Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsako soboto. Celoletna naročnina Din 60'—, polletna Din30-~, mesečna Din5-—. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica 23, telefon št. 2552.
Čekovni račun št. 15.420.
Leto I.
Ljubljana, dne 14. decembra 1929.
štev. 6.
Pred revizijo carinskih tarif.
Pred vojno je v vseh evropskih državah vladalo naziranje, da je možno ene-«iu narodu blagostanje in dobiček pridobiti edino le na račun drugega. To naziranje je bito glavni vzrok, da je hastaia pravcata trgovinska vojska med Posameznimi državami. Orožje poza-hteznih borcev je bila carinska politika.
Po svetovni vojni se to naziranje ni r"ti najmanj izpremenilo; nasprotno še celo poostrilo se je in vse države so Podpirale lastno industrijo, kmetijstvo in trgovino s protekcionistično carinsko Politiko, ne glede na to, je ti ta protekcionizem splošnemu gospodarstvu in s°cijalnemu položaju, .kakor tudi razvo-,u in napredku lastne trgovine in industrije koristen ali ne.
Protekcionistična carinska politika pa Se v največ slučajih ni izkazala koristnim in mnogokrat celo škodovala onim, katerim je imela biti šemo na porist. Go-Jovo pa je previsoka zaščitna carina škodovala skupnemu napredku Evrope, ker je onemogočala eni državi trgovale z drugo, kaijti samoobsebi umljivo *e na zaščitno uvozno carino ene drža-ve odgovorila druga z uvedbo višje — 'hnogokrat popolnoma nemogoče cari-ne na produkte, ki jih je v njo uvažala Prva.
Poleg vsega tega pa je jasno, da je trgovinska oslabitev soseda ali sploh rtfuge države 'istočasno tudi oslabitev njegove kupne moči, iz česar se stvarja cirkulus vitiosus v vednem nižanju izvo-z omejitvami pri uvozu.
Ta carinska vojska bi mogla trajati v nedogled in povzročati vedno nove sla-
be posledice v vseh državah. Vsled tega ije ekonomski oddelek »Društva Narodov« izdelal načrte za pomirjenje carinske borbe ter obvestila o njih vse evropske države, ki se zberejo po svojih zastopnikih koncem januarja v Ženevi, da sklepajo o dogovorih.
Te dni so se zbrali v Beogradu odposlanci vseh trgovinskih zbornic Jugoslavije, da se posvetujejo o predlogih, ki naj se v zadevi revizije carinskih tarif predlože vladi z ozirom na predsto-ječe ženevske konference.
Kakšna je naša dosedanja carinska politika? Gotovo ista kot v drugih državah.
Ali .imamo od nje koristi, ali nam škoduje?
Naša carinska tarifa je skoro neiz-premenjena že 4 leta in ne bo težko dognati, v koliko so bile nekatere zaščitne carine koristne in v koliko ne. Zato je z verjetnostjo pričakovati, da se uvozna carina za industrijske produkte ukine ali primemo zniža tam, kjer protekcionizem ni imel uspeha, ostane pa še v veljavi ali celo zviša, kjer so se pokazali vidni uspehi, kajti gotovo je, da previsoka zaščitna carina zniža kupno moč kosumenta in s tem škodi celoti na korist enega ali več zaščitenih podjetij, na drugi strani pa stoji uvozna zaščitna carina interesirane države za produkte, ki jih mi uvažamo.
To posebno občutimo mi kot agrarna država, ker zaradi previsokih zaščitnih carin v drugih državah ne moremo s pridom plasirati naših poljedelskih pridelkov pri naših prejšnjih odjemalcih.
Ker revizija tarif nima značaja carinske politike, je pričakovati, da pridejo pri tem v poštev predvsem in ed no le na naši skupni gospodarski interesi, kar
bo vsekakor izzvalo tudi preorijentira-nje v dosedanji industrijski politiki in s tem tudi koristi naši trgovini, obrti in kmetijstvu.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Splošna zavarovalna družba »A n -ker«, podružnica v Ljubljani, Kralja Petra trg 8.
Centrala: Wien —Beograd.
Filijalna ravnateljstva: Zagreb, Berlin, Praga, Budapest, Aleksandrija.
Podjetje je bilo uslanovljeno 1. 1858
Vrši živi j enako zavarovanje z najrazličnejšimi kombinacijami.
Nezgodno zavarovanje v zvezi z življenjskim zavarovanjem itn samostojno požarno zavarovanje.
Zavarovalnica in pozavarovalnica Triglav v Zagrebu.
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. Podružnice v vseh glavnih mestih banovin.
trna največjo vplačano glavnico med jugoslovanskimi zavodi, Din 10,000.000.
Jugoslavenska baraka v Zagrebu je bila ustanovljena leta 1921.
Jamstvena sredstva Din 20,928.170-—.
V	poslednjih petih letih ije izplačala Din 108,000.000-— na zavarovalninah. |
Podjetje izvršuje vse vrste elemen-tam h zavarovanj, osobito z automobil- I skimi in transportnimi zavarovanji tudi v vseh tujih valutah.
V	zadnji številki je tiskarski škrat zakrivil pomoto pri op su ustroja zavarovalne družbe »Banke Slavije« v zadnjem odstavku, )ki se mora glasiti: »Slavija« je prva slovanska zavarovalnica sploh, obenem najstarejša in ima poslovne zveze zunaj države izključno le z največjim slovanskim zavarovalnim zavodom, to je »Vzajemno zavarovalno banko Slavijo« v Pragi, ki ima lastn h fondov in rezerv že preko ene milijarde dinarjev.
Informacijska podjetja in zavarovanje kreditov.
Cesto trgovec nima priLke, da bi se zamogel poučiti o gospodarskem in finančnem položaju svojega odjemalca, bodisi konsumenta, ali pa svojega trgovskega klijenta.
Zato so ustanovljena posebna informacijska podjetja v raznih trgovskih oblikah, katerih namen in dolžnost je, da zbirajo podatke o gospodarskem položaju in kred tni sposobnosti posameznih oseb, trgovcev in trgovskih tvrdk ter na željo trgovcu postrežejo s poročilom, iz katerega lahko razvidi, je li njegov odjemalec vreden zaupanja, in do katere meje.
Poleg informacijskih podjetij pa obstoje še podjetja za zavarovanje kreditov, v katerih se združujejo trgovci, največkrat v obliki zadrug, č jih naloga je: izterjevanje nesigumih dolgov in medsebojno zaupno obveščanje o kreditnih razmerah posameznih odjemalcev, da se vzajemno obvarujejo pred negotovimi plačniki.
