila Ada v pozdrav. »Torej — kaj mi bodete povedali?« je vprašala Ada. Odvetnik je povesil oči in je od razburjenja težko dihal. Pravih besed za odgovor ni našel. »Ali je vse končano, ali je neusmiljena in goljufiva oporoka podpisana in veljavna?« je novic vprašala Ada. »Na svoje obžalovanje, milostiva, moram Vaše vprašanje potrditi,« je komaj slišno odgovoril odvetnik. »Dajte mi to oporoko,« je vzkliknila Ada naglo in poveljujoče ter iztegnila roko. ( Odvetnik se je prestrašil in je hitro odstopil za dva koraka. »Tega se ne upam storiti, milostiva.« ie zašepetal plaho. »Ali imate oporoko pri sebi? Ah, na obrazu se Vam pozna, da jo imate. Prosim Vas, pokažite mi jo!« Gospod Feliks je globoko zasopel, izbočil prsi in končno vzel iz žepa svoje suknje obsežno listino, ki jo je razgrnil in jo položil na mizico, postavljeno poleg Adinega naslonjača. V tem, ko se je Ada nagnila nad mizo, je odvetnik zopet pristopil k nji. Ada je prečrtala ves dokument od številke, zapisane na čelu prve strani, pa do podpisa prič I. Feliksa in Štefana Lynda. Listina je bila sicer precej dolga, a umeti jo je bilo lahko. Smisel vsega pisanja je bil, da preide uprava skoro vsega premoženja zapustnika Rikarda Boldona v roke nekaterih zaupnih rrfož in da sme Ada dobivati dohodke tega premoženja samo toliko časa, dokler ostane vdova. Nadalje je oporoka določala, da postane dedič pokojnikov netjak s tistim dnem, ko bi se Ada zopet poročila. »Taka vnebovpijoča krivica . . .« je vzkliknila Ada, a zmanjkalo ji je glasu, da bi bila začeti stavek končala. »Ob sebi se pač razume, milostiva, da sem popolnoma Vašega mnenja,« se je zdaj oglasil odvetnik Feliks. »Če se pomisli, kaj je bilo pred Vašo poroko v župnišču pričo Vašega očeta in mene dogovorjeno in svečano obljubljeno, potem je očitno, da pomeni ta oporoka za Vas veliko, grdo in neodpustljivo krivico.« »Kaj se ne da nič storiti proti taki krivici, Kaj se moram res pokoriti taki oporoki?« Odvetnik je novic povesil glavo in se držal, kakor da mu je od ob-upanja umreti. »Ali je neizogibno potrebno, da se ta oporoka takoj razglasi in uveljavi?« je vprašala Ada in kri ji je po teh besedah zalila lica, kakor da se je sama prestrašila svojega vprašanja. »Z odlaganjem ni nič,« ie dihnil odvetnik. »Oporoko je treba ali takoj izročiti sodišču, ali pa jo odstraniti.« Ada se je stresla po vsem životu in plaho pogledala odvetniku v obraz. »Menim namreč, da se mora oporoka ali jutri razglasiti, ali pa sploh nikoli.« »Jaz — jaz — Vas ne razumem, gospod odvetnik.« je jecljala Ada. »Kaj mislite reči?« »Samo eno,« je dejal odvetnik in se je odločno vzravnal. »Če hočem jaz, pa postane oporoka neveljavna.« »O!« V prvem hipu je Ada mislila, da hoče odvetnik oporoko kratkomalo uničiti, a hitro je spoznala, da ji Feliks ni stavil takega predloga. Odvetnik je pa motreč Ado kakor jastreb^ tudi zapazil, da si Ada sicer ni svesta, kako hudodelstvo bi se zgodilo z uničenjem oporoke, da pa je njena goreča želja, naj izgine oporoka, četudi na nekoliko nepravilen način. »Ali mi hočete res pomagati, da postane oporoka neveljavna?« je vprašala Ada in se z očmi, blestečimi napete radovednosti, nagnila proti odvetniku. »Ali res?« »Da — toda pod enim pogojem!« »Pod katerim pogojem?« je vprašala Ada, ki je še vedno mislila, da more odvetnik s kako juridično zvijačo testament odstraniti, ali da je v oporoko nalašč vtihotapil kako pravno pomoto, vsled katere bi se dalo doseči sodnijsko razveljavljenje. »Težko mi je govoriti o mojem pogoju že danes, neposredno po smrti Vašega soproga in Še pred njegovim pogrebom,« je z jako tihim glasom začel govoriti gospod Feliks. »Toda zdi se mi, da je najbolje, če govorim popolnoma odkritosrčno. Tudi čas sili, da se stvar končno odloči. Še nocoj se morava domeniti, enkrat za vselej. Da Vam torej, milostiva, razodenem, kaj mi je v mislih. Pripravljen sem storiti, kar je Vaša želja, toda le, če privolite, da postanete nekega dne — moja žena.« (Dalje prihodnjič.). 5164 17 ^120 Stran 2. koraku se mi je zdelo, da ne pridemo več dalje. In nazadnje sem res onemogel. Obležal sem na skali. Za menoj pridejo vojaki. Spominjam se samo, da so imeli pod očmi krvave otekline, rdeča lica in da so šli čez mene dalje gor. Menda niti opazili niso, da tu gori leži na skali čez pot civilist. Po malem sem prišel k sebi in mislil, kaj storiti. Oblečen sem lahko, imam v roki turistovsko palico, ležim pa tukaj brez vsake moči. Kako Ie morejo prestati taka pota naši vojaki v težkih suknjenih oblekah, težkih čevljih, tornister, puška, plašč, kako morejo hoditi po taki kal-varijsi poti. Preteklo noč sem bil v udobni postelji, na katerih pečinah so se zvijali oni? — Dvignem se in ležem čez bodičasto kamenje, čez skale, ne morem si zadostno obrisati čela, kajti samo primem ruto z roko, je že vsa mokra ... Kar po vseh štirih navzgor. In končno sem gori. Kje? Vsekakor na vrhu nekega hriba. In pred menoj se dviga še gor, navpik, vrh .Krna. Strašnejša je njegova višina, kakor sem si jo moge jaz kdaj predstavljati. In naši vojaki, mladi in starejši, pridejo gor, v to skalovje, kamor si človek ne more misliti dohoda, v to skalovno zmedo. Kal pa je lo, ako ni čudež? Nahajamo se pri poziciji gorske baterije. Brigadir nam prihaja naproti. Ravnokar je priplezal sem od sosednje baterije. Pelje nas na mesto opazovalcev. Stopamo čez mrtvo kravo, pred štirimi minutami jo je ubil šrapnel. Brigada nima več mleka. Na mali vzdolbini, na svežem grobu stoji priprost lesen križ. Danes zjutraj je granata ubila pet topničar-|ev. Na robu pečine smo se vrgli na trebuhe in iskali zavetje za seseka-liimi vejami. Pod nami, v daljavi kakih dvanajststo korakov pred neko razstreljeno hišo se temni oblika v zemljo vkopanega L. To je italijanski Jarek. S prostim očesom moremo videti njega stanovalce, nahajajo se pri svojih puškah, pripravljenih na strel. Ne vedo še, da jih vidimo, kako so brezskrbni, ali kaj kmalu izvedo to. Naša artiljerija je ravnokar izstrelila nanje pol salve, sovražni jarek je pokrit z dimom. Brigadir zagrabi puško, nameri, ali ne, da bi strelal, mar-, več samo, da poskusi, ali jih je na sovražnikovi strani preveč. Potem ukaže rojni črti streljati in nato začne streljanje z boka, po par minutah so se že valili eden čez drugega sovražniki nizdol. Neka velika gora pred mano je najmanj še enkrat tako visoka, kakor •ta, na katere vrhu se nahajam. Za njo vidim čeri pustega skalnatega gorovja, potem gre pečina čez Mrzli vrh in se razteza proti jugu. Ta sivi