Mednarodni informacijski zavod, Viktor Blažič, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2/L je bil ustanovljen leta 1926, je najbolje vpeljan domač informacijski zavod za trgovske, trgovsko-kreditne in privatne informac je in ima vsestranske in najboljše zveze z zavodi enake stroke v Jugoslaviji in inozemstvu. Razpolaga s preko 4500 zaupniki v Jugoslaviji in izvršuje vsa naročila točno, vestno in najhitreje.
Banke in denarni zavodi.
Pod tem naslovom razumemo podjetja, ki se bavijo z denarnim: posli, izmenjavo vrednostnih papirjev, oskrbovanjem potrebnih kreditov, z upravljanjem in hrambo luje imovine itd.
v denarnih zavodih se zbira ona Smvnico, katere ljudje ne znajo, ali no-^eJo naložiti v trgovske svrhe. Banka '^če za to preostajajočo gotovino Pravilno in rentabilno iporabo.
Prve banke so nastale v srednjem eku ter se bavile s poslom izmenjave ®n?rja na klopicah (Bank). Že najsta-e)si »bankirji« so poiskali med seboj ezo ter so cesto izdajali za denar psrriena potrdila, ikatera je itrgovec ahko izmenjal drugod zopet za gotov er>ar. To so prvotne oblike bankovcev ln Prvi vzorci naših sedanjih menic.
, teh primitivnih začetkov so se ban-e v kratkem času dvignile na stopinjo ^znamenitejših trgovskih podjetij, pod aterih vplivom stoji cela sodoihna tr-Sovina.
Banke so ponajveč delniške družbe, ^Josto pa najdemo pri denarnih zavo-" zadružno obliko.
Glavni bančni posli so sledeči: depozitni (hranilni) posli. Banka prej-re od svoje stranke (klijenta) v shram-. 0 (depozit) dragocenosti ter odgovarja Varnost istih. Od tega si zaračuna ePoziino pristojbino, nanašajočo se na rednost deposta in čas hranjenja. Aiko ^reiJne v deposit vrednostne papirje, je °lžna poleg tega skrbeti tudi za to, So obresti ali dividende istih vedno redu plačane, za kar si zaračuna še p°sebno upravno provizijo.
2iro posli so se razvili v sedanji ži-anni promet s čeki iz nalogov posa-jj^Znih trgovcev, ki so bankam naročili, al oskrbujejo izravnavo njihovih dol-in terjatev nasproti svojim trgovini prijateljem.
, Izdaja blagajniških potrdil za kratko-ra(ne naložbe, ki se obrestujejo. Hranilni posli, pri katerih nalagajo l9gatelji preostajasjočo gotovino na fanitne knjižice. S temi posli se bavijo 0|eg bank tudi razni drugi hranilni za-ki prevzemajo za vloženo gotovo vso odgovornost, poleg tega pa ačujejo vlagtelju primerne obresti. Lombardni posli, kadar banka neko-u Posodi denar proti zastavitvi vred-°stnih papirjev.
Nastavni posli, ako je banka posodila °toyino proti zastavi dragocenosti ali ruQih premičnin.
...
Hipotekarni posli, kadar banka posodi denar proti zastavi nepremičnin, posestev, hiš ali pravic na nepremičnine.
Ako se pri bančnih posojilih zajedno z obrestmi vrača tudi del glavnice, je to amorlizačno posojilo, ki se povrača v določenih polletnih ali četrtletnih anu tetah naprej določeno dobo let, dokler ni s temi anuitetami poravnana celotna terjatev.
Izdajanje bankovcev, za katero so od države pooblaščene posamezne banke (pri nas »Narodna banka«). Pooblaščena banka mora paziti, da ima vedno dovolj hitro razpoložljivega kritja za izdane bankovce, ki se vedno izplačajo prinesitelju takoj na vpogled. To zavarovanje se imenuje fundacija at: bančno kritje.
Znani so nam štiri načini bančnega kritja in sicer:
Kvolalna ali delna fundacija, ako je odrejeno, da mora biti določeni del izdanih bankovcev krči s kovanim denarjem;
koniingenfirana fundacija, ako je določen del, ki ne rabi kritja;
mešana fundacija, kadar sta združena gornja dva načina ter severoameriška fundacija, kadar mora pooblaščena banka položiti za celo vsoto nameravane izdaje bankovcev kritje v državnih papirjih, poleg tega pa !meti najmanj 15% nadalnjega kritja v kovanem denarju.
Eskompfni posli bank obstoje v tem, da banke nakupujejo domače menice, skladiščne liste in trgovske terjatve.
Menice kupujejo banke po njihovi vrednosti na dan dospetka, t. j. po odbitku obresti (diskont) za čas od dneva nakupa do dneva zapadlosti. Take menice bantka često proda (reeskomptira) drugi, večji banki po odbitku nižjega diskonta, da nekaj pri tem zasluži. Mnogokrat je menica po večkrat re-eskomptirana. Z reeskomptiranjem menic se največ bavijo velike banke, ki so pooblaščene za izdajo bankovcev, da z njimi krijejo del svojih bankovcev. Kolikor večji: je reeskompt menic, toliko več bankovcev je tudi v prometu. Da se ne poveča preveč obtok bankovcev, poskrbi pooblaščena banka v tem, da
<>*
poviša eskomptne obresti in s tem prisili, da se menice hitreje plačujejo, vsi e d česar se bankovci zopet povra-čajo iz obtoka. S pravočasnim povišanjem ali znižanjem diskontne mere regulira pooblaščena banka celotni denarni promet.
Diskontna mera je torej odvisna cd •višine razpoložljivega kapitala in potrebe po denarju. Bančno diskontno mero določa državna (pooblaščena) banka; privatni diskont pa, ki je za t—3% višji od tega, določajo manjše banke, ki pozneje iščejo zaslužek v reeskomptu.
Poleg d skon ta si zaračuna banka tudi inkaso provizijo.
Bančna nakazila, s katerimi banka pozove drug denarni zavod, da izplača prinesitelju gotovo vsoto, ki jo je on pri njej založil.
Valute, devize, efekte nakupujejo banke po potrebi in jih zopet prodajajo z mat m dobičkom. Nakupi se vrše po borznem kurzu, kjer najdemo navadno v razpredelnici označbo »d e n a r«, ki označa kurz, po kateri išče kupec vrednoto ter »b 1 a g o«, ki označa ceno, po kateri jih nudi prodajalec. Seveda je kurz povpraševanja vedno nižji od ponudbe.
Komisijski posli, pri katerih nakupuje in prodaja banka na borzi razne vrednostne papirje, menice, efekte, valute itd. po naročilu in za račun svojega komitenta, kar pozneje obračuna v kon-tokorentu.
Ravno tako vrši banka za svojega komitenta nakup in prodajo raznih industrijskih in drugih pro zvodov. V zvezi s tem imajo večje banke osnovana lastna javna skladišča, v katera vskla-diščujejo tako blago. Banka daje svojemu klijentu pokriti ali odprti kredit do gotovega zneska in zahteva od njega menično kritje, ali zastavo večje množine blaga bodisi efektivno ati v kono-sementu .
*
Mnoge banke se bavijo z ustanavljanjem raznih industrijskih in trgovskih delniških družb. Često se združi več bank v konzorcij ali sindikat z namenom: izvesti kak večji bančni posel.
Naša najbolj znana domača bančna podjetja m denarni zavodi so sledeči:
Kranjska hranilnica, regi" strovana v trgovskem registru dežel' nega kot trgovskega sodišča v Ljub" ljani.
Ustanovljena leta 1820, od 15. nov-1929 v lasfi Dravske banovine s sede' žem v Ljubljani.
Zavod izkazuje koncem leta 1928 sledečo imovino: posojila Din 22 mili" jonov 674.743- — , vrednostnih papirjev Din 6,837.628- — , »Kreditno društvo« Din 2,260.402-—, dolžniki v tekočem ra" čuuu Din 43,786.045- — , posestva Din 8,963.844- — , gotovna Din 470.188----Bremena: vloge na knjižice Din 60 mi' lijonov 887.121- — , razni upniki Din 24 milijcnov 50.467 —, založbe 10,133.845 dinarjev.
Zavod vrši sledeče posle: dovoljuje razna posojila, kakor: komunalna, me' lioracijska, menična, lombardna in h ' potekarna; eskontira in reeskomtira me' nice in devize in izžrebava pupilarno varne vrednote, izvršuje žirovne i'1 kcntokorentne posle, izdaja komunatne, melijoracijske in železniške zadolžnice in zastavne listine na podlagi svojih po-sojil; sprejema denarne vloge na vlož' ne knjižice, na obrestonosne blagajni' ške liste ali na tekoči račun; shranjuje ali upravlja depozite, nalaga gotovino začasno v drugih akredit ranih bankah; opravlja spiloh vse banovinske blagajne.
Podjetje uživa jamstvo uprave DraV' ske banovine.
Upravnemu odboru predseduje gosp. Ivan Avsenek; nadzornemu odboru 9-Rajko Ranzinger; glavni ravnatelj za' voda je g. dr. M. Božič.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Ali sle že	j
poravnali naročnino •
I- V.:
Kaj mora davkoplačevalec vedeti o pridobnini.
A. Kdo plača pridobnino?
, S 1. januarjem 1929. leta je nastopila °t naslednica pridobnine in dohodni-ne !Po prejšnjih avstrijskih zakonih no-pr.dobnina, oziroma idavek na do-"°dek od podjetij, obratov in poklicev.
Zavezan ji je vsak, ki samostalno in hrtoma izvršuje ikakšen pridobiten po-Se' ali opravlja samostalen poklic za-r®di dobička. Za davčno obveznost je yseeno, ali se opravlja taka obrt kot p‘Qvni ali postranski posel. Na pr. čev-lar na deželi, ki dela čevlje le poz mi, Slc^r se pa bavi s kmetijo, mora plačati J^ndobnino, dasi se pretežno bavi s letijo.
, Tega davka so oproščene vse vrste [fietij&tva in gozdarstva pri kmetoval-Clh, ki so zavezani zemljarini, če ne °pravljfljo obrtoma in nimajo industrij-, *e9a značaja (to jd, če se ne predejo surovine s stroji za zalogo). Pri-°bnine so proste še hišne obrti (jsle-nogavic, vezenje), postranski po-?1 nialih kmetovalcev, Iki j h opravljajo Pa tam (n. pr. priložnostne vožnje), porah vojnih invalidov, če ne presega-10 rtjih dnevni dohodek običajne dnev-ne mezde v dotičnem kraju, dalje no-v&c>. žagarji, raznašale! novin in bro-dninarji, ki ne delajo v stalnem lo-a‘li ali na stailnem pirostoru.
Pridobnino plačuje lastnik podjetja, obnosno izvrševalec poklica. V dvom-llv'h primerih se smatra za lastnika °ni. na čigar račun se podjetje vodi ali Poklic izvršuje.
Začetek in konec davčne dolžnosti.
davčna obveznost se začne s prvim nem prihodnjega meseca, ki sledi Uslanovitvi podjetja, ali začetku izvrse-9nia poklica; prestane pa koncem ,°nega
meseca, v katerem se je pod-e')e, obrat ali poklic trajno in popol-°ma ustavil. Začetek in prestanek svčne obveznosti morajo davkoplače-Q'ci prijaviti davčni upravi v 14 dneh tem, ko se je začela ali končala ^včna dolžnost, sicer se kaznujejo z 9l°t>o 50 do 500 Din.
C. Davčna podlaga in prijave.
Davčna podlaga je enoletni čisti dohodek podjetja ali poklica iz prejšnjega leta, minulem pred tekočim (davčnim) letom.
Prijave se morajo predložiti davčni upravi v javno določenem roku (navadno do 31. januarja vsakega leta), pii novootvorjenih obratih in podjetjih pa najdalje v 15 dneh po začetku davčne obveznosti (n. pr. obrat se je začel 16. aprila, davčna obveznost je nastala s 1. majem, prijava pa se mora predložiti davčni upravi vsaj do 15. maja). Predložiti je prijave za vsak obrat posebej. Kdor prijave ne predloži pravočasno, se kaznuje s 3% od osnovne pridobnine, če pa prijave ne predloži niti na uraden poziv, ali j o predloži kljub pozivu prepozno, pa zapade 10% kazni od osnovnega davka.
Prijave morajo izkazati kosmati dohodek, režijske stroške in čisti dohodek. Od kosmatih prejemkov, to je onih, ki ostanejo po odbitku nabavnih stroškov za blago, se odbijejo režijski stroški, ki so potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek. Taki režijski stroški so: najemnina za lokal, plače in mezde tujih nameščencev (ne rodbinskih članov), dokazane obresti od dolžnega obratnega (ne vloženega) kapitala. Za vloženi kapital se smatra ona glavnica, ki stalno deluje v podjetju in je takorekoč hrbtenica celega podjetja, dočim je obratni kapital glavnica, ki je v neposredni zvezi z obratom in kratkoročna. Med izdatke je navesti še faktično plačane davke (izvzeta j pridobnina, ki se ne sme odšteti, im pa uslužbensiki davek, ki ga odpremlja podjetnik), takse, carine, doklade in zavarovalnine. Odštevati ni stroškov za povečanje obrata (zidanje novih objektov, nabava novih strojev iz tekočih dohodkov), za gospodinjstvo, darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali tretjim osebam ter izgube iz prejšnjih let.