skalnati velikan, čegar glava je pokrita z večnim snegom, je Krn. Nižje pod njim je vrh Ložnica in dalje zadaj Kuk. Spodaj, na vznožju slednjega, na obraščenem hribu, daleč se blesteč stolp: grad Tolminski. To je Krn? Kaj le ima ta opraviti z vojno? Če kje, mora biti pač tam gori mir doma . . . In k meni se obrne general: Ali vidite tam gori, pod vrhom, tri temne črte, tri zareze v snežno - beli skali? Zgornja črta je ena naših pehotnih pozicij, drugi dve, spodnji, sta gosti žični zapreki. Pod daljnogledom se začudeno ozrem generalu v oči: — Kaj? Tam gori? Ljudje so tam gori? Ali je to mogoče? — General skomizgne z rameni: Ali je mogoče?! Kaj pa je sploh nemogoče? Ali niso le ljudje gori, marveč tudi topovi . . . Potem premišljuje: Da, časih mislim sam, da so naši ljudje tam gori začarani. Veliki čudež . . . General ima prav. Tam gori, v oblačnih višinah nad menoj, tam gori je čudež, čudež na Krnu. V skalovje vsekana glorija preporoda mno-gopregrešnega človeštva, lepše in čudovite bodočnosti ... (Iz poročila vojnega poročevalca »Pester Lloy-da«.)__ IZ DNEVNIKA PADLEGA ITALIJANSKEGA VOJAKA. Dunaj, 23. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Pri .vzhodno od Gradišča ob Soči padlem italijanskem vojaku s priimkom Attimonelli Matteo, 4. stotnije pehotnega polka št. 29, so našli dnevnik, iz katerega je posnet v točnem prevodu popis, ki je značilen za postopanje Italijanov. »Od trenotka, ko smo stopili v Tržaško deželo, koliko krajev smo pasirali, kjer nismo dobili nobenega civilista. Vsi so zbežali, zapustivši svoje hiše, svoje posestvo, svoje pohištvo. Kakorhitro smo dospeli v tak kraj, smo dobili vse zapuščeno in hiše vse opustošene. Opustošili smo jih mi. Sicer ni mogel nihče izmed nas s seboj vzeti teh reči, ker smo opetovano še svoje reči proč vrgli. 'Ampak v nadi, da dobimo kaj denarja ali kake dragocenosti, nismo storili nič drugega, nego odprli smo vse zaprte orjiare ifi PisaJae mjzg in zaboje. Potegnili smo ven vse obleke in nismo jih dejali nazaj. Pustili smo jih na tleh, kamor so bile vržene, in stopali smo po njih brej sočutja. Prišli smo v Gradišče ob Soči, krasno mesto, z velikimi palačami ... Tu smo videli po hišah obleko, razmetano po tleh, perilo, hišno orodje, okrasbe z oken in balkonov v kuhinjah. Vse hiše so imele polne sobe predmetov iz litega železa, bakra, brušenega stekla in porcelana, česar je bilo tukaj v obilici, ker tukaj, oziroma bolje, v bližini Trsta, so velike tovarne za take predmete. Ko smo stopili v te hiše, smo bili vsi iz sebe, ker smo videli tako opravo. Žal nam Je bilo, S seboj nismo mogli vzeti ničesar, nabasali pa smo žepe in večkrat tudi tornistre s takimi srajcami in hlačami, ki bi ve« ljale pri nas v Apuliji za »balo«. Vpo-števati pa moramo še, da so šli pred nami še drugi oddelki, tudi berzalje-ri, ki so izvršili prve napade in našli v resnici dobre reči. Prišlo je na dan, da so vlomili v Gradišču ob Soči v neko oklopno blagajno in oropali denar. Tornistre vseh vojakov so pregledali, ki so šli skozi mesto in našli so 500.000 lir. Drugi so našli 12.000 lir iz neke druge blagajne. Vsi ti vojaki in neki oficir, pri katerih so našli denar, so prišli v sodno preiskavo.