Ce davčni zavezanec ne vloži prijave, ali ne predloži verodostojnih doka-
zil (računa zgube in dobička), ali če se davčni odbor prepriča, da so podatki prijave nepravilni, oceni čisti dohodek najprej sorazmerno z enakimi obrati, za katere je čisti dohodek že ugotovljen po redno vodenih knjigah. Če davčni odbor ne more ugotoviti dohodka s takim primerjanjem, ga oceni po svobodnem preudarku, vpoštevaje pri tem višino prometa in možni odstotni dobiček pri prcmelu; pri rokodelskih obutih pa tedenski zaslužek, preračunan za celo leto.
Novim, med letom ustanovljenim obratom predpiše začasno pridobnino davčna uprava sorazmerno s podobnimi obrati, končno odmero za prvo in drugo leto pa izvrši davčni odbor.
Davčne prijave se smejo dati pri davčnih upravah tudi na zapisnik, uprava pa mora dali potrdilo o prejemu prijave.	(Dalje	prih.)
Založba Modra ptica,
Današnji številki smo priložili prospekt Založbe Modra ptica, ki bo izdajala za svoje naročnike letno štiri knjige in brezplačno mesečno revijo. Knjige bodo zelo obsežne in bodo predstavljale izbor najboljše svetovne literature vseh narodov, ter bodo tako zaradi svoje monumentalnosti ohranile stalno vrednost. Prav tako bodo izrednost tudi po svoji opremi, ki bo pomenila nov korak v slovenskem knjigo-trštvu. Prva knjiga, roman Blagoslov zemlje, je pravkar izšla in naročniki, ki jim je bila poslana, izražajo dnevno v pismih založbi svoje zadovoljstvo. Vsem čitateljem najtopleje priporočamo, da pristopijo med založbine naročnike. Vsi pogoji so natančneje razvidni iz priloženih prospektov.
Gospodarske beležke.
Državni dohodki.
Narodna banka je izdala poročilo o državm h dohodkov zadnjega trimesečja, t. j. za julij, avgust in september, iz katerega je razvidno, da so dohodki naše države v zadnjih šestih mesecih, t. j. cd vključenega aprila do vključenega septembra izkazovali sledeče prejemke v posameznih inesedh v milijo—
nih dinarjih:	letos	lani
april	809-5	764-2
maj	899-9	816-9
junij	828-4	798--
julij	900-8	819-8
avgust	1110-4	1034-4
september	708-8	976-3
Skupaj . .	4.549--	4.278--
Skupni letošnji državni dohodki so torej za 271 milijonov dinarjev večji od lanskih v istem času.
Glavni dohodki iz neposrednih davkov so se nasproti lanskim povečali za 41 milijonov in dosegli za 31 milijonov višjo vsoto kot ije bila predvidena v budžetu. Dohodki monopolske uprave tudi nadkritjujejo lanske in so za 35 mi-
lijonov višji od proračunanih. Dohodki iz državnih podjetij, za katere so dani podatki samo do konca avgusta, znašajo islotako 83 milijonov več kot lani.
Dohodki carine.
Državni dohodki iz carine v mesecu novembru so znašali 136,715.647 ter so bili za 95 milijonov dinarjev manjši od lanskih novemberskih dohodkov.
V zadnjih osmih proračunskih mesecih, t. j. od 1. aprila do konca novembra so znašali sukpni dohodki na carini 1070 milijonov dinarjev, nasproti lanskim v istem času 1124 milijonov. Torej so letošnji dohodki iz carin za 54 milijonov manjši od lanskih.
V proračunu je bilo predvidenih za letošnje dohodke iz carine v lej dobi 985 milijonov, za lanske v islem času. pa 1.103 milijone. Letošnji dohodki so za 85 milijonov višji kot je bilo piro računano, lanski pa so predvideno vsoto presegali za 21 mil jonov, vsled česar je vpljub nižjemu inkasu na carinah letošnji proračun za 64 milijonov boljši od lanskega.
Izvoz koruze v Španijo.
Za našo j<oruZl0 5e močno zanima .f)an!ia- Doslej smo izvozili v Špan jo 00 vagonov naše letošnje koruze ter fe računa, da izvoz koruze do konca doseže 5000 vagonov.
Tvornica igralnih kart.
Dunajski podjetnik Bronner namerava ustanovili v Novem Sadu tvornico za 'flralne karle iz celuloida in papirja, ali P° °bnov ti ustavljeni obrat v bivši ivornici kart v Celju.
Savez trgovcev za Hrvalsko in Slavonijo
)c na svoj' plenarni seji dne 6. t. m. z navdušenjem sprejel predlog, da se po Sv°ii deputaciji priključi poklonitveni ^an festaciji hrvatskih mest v Beo-flradu,
likvidacija »Srbske delniške tiskarne« v Osijeku.
Gornja tiskarna je prešla v likvidacijo. e|' ie njen največji upnik »Srbska cen-falna banka« v Osijeku, je verjetno, da Preide to moderno urejeno podjetje v njene roke.
žlezni in bakreni rudniki na Velebitu.
Velika francoska rudarska tvrdka se P°3aja z dosedanjim lastništvom tega °9atega, a doslej le malo izkoriščane-9a rudnika, da bi z vložkom okoli 40 nnlijonov dinarjev dvignila eksploatacijo.
Prometna banka v Ljubljani
)e Prešla vsled nakupa velike več ne n)enih delnic v roke »Ljudske posojilnice« v Ljubljani.
Naša rečna mornarica.
Uprava pomorskega in rečnega prometa je izdala statistiko, iz katere Posnemamo, da je štela naša rečna jnornarica koncem preteklega leta 2356 ,adij s 45.000 konjskim silami in največ -1° ,losilnostjo do 468.000 ton, oziroma 5-000 potnikov.
Parnih ladij je 129 z 39.000 konjskimi Sllami, motornih 156 z 5924 konjskimi si-ami, ostanek odpade na železne vla-Cence, lesne tovorne ladje in večje to-v°rne čolne.
Najmočnejše naše rečno plovilbeno podjetje je »Rečna plovitiba kraljevine Jugoslavije«, ki razpolaga s 539 ladjami, 28.500 konjskimi silami in nosilnostjo 300.850 ton, odnosno 7700 potnikov. Za njo se vrste: »Srbsko brodarsko društvo«, »Brodarsko in bagersko akcijsko društvo«, Prometna banka«, »Brodar-stvo kostolačkega premogovnika«, »Brodarstvo Gutmann i Frank« in »Bro-darstvo M. Zavadjil« ter še nekaj manjših.
V naši zunanji trgovini se udejstvuje na naših rekah še 14 drugih držav. Rečni uvoz v preteklem letu je znašal na naših ladjah 263.000, izvoz pa 161.000 ton, dočim so uvozile luje ladje 216.000 in izvozile 166.000 ton.
Mnogo obširnejši je rečni tranzitni promet, pri katerem pa so naše ladje zelo malo zastopane.
Razpust upravnega odbora OUZD v Ljubljani.
Upravni odbor OUZD v Ljubljani je razpuščen. Komisarjem je imenovan g. Krek, dosedanji predsednik ravnateljstva.
Stanje naše sladkorne industrije.
Naše sladkorne tovarne zaključujejo sedaj predelavo letošnje kampanje. Ceni se skupni produkt sladkorja na 12.000 vagonov, kar znači, da je izdelanih 3000 vagonov nad lastno porabo.
Ker so svetovne cene sladkorju padle, je lo za našo sladkorno industrijo hud udarec. Naš izvoz je usmerjen na Trst in na Solun.
Letošnji pridelek sladkorne pese je nekaj večji od lanskega, vendar sla-bejše kvalitete.
Odpust lesnih delavcev.
Lesno podjetje »Ugar« v Han Kramu je odpust lo te dni 350 lesnih delavcev zaradi pomanjkanje dela.
Jugoslovensko-bolgarska pogajanja.
V zadnjih lreh sejah so se pogajanja nanašala izključno le na reševanje dvo-lastniških zadev. V vseh točkah je doseženo popolno soglasje.
Na sedanjih sejah se razpravlja o načinu, kako naj se izvrši likvidacija teh imovin.
Tujski promet na našem Jadranu.
»Ho-iel« št. 7—8 prinaša seznam tujskega prometa na Jadranu, iz katerega posnemamo, da so v sezoni od 1. januarja do konca septembra letos obiskali naša obmorska letovišča sledeča tujci:
Jugosloveni	35.612
Nemci	16.492
Avstrijci	13.559
Čehoslovaki	10.961
Poljaki	2.212
Madžari	1.894
Angleži	930
Američani	519
Rumuni	320
Francozi	216
Razni	1.133
Skupaj	83.848.
Poleg domačih ‘letoviščarjev in izletnikov so prevladovali: Nemci, Avstrijci in čehoslovaki.
Vinska izvozna kriza v Dalmaciji.
Zadnje čase vlada v vinski trgovini v Dalmaciji zastoj. Ed no na otoku Hvaru je položaj nekoliko boljši. Iz severne Dalmacije javljajo, da je tam cena vinu 300— 400 Din za hi.
Jugoslovansko-češka tekstilna industrija v Kranju
poviša svojo delniško glavnico od 10 na 20 milijonov dinarjev.
Most Beograd—Zemun.
Dosedaj so sestavila razna največja ■icmška podjetja proračune za projektirani most. Ponudbe so zelo razl.one ler se gibajo vsote proračunov za most z oboki od 9,266.900 do 13,280.500 dinarjev, za projekt visečega mostu pa od 8,913.600 do 15,505.400 dinarjev. — Odločitev še ni padla.
Nedovoljeno trgovanje agentov z vzorci.
Ker se zadnje čase vedno pogosteje oglašajo po privatnih hišah agenti, ki prodajajo razne izdelke, opozarjamo naše čitatelje, da je posameznim trgovcem in producentom dovoljena prodaja potom agentov po hišah ed no le v kraju, kjer ima trgovec ali producent svoj sedež.
Po ministrski naredbi smejo taki agenti izven sedeža svojega gospodar-
ja posečati in nuditi blago v nakup samo trgovcem za nadalnjo prodajo, ali industrijcem in obrtnikom za porabo v lastn.h obratih.
Posečanje privatnih strank pa je agentom dovoljeno le tedaj, ako jih le ti osebno pozovejo.
Banjaluško mestno posojilo.
Mestni svet je sklenil najeti dolgoročno posojilo 15 milijonov dinarjev, ki se bo porabilo za tlakovanje, popravo in trasiranje ulic ter za zgradbo magistrata, treh šol in mestne tržnice.
Mestna imovina Novega Sada.
Bilanca mestnih računov izkazuje 109 milijonov dinarjev občinske imovine ter 27 mil jonov dinarjev občinskih dolgov, tako da znaša čisto premoženje novosadske občine nad 82 milijonov dinarjev. Tudi mestni proračun je aktiven.
Mestni proračun Sušaka.
20. 1. m. bo občinski svet razpravljal o proračunu za leto 1930, ,ki izikazuje 46 milijonov dinarjev. Kolikor doznava-ino, se zaradi visokega proračuna ne bodo zvišale mestne doklade, marveč bo primanjkljaj krit iz kaldrminskega tonda in 'kratkoročnega posojila 5 milijonov dinarjev.
Konferenca vseh trgovskih zbornic v Beogradu.
Na pobudo ljubljanske zbornice za TOI so se zbrali dne 10. t. m. na sikupno zborovanje zastopniki vseh jugoslovanskih zbornic. Pobudo za konferenco, ki ji pripisujejo poseben pomen, je dala Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani. Namen konference je med drugim izdelava predloga glede sodelovanja in delitve dela med zbornicami po francoskem sistemu ter glede organizacije industrijske satitstike. Posvetovali se bodo nadalje o priporočilih merodajnim faktorjem glede uporabe zakona o izvozni kontroli agrarnih produktov ter zakona o pospeševanju zunanje trgovine.
Dve novi podružnici »Praštedione«.
Prva hrvatska štediona ustanovi svoji podružnici tudi v Nišu in na Rabu. — Doslej je imela 50 podružnic v državi.
Važnejše izpremembe v zakonu.
Konec porotnih sodišč.
Porotna sodišča, ki so igrala mnogokrat zelo važno vlogo v našem javnem življenju, so obstojata do konca' preteklega tedna še v Sloveniji in Dalmaciji, dočim jih ostale pokrajine v Jugoslaviji niso poznale.
Izvor porotnih sodišč gre še nazaj v stari vek, ko je narod sodil sam. V srednjem veku so ponekod izginila in jih najdemo le še v Angliji in Belgiji. Revolucijonarna doba jih je uvedla v Franciji koncem 18. stoletja, odkoder so se polagoma in s 'težavo pririnila tudi k nam.
Kakor je bilo na eni strani pozdravljati ustanovo porotnih sodišč, ki so sodila mnogokrat preko paragrafa po na-ziranjih in morali naroda ter mnogokrat oprostila tam, kjer bi sodišča izrekla svojo obsodbo, je na drugi strani zopet res, da je ravno porota česfo grešila in oprostila tam, kjer oproščenje ni b lo umestno ter kaznovala tam, kjer Di sicer prišla v poštev nižja mera kazni, ali celo oprostitev.
Posebno pa je bila porota neumestna v času strankarskih borb, zaradi česar /e pozdravljati nje odpravo.
Ako bo bodočnost pokazala zopet potrebo po porotnih sodiščih, se lahko ustanove iznova. V nasprotnem slučaju pa nimamo po čim žalovati.
Novi zakon o organizaciji finančne uprave.