« Zavezniška konjenica v Koulu. RUSI PRI VJEROHOVICAH IN RJASNU ZNOVA PORAŽENI. — NAŠA IN NEMŠKA KONJENICA V KOVLU. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 24. avgusta: Rusko bojišče. Severozapadno od Bresta Litovskega se upirajoči sovražnik ie bil včeraj v okolici Vjerohovic in Rjas-na znova poražen in prisiljen, da se je umaknil. Število sovražnikov, ki jih je vjela armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda v zadnjih bojih, znaša 4 častnike in 1300 mož. Severovzhodno od Vlodave so zavezniki potisnili sovražnika znova nazaj ter pridobili na prostoru. Avstro-ogrska in nemška konjenica armade feldcajgmojstra Pu-halla je pri zasledovanju sovražnika vkorakala v Kovel ter prodira dalje proti severu. V vzhodni Galiciji vlada mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. * JURIŠ NA VIŠINE OB JUGOZAPADNI FRONTI BRESTA LITOVSKEGA. -- NAPREDOVANJE NEMŠKIH ARMAD. Berolin, 24. avgusta. (Kor. urad) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. avgusta: Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. Severno od Njemena nikake spremembe. Na ostali fronti je armadna skupina napredovala. V bojih vzhodno in južno od Kovna so vjele naše čete 9 častnikov in 2600 mož ter vplenile 8 strojnih pušk. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Na višinah severovzhodno od Kleščel in v gozdnatem ozemlju jugovzhodno tega kraja so naše čete sovražnika včeraj znova porazile. Zasledovanje se bliža Bjaloveškemu lesu. Sovražnik je izgubil nad 4500 mož na vjetnikih in 9 strojnih pušk. Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena. Pred napadom čez Pulvo in čez Bug vzhodno od izliva Pulve prodirajočih nemških in avstro-ogrskih čet je sovražnik zapustil svoje pozicije. Zasledovanje se vrši. Na jugozapadni fronti Bresta Litovskega smo jurišali višine pri Kopitovu. Naše po močvirnatem ozemlju severovzhodno od Vlodave prodirajoče čete zasledujejo včeraj poraženega sovražnika. Vrhovno armadno vod Jv.). Naš vrhovni poveljnik na fronti. Vrhovni poveljnik, feldmaršal nadvojvoda Friderik, je te dni inspi-ciral fronto naših, proti Rusiji se bo-jirjočih armad. Posetil je Lublin in Ivangorod ter se je dalj časa mudil na bojiščih pred Brestom Litovskim, kjer je obiskal armadnega zapoved-nika nadvojvodo Jožefa Ferdinanda in generala feldmaršala von Mackensena. Osovjec. Najvažnejši dogodek, zadnjih dni na severnem bojišču je zasedenje trdnjave Osovjec. Rusi so uničili in odpeljali ondi zbrani materijal in se umaknili iz trdnjave. Ta trdnjava je v času bojev ob Mazurskih jezerih igrala veliko vlogo. Dasi nikakor ni prvovrstna trdnjava, je proti nemški ofenzivi bolje služila, kakor vse druge ruske trdnjave. Nemci so ponovno poskusili, premagati Osovjec, a se jim to ni posrečilo, ne zaradi kvalitete trdnjav, ali zaradi ruske obrambe, marveč zaraditega, ker je vse ozemlje daleč okrog trdnjave močvirnato. Ta močvirja so bila povod, 4a §q Nemci Rtfid .w& fasnm t>m- stili svoja prizadevanja za zavzetje Osovieca, ter jih niso obkolili. Čim je postalo Rusom nemogoče, ohraniti svoje pozicije ob Bobru, so morali seveda tudi Osovjec zapustiti. Brest Litovsk — Blelostok. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Bitka za Brest Litovsk se je od železniške proge od Brest Litovskega do Bielostoka premaknila proti vzhodu. Dasi so Rusi postavili v boj znatna ojačenja, vendar niso mogli vzdržati svojih, že dlje časa skrbno pripravlenih pozicij. Umikajočim se Rusom slede armade nadvojvode Josipa Ferdinanda, generala Kovosa in Woyrscha ter princa Ludvika Bavarskega v smeri na Lecno. Ruske zadnje straže poskušajo zasledovanje zadržavati. Od severa prodira čez zgornji del reke Narev armada generala Gallwitza. Zdaj ko so Rusi zapustili trdnjavo Osovjec, zamore armada Scholz postaviti svojo fronto na severno stran Bielostoka. Operacije armade Eichhorn na Vilno in Olito napredujejo uspešno. Avstrijske čete so prodrle v smeri na Kov-ce in stoje torej že za hrbtom ruskih aimad, zbranih blizu Brest Litovskega. Rusi razorožujejo Brest Litovsk. Z Dunaja se poroča: Z ozi-rom na dejstvo, da se največje ruske trdnjave niso mogle ubraniti težki nemški artiljeriji, so se Rusi odločili, svojo edino veliko trdnjavo Brest Litovsk razorožiti ter spraviti vsa obrambna sredstva, zlasti pa težke topove, pravočasno na varno. Zdi se, da se bodo ruske Čete pri Brestu Litovskem le tako dolgo držale, dokler ne bo v trdnjavi »vse pospravljeno«, nakar se bodo Rusi pač tudi na tej točki umaknili. Zasedenje Bresta Litovskega je torej le še vprašanje časa. Težki bojL »Pesti Naplo« poroča s severnega bojišča: Na vzhodnjem bregu Bu-ga, severo - ozhodno Vlodave, so naše čete prišle do močvirij. Tu se je začel nov način bojevanja. Krajevne razmere so take, da ni mogoče nastopati v večjih četah in so obko-ljevalne operacije silno težke. Bore se tu mož proti možu. Tudi uporaba topov je omejena. Rusi se trdovratno drže na prehodih Čez močvirja; vsak korak naprej se stori Ie z bojem. Zdi se, da Rusi ne branijo samo Brest Litovskega, ampak da hočejo zapreti tudi na jugu tekočo ozko cesto, da bi zakrili premikanje svojih čet. Vzlic težavnim razmeram pa napredujeta nemška in avstrijska armada, dasi otežuje bojevanje vedno deževje. Rusko opravlčenje. Petrograd, 24. avgusta. (Kor. u.) Petrograjski brzojavni agenturi javljajo iz zanesljivega vira: Prihajanje nemških čet pred našo fronto se je nadaljevalo do zadnjih dni. Zdaj je dognano, da je nad 40% mobiliziranih sil Nemčije na vzhodnji fronti skupno z avstro - ogrskimi četami, katerih operira nad 70% proti nam. Skupna množina nasprotnih čet pred našo fronto znaša torej polovico vseh mobiliziranih sil naših sovražnikov. To razmerje se znatno razlikuje od onega začetkom vojne, ko je stalo proti nam približno 38% mobiliziranih nemških in avstrijskih sil. V tem, ko se je celokupni kontingent sovražnih čet tekom vojne lVakrat pomnožil, so se proti nam postavljene sile podvojile. Ta prirastek gre večinoma na račun Nemcev, katerih število pred našo fronto se je tekom vojne skoro potrojilo, dočim Je ostalo število proti nam stoječih Avstrijcev skoro nespremenjeno. Kar se tiče avstrijskih kavalerijskih divizij, ki od začetka vojne proti nam operirajo, stoje te nespremenjene tudi seda} proti nam. Dočim je začetkom vojne proti naši fronti operirala le ena kav valerijska divizija, jih Je sedaj cela množina. Ti podatki kažejo lasno, a kako velikansko silo imamo približno štiri mesece dan na dan boje, — VVolffov urad dostavlja: Petrograj-ska brzojavna agentura poskuša