Kralj je podpisal novi zakon o organizaciji f nančne uprave, s katerim se uvaja reorganizacija uprave pri finančnem ministrstvu in v njemu podrejenih direkcijah, ki bodo obstojate samo na sedežih banovin in poleg tega v Beogradu. Ukinejo se sedanje f nančne direkcije v Mostarju, Kragujevacu, Osje-ku in Bilolju. Pač pa se osnujejo finančni inšpektorati v nekaterih večjih mestih.
Finančnim direkcijam na sedežih po-samezn h banovin bodo podrejene vse davčne uprave, katasterske uprave, pa tudi carinarnice in finančne kontrole.
Pred načrti obrtnega zakona in zakona o javnih skladiščih.
Pridobitni krogi z nestrpnostjo pričakujejo osnutkov novega zakona o javnih skladiščih, preko katerih naj bi bil v bodoče usmerjen naš uvoz in 'izvoz.
Z velikim zanimanjem se spremlja tudi delo pri novem' obrtnem zakonu, katerega namen je izjednačenje obrtnih razmer v celi državi.
Pri obeh zakonskih načrtih se udejstvuje predvsem trgovinski minister g. Jurij Demetrovič osebno.
Reforma socijalne zakonodaje.
Te dni sestavlja v Beogradu enotno izjavo vseh gospodarskih krogov tz naše države o vprašanju reforme socijalne zakonodaje poseben odbor, v katerem zastopa gospodarstvo iz Dravske banovine zbornični tajnik g. dr. I. Pless.
Ukinitev ministrskih trgovinskih oddelkov.
Vlada je v smislu zakona o notranji upravi ukinila oddelke ministrstva za trgovino in industrijo v Zagrebu in Sarajevu ter trgovinski inšpektorat v Skop-Iju.
Trgovinski oddelki pri posameznih banovinah.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo so ustanovljeni trgovinski oddelki v Dravski, Savski, Donavski, Drin-ski in Vardarski; trgovinski odseki pa v Vrbaški, Pr morski, Zetski in Moravski banovini.
Poziv dobrovoljcem,
ki jim je bilo dodeljeno kako posestvo, objavljajo »Službene novine«, naj se zglasijo z dokumenti pri oblasti, ki jim je zemjo dodelila, najkasneje v treh mesecih, sicer se črtajo iz seznama lastnikov.
So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,PROJA\
»Tribunu« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
Lesni trg.
Povpraševanje na ljubljanski lesni borzi:
Orehovi plohi I., II., v raznih dimenzijah in dolžinah. Cena franco meja Postojna.
Meccsnove deske, 40, 50, 60 mm in nekaj malega od 20, 25 in 45 mm 4 m, od 20 40 cm,
I.,	II. z največ 10% srca, sicer pa brez srca in njega sledov in razpok, za mizarske svrhe. Cena vagon nakladalna postaja.
1 - vagon hrastovih tramov, 22 X 24 cm, 10 m.
1	vagon hrastovih tramov, 24 X 24 cm,
5	m, blago ostrorobo, rezano, popolnoma zdravo, s kompletacijo jelovih merkantilnih tramov. Franco vagon nakladalna postaja.
Bukovina parjena, ostroroha, paralelna, očeljena, I. Cena franco francska meja, neocarinjeno, z navedbo obmejne tranzitne postaje, odnosno franco vagon Pariz.
Večje množine, mesečna sukcesivna dobava v debelini 40, 45, 60 in 80 mm.
Hrastove »pnrizerje< 27 mm, od 2 m dolžine naprej z 15% od 1 do 190 cm širine naprej.
Hrastove remeljne od 75 cm dolžine naprej, la, (brez grč, srca, beljave in razpok).
Hrastove - hotiles la 5, 9, 12, 15, 18 mm debeline, potem 20, 30, 45 in 50 mm debeline, od 3 m dolžine naprej (pri debelinah do 18 111111 od 2 00 m naprej) rezanih iz prvovrstnih hlodov z najmanjšim premerom od 35 cm naprej.
25.000	komadov hrastovih pragov: 180 X 18 X 12 za grške železnice. Cena cif Volo.
Vsako množino kostanjevega taninskega lesa, obeljenega ali neobeljenega. Cena vagon nakladalna postaja.
Hrastovi »parizerji«, samo kratko robo (courfons), od 1 do 190 m, v debelinah 27, 33 in 40 mm, 50% I. in 50% II. Cena franco vagon prihod Sušak pristanišče. Za izvoz prosto (uverenje) in sicer: IG—17 m3 27 mm, 2—3 m3 33 mm, 5 m3 40 mm.
Bukovi, naravni, neobrobljeni plolii, od
2	m dolžine naprej, nionte I., II., III., suhi in sicer: 27 nun ca. 1 m3, 38 mili ca. 150 ni3, 50 mm ca. 7 m3, 60 111111 ca. 4 m3, 70 111111 ca. 2 50 m3, 80 mm ca. 9 1113. — Cena franco vagon Sušak pristanišče z uverenjem vred.
Bukove subije, event. samo II. in največ 6' 4/4" in 3/3". — Cena franco vagon prihod Sušak pristanišče.
Vsako množino hlodov — smreka, jelka, bor, od 25 cm premera naprej, 4 in 5 111. Cena franco vagon nakladalna postaja.
Hrastove parizerje 27 milimetrov debele, od 2 111 naprej, z gotovim odstotkom od 1 do 190 111 dolžine, od 14 cm širine naprej, I. in II., v dolžinah od 1—190 m samo la.
Hrastove frize (Langfriesen) 27 111111 debele, 1 111 dolge, 8, 9, 10, 11 in 12 cm široke. Ia.
Hrastovi remeljni Ia, 5 X 5, 6 X 6, 7 X 7r 8 X 8, 9 X 9 in 10 X 10 cm, od 50 .cm, večina od 75 cm dolžine naprej.
Hrastove frize 27 mm, la, z ca. 20% IIa, dolžine: 30, 35, 40, 45, 50, 55 in 60 cm, širine: 5, 6, 7, 8, 9 in 10 cm. — Za vso gornjo lirastovino je treba navesti ceno franco vagon meja via Jesenice.
Mesečno 250 m3 kratic, po možnosti samo 10 do 11 nun, sicer pa tudi 12—13 cm debele, od 1 do 3 50 111 dolge. Fob Sušak.
25.000	komadov hrastovih pragov: 1 80 X 18 X 12 za grške železnice. Cena cif Volo.
Vsako množino kostanjevega taninskega lesa, obeljenega ali neobeljenega. Cena vagon nakladalna postaja.
3 vagone bukovega, suhega, vilanega oglja, fco vagon meja via Postojna.
Hrastove podnice in sicer: 2 vagona (;\ 15 ton) 53 nun, 285 111, od 19 do 25 cm; 1 vagon (15 ton) 53 mn’,,2’85 111, od 16 do 28 cm; 1 vagon (15 ton) 53 111111, 2-85 m, od 18 do 28 cm; fco vagon meja Postojna.
Hlode (smreka, jelka) od 25 cm srednjega premera naprej, 5, 6, 7 in tudi več metrov dolge. Cenn fco vagon nakladalna postaja.
6 komadov jelovih tramov (zimske sečnje) tesanih glava-glava 24/29 cm ali 26/29 cm, od 18 do 20 111 dolžine. Dopjon bi se kom-pletiral z merkantilnimi trami. Cena fco vagon nakladalna postaja.
6	vagonov jelovih desk 38 in 48 111111. lepa
1., II., III., 4 111 dolžine.
8 vagonov jelovih desk 18 in 24 111111, lepa
1., II., III., 4 111 dolžine.
4 vagone remoljnov 78/78, 4 m dolžine.
2	vagona reineljnov 38/78, 4 111 dolžine.
ANTON LUŠIN borzni senzal za lesno stroko
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8/1
(Palača Pokojninskega zavoda)
Pisma: Ljubljana, poštni prodal 85. Brzojavi: Lušinant, Ljubljana. Telef. 22-90. Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani štev. 18.999
20 vagonov tesanih tramov 5 in 7 m dolžine, v dimenzijah: 11/13, 12/14, 13/16, 16/18, 16/21 cm.
100.000	komadov hrastovih pragov 180 X
12 X 18. Cena za komad fco meja grško-jugoslovanska, oziroma cit grška luka.
Več vagonov bukovih mctlišč 27 X 27 mm, 1-— in 110 m. Fco meja Postojna.
150 komadov bukovih remeljnov 80/80 mm,
3	m dolžine.
100 komadov bukovih desk 50 mm debeline, 27 cm širine, 4 m dolžine.
50 komadov bukovih desk 80 mm debeline, 27 cm širine, 4 m dolžine.
600 komadov hrastovih dog 9 cm debeline, 12 do 18 cm širine in 2 m dolžine. Dobava do koncem meseca decembra 1929. Fco vagon nakladalna postaja.
6000 komadov bukovih drogov, obeljenih, ravnih, gladkih, 2 m dolgih, od 6 do 8 cm premera. Cena za komad fco jugoslovansko-italijanska meja.
Testoni čisti (=r netti), 225 ni, od 18 oziroma od 20 cm širine naprej. Cena fco meja via Postojna tranzit.
Božična drevesca od 1—4, oziroma 5 m dolžine. Cena fco vagon nakladalna postaja.
Rusija na evropskem lesnem trgu.
Ruski lesni uvoz v Anglijo dnevno narašča na škodo skandinavskih držav in Poljske.
Od leia 1926 se je ruski uvoz v Anglijo več kot podvojil, dočim je padel uvoz iz švedske in Finske za eno tretjino, Poljska pa, za katero pr haja kot odjemalec v poštev skoro izključno le Anglija zaradi njene carinske vojske z Nemčijo, je iz angleškega trga malone popolnoma iztisnjena.
Ruska lesna ekspanzija neugodno Vpliva tudi na naše lesno tržišče.
Po širni
Gospodarska kriza v Italiji.
Oficijelni »Gazetta Ufficiale« iz Rima prinaša statistične podatke, iz katerih posnemamo, da se je zlata rezerva državnih bank znižala v tekočem letu od 10.795 milijonov lir na 10.299 m lijonov, kar znači nazadovanje za 494 milijonov zlatih lir. Istočasno pa se je obtok papirnatega denarja zvišal od 16.589 milijonov na 16.807 milijonov lir, torej po-rastel za 218 milijonov, kar znači nazadovanje za skupnih 712 nrlijonov lir v tekočem letu ali 2.100 milijonov dinarjev. V koliko zlate zaloge resnično obstoje, ni mogoče kontrolirati. Drugi do-
Dražba hrastovine.
Srezko načelstvo v Karlovcu proda na javni dražbi dne 20. decembra 1200 rastočih hrastov. Izklicna cena 353.075 dinarjev.
Denarstvo.
Gibanje valut v tekočem tednu.
Uradni tečaj Prosti tečaj Din	Din
1 angleški funt	275-50	27566
1 amerikanski dolar	56-40	56 37
1 avstrijski šiling	7-98	793
1 belga	790	7-90
1 bolgarski lev	—■409 ■	-•40
1 češkoslov. krona	1-673	1-67
1 francoski frank	2 222	2 22
1 grška drahma	—■733	—•73
1 hol. goldinar	22-75	22-76
1 italijanski lira	2-956	2-95
1 kanadski dolar	5610	56 20
1 inadž. ponge	9 90	9 87
1 nemška marka	13-50	13-50
1 poljski zlot	6-33	6-33
1 romunski lej	—•336	—■34
1 švidhrski frank	10 958	10 95
1 turška zl. lira	247—	247—
t španska peseta	7-85	7-80
1 turški pijaster	26 60	
Turški pijaslcr je le dni v hudem pod-cu, vslcd česar je turška vlada ustavila trgovanje z valutami in devizam' ter uvedla kontrolo nad izplačdil v inozemstvo.
Dinar mednarodno trden; sicer položaj neizpremenjen.
n svetu.
kaz slabega gospodarskega položaja Italije pa je dejstvo, da stoji po številu konkurzov na prvem mestu evropskih držav.
Konkurzi v Evropi.
Statistično poročilo »Zveze narodov« poroča med drugim o letošnj h konkur-zih v posameznih evropskih državah, ki izkazujejo v Italiji 1023, v Nemčiji 657, v Franciji 420 in v Angliji 272 slučajev do konca meseca septembra.
Velika ležišča teriliuma v Avstriji.
TeriTum je belo kovina 2 kg specifične teže, zelo raztegljiva in dober prevodnik elektrike, topi se pri 1000 stopinjah
celzija in je zelo odporna proti elemen-iarnim vplivom.
V okolici Gradca so našli velika ležišča te rudnine, za katere se zanima največja ameriška električna družba, ki namerava svoje rudnike v Ameriki celo opustiti, ker zadošča na štajerskem najdeni terilium za celo svetovno porabo.
Zasedanje »Mednarodne donavske komisije«.
Na Dunaju je pričela 4. t. m. zborovati mešana komisija držav, interesiranih na donavski plovitbi. Na dnevnem redu je vprašanje »Železnih vrat«, splošnega plovitbenega reda in zaščita ribarstva.
Češkoslovaška steklena industrija.
Na glavni skupščini češkoslovaških industrij je bilo ugotovljeno, da je stanje steklarstva zelo povoljno. Izvoz steklenih izdelkov znaša 19% celokupnega izvoza. Najboljši odjemalec češkoslovaškega stekla je Nemčija.