oči- cunskfm? umetnostim! dobiti opravičen ja za ruske poraze. j *j Kako se Rusija tolaži Petrograjska brzojavna agentura je o padcu Kovna in takrat še pričakovanem zavzetju Novo Georgi-jevskega razglasila: Kakor so nove izkušnje bridke za ruska srca, je vendar treba pripoznati, da naredi sila moderne artiljerije varnost v trdnjavah iluzorno, da so ne samo nasipi na poljih, ampak tudi trajne trdnjave brez moči proti razdiralni sili. Z močno artiljerijo ni hiter napad na kako trdnjavo posebna umetnost; treba je le veliko število velikih topov in nič straha za velike žrtve. Pogoji že odločijo uspeh, kakor se je to pokazalo pri belgijskih in ruskih trdnjavah. V prihodnje bodo trdnjave rabljive samo v zvezi z operaciami armad, kakor se je pokazalo pri Osovjecu in Verdunu. V minolosti sta nam Novo Georgijevsk in Kovno mnogo koristila kot opirališča naših rezerv ob Vi-sli, Narevu in Njemenu. Sovražnikova velika artiljeristična pripravljenost je bila povod, da smo trdnjave izpraznili. Zdaj uvidi lahko vsak, kako pamet, je bilo,da smo v času zadnjih bojev ob Sanu držali Przemvsl samo toliko časa, kakor je bilo v korist armadi in se ognili temu, da bi bila ostala tam posadka, ki bi bila odtrgana od glavne armade, ta pa oslabljena. Pesimistično presojanje ruskega položaja v Franciji. Pariz, 24. avgusta. (Kor. urad.) »Rappel« in »Guerre sociale« pišeta danes skrajno pesimistično o položaju ruskih armad. »Rappel« pravi: Nikdar se Rusija še ni nahajala v taki nevarnosti. Ruskim armadam je grozilo raztrganje v dva dela. Rusija se nahaja v nevarnosti, da ne bo dolge mesece igrala sploh nobene vloge v vojni. — »Guerre sociale« meni, da hočejo Nemci bliskovito udariti na Minsk. Železnica v Vilno - Petrograd je toliko kakor odrezana. Gorje, če bodo odrezane tudi ostale proge. List proglaša, da bi bila to največja vojaška katastrofa svetovne zgodovine. — Celo optimistični »Figaro« priznava, da doživljajo zavezniki sedaj resne ure, ko jim je tesno pri srcu. Novi pozivi na Ruskem. Iz Pariza poročajo: Ruski vojni minister je sporočil, da bodo v kratkem sklicani najmlajši razredi drugega poziva. Tako pride v vojaško službo osem milijonov mož, ki so mlajši kakor 35 let RUSKO URADNO POROČILO. Poročilo ruskega generalnega štaba z dne 21. avgusta se glasi: 18., 19. in 20. avgusta so se vršili v zalivu Rige boji, pri katerih smo izgubili topničarko »Sivuč«. Sovražnik ni izgubil manj kakor 2 torpedovki. Angleški podmorski čoln je z uspehom torpediral neko nemško križarko. — Na kopnem ni od Rige do Vilne nikake spremembe. V smeri Kovno zadržujejo naše čete sovražno ofenzivo ob cesti v Kožedare. Med Nare-vom in Bugom, na fronti Osovjec-Bjelsk - Visoko Litovsk, dne 19. in 20. avgusta nikake bistvene spremembe. Naše čete so zavrnile v okolici Bjelska vrsto skrajno trdovratnih sovražnih napadov, pri čemer je imei sovražnik ogromne izgube. Ob Bugu v okolici Bresta ni nikake važne spremembe. Pri Novem Georgiew-sku v noči na 20. avgust ljuti boji; Nemci jurišajo citadelo na desnem bregu Visle. Na ostali fronti nobene spremembe. Rusko poročilo o padcu Novega Georgiewska. Ruski generalni štab poroča 22. avgusta: Dne 20. avgusta so izostale direktne vesti iz Novega Georgiew-ska. Zadnja od naših letalcev prinesena poročila pa kažejo, da je postal položaj trdnjave v noči na 20. avgust tako težaven, da ni upati na nadaljni odpor posadke. Neresnične ruske trditve. Berolin, 24. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Iz pristojnega vira doznajemo, da se priobčujejo z ruske in angleške strani o dogodkih v morskem zalivu Riga od 15. do 21. avgusta, ki so se končali s tem, da so bile ruske bojne sile pregnane, resnici nasprotujoča poročila. Govori se o veliki bitki. Trdi se, da so izvrševali Rusi veliko sijajno pomorsko zmago in pregnali Nemce, potem ko so jim prizadeli težke izgube. Ne da bi se dotaknili podrobnosti vseh ruskih laži, udejstvujemo še enkrat izrecno to - le: 1, Nemške pomorske bojne sile, ki so prodrle do zaliva Riga, so našle tam le lahke ruske sile, ki so bile deloma vničene, deloma pregnane. O kaki veliki pomorski bitki torej ne more biti govora. 2, Nemških izgub'razven v uradnem poročilu priobčenih, ni bilo. Ni-kaka večja lag&- J. Zamljen čevljarski mojster v LJubljani. Gradišče 4 izvršuje vsa Čevljarska dela do najfinejše izvršitve, kakor tudi prave gorske in telovatske Čevlje. Za naroČila z dežele zadostuje kot mera pri poslan čevelj. 128 C. in kr. dvorni založniki A. Zanki sinovi tovarne barv, lakov in firnežev LJUBLJANA. Centrala b Gradec. Centrala: Gradec. Tovarne in podružnice; na Dunaju, v Gostingu, Trstu, i e E R o i S E e a a, B «* a *£ o. i Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. iračufo s vse vrste oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, lirnež, pristni kranjski, mavec (Oyps)f olje za pod ln stroje, karbo-linej, čopiče, steklarski in mizarski klej in druge v to stroko spadajoče stvari. Ceniki na razpolago! Ceniki na razpolago! Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja si. p. n. obunstifl, di se nahaja njegoi 127 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. poleg Čevljarskega mosta. letita zaloga snkih vencev. zdelovanje sopKov. inoi. frakov iti Zunanja naročil, točno. Vrtnarija u \M M l M. CORCEVfl V ponatisu je izšel :: znameniti roman AMERIKANKA (Francoski spisal Pierre de Coulevain.) Naročila sprejema: „jtarodna knjigarna", £jubljana, Prešernova ulica. Cena dvem knjigam (skupaj 554 strani) samo 3 K 50 vin., s pošto 3 K 70 v., elegantno vezan izvod 4 K 70 v., s pošto 4 K 90 v. Zaradi Izrednih postnih razmer nI mogoče tega dela pošiljati na ogled ln se dobiva le proti vpostljatvl denarja v naprej ali pa pa postnem povzetju. KOLESA PRIZNANO NAJ:. BOLJŠA SEDANJOSTI X fl.GOREČ L j U BLj A n AjlA RI JflE R E3|; ^TJE V A IT K RRWI 510)1 S F NI K#¥ Ljubljans re ii Delniška glavnico 8.000.000 kron. m. *ssj \snsar™ ii 2530 StpitanjBVS llllCa ŠtCVa 2si Beiewnl fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk n 4. razred IV. c kr. avstrijske razreetae loterije. ± Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun in jih obrestuje po Žrebanje ». Sam lO. septembra ltPlS* | M %l 01 4/2 /0 čistih. 2% rentnine od vlog na knjižice placa banka sama. K 5 -. Cene za posestnike srečk prejšnjega razrada: Vi srećka K 40*—. Va srečko K 20"—, V« srečko K 10*—B Vs Cene za novo vstopivše Igralco: Vi srećka K 180—, Vi srećke K SO-—p 1/4 srećko K 40-—, V* srećke K 20 ■arocila — vrše aajaoadaaja ae aeitai Mkasaiel