Češkoslovaška steklena industrija stoji na tretjem mestu med državami, ki producirajo steklo.
Porast konkurzov v Madžarski.
V novembru je število konkurzov in prisilnih poravnav na Madžarskem zopet narastlo in izkazuje statistika v novembru 237 novih slučajev insolvence. Nasproti oktobru se je povečalo število konkurzov za 14-5%, nasproti lanskemu letu pa celo za 79-5%.
Pasivnost bolgarske trgovinske bilance.
Do konca oktobra letos je Bolgarska uvozila za 6882 milijonov, izvozila pa za 5000 milijonov lejev blaga. Torej je njena trgovinska bilanca za 1882 mli-jonov lejev, ali 800 milijonov dinarjev pasivna.
Nemške provincijalne banke propadajo.
V zadnjih petih mesecih je v Nemčiji propadlo nič man kot 45 provincijalnih bank.
Glavni vzrok tči v velikih izgubah na osnovnih glavnicah za časa inflacije. Poleg tega — in z nepredvideno inflacijo — so banke dajale svojim klijentom mnogokrat previsoke kredite. Glavni vzrok pa je konkurenca velikih bančnih podjetij, ki so preje vodile politiko podpiranja posameznih manjših provinci-
jalnih bank, kasneje pa to opustile in ustanavljale lastne podružnice, kar je vzbudilo nezaupanje vlagateljev.
Rumunski državni proračun
za leto 1930 znaša 35 milijard lejev (12 milijard dinarjev). Proračun je nekaj manjši od lanskega in v njem niso zapopadeni razni monopoli, ki jih je država dala v zakup privatnikom.
Ponovno znižanje diskonta v Avstriji.
Avstrijska državna banka, ki je že 23. pr. m. znižala diskont od 8-5 na 8%, je 9. t. m. ponovno znižala obrestno mero za pol procenta, tako da stoji danes na 7-5%.
Naraščanje brezposelnosti v Nemčiji.
Vsled krize v metalurgičnih obratih in v delu tekstilne industrije, največ pa radi zaključene stavbene sezone je število brezopselnih narastlo na 1,142.000. Lansko leto ob tem času je izkazovala statistika le 870.000 nezaposlenih.
Ustanovna reforma v Avstriji.
Avstrijski parlament je sprejel dne 7. t. m. ustavno reformo.
Heimwehr izraža v svojem proglasu zadovoljstvo nad sprejetjem reforme kot uspehom heimvehrovskega gibanja. Nezadovoljna pa je, ker je zlasti na Dunaju ostalo še mnogo privilegijev so-cijalistom.
Sovjeti kupujejo konje na Madžarskem.
2e nekaj časa potuje po Madžarskem ruska sovjetska komisija in kupuje plemenske žrebce :n kobile. Doslej so kupili okoli 12000 komadov. Cene se gibljejo okoli 5—6000 dinarjev za komad.
Albanija se zanima za naše blago.
Po ratifikaciji trgovinske pogodbe z Albanijo, ki določa za naše produkte isto carino kot za druge, v trgovskih zvezah pogodbene države, se zanma Albanija za naš gradbeni in pohištveni les, pohištvo, emajlirano posodo, vino, žganje, likerje, slive, konzervirano meso in rrbe, motvoz in izdelke iz konoplje, sukanec, sir glavnike, ščetke itd.
Ker je naše blago boljše kvalitete, imamo mnogo izgledov, da nastopimo v Albaniji kot resni kokurenti dosedanjim uvoznikom.
Praktični
nasveti.
Domača lekarna.
Vsaka hiša bi morala imeli doma vedno najnujnejša zdravila za prvo pomoč v nezgodi ali naglemu obolenju.
Lekarna mora vsebovati: nekaj steri-liz ranega bombaža (vale) in obvez, stekleničico finega špirita za razkuževanje ran, stekleničico jodove tinkture za mazanje ran in odrgnin, nekoliko lizola za razkuževanje večjih ran [razredčen 1—2% v vodi), gl cenin za hrapavo kožo in opeklne, nekoliko 'kafre, ki je razredčena v špiritu dobro masažno sredstvo proti revmatizmu in oteklinam od trganja, pa tudi kot obkladek pri opeklinah, svinčeni kis — v vodi razredčen kot obkladek pri oteklinah, »Hofmanove kapljice« al: eter za nagle napade slabosti, ricinovo olje kot odvajalno sredstvo, nepremočljivi papir ali Bilrolov batist za pokrivanje mokrih obkladkov, škatljico aspirina za slučaj glavobola, ali za olajšanje zobobola, trganja itd., kamelčni čaj in lipovo ali bezgovo cvetje ter toplomer.
Potrebna je tudi mala ranocelniška pinceta in vedno čiste škarjice. Vsako orodje, ki pride v slik z rano, vedno prej dobro prekuhaj ali vsaj močno zdFgni s špiritom.
Antraeen črnilo.
Prav dobro črnilo za lastno porabo in prodajo si prirediš sam, ako raztopiš SOgramov sladkorja v litru vode ter dodaš 17 lA grama indigotina. Zmešaj in primešaj še 25 gramov železne galice nekoliko okisane (oksidirane) ter 25 gramov strojarske kisline.
Kopirno črnilo.
Sleri in raztopi v vroči vodi 40 gramov migrozina, 6 gramov sladkorja ter dodaj 7 gramov glicerina. Razredči z vročo vodo, kolikor treba, da je črnilo primerno za pisanje.
Lepilo za usnje.
Raztopi in zmešaj nad ognjem polovico smole in polovico gutaperče ter rabi gorko zmes, ker se ohlajena strdi, vendar pa je ponovno razgreta zopet vporabna.
Ojačenje cilindra pri sveiiljki.
Predno natakneš novi cil nder na svetiljko, ga deni v mrzlo vodo in kuhaj, da zavre. Odstavi in pusti cilinder v vodi toliko časa, da se popolnoma ohladi. S tem postopkom poslane steklo do petkrat odpornejše proti ognju, pa tudi udarcu in pritisku.
Lepilo za mavec.
Ubite kipe izinavca (gipsa) zlepiš dobro s sledečim lep lom: Steri in dobro zmešaj dve žlici svinčenega belila ter eno žlico sladkornega prahu. Ko si dobro pretrl in premešal, prilij toliko tekočega arabskega gumija, da dobiš precej gosto zmes.
Dele, ki jih hočeš zlepit', namaži dobro s tem lepilom in jih pritrdi ali priveži dokler se ne posuše.
Hektografična masa.
Dragi hektografični aparat si lahko z malimi stroški pripraviš sam.
V	enem kilogramu glicerina zmešaj 10 dkg v vodi omehčane želatine ter posodo s to zmesjo postavi v vročo vodo, da se popolnoma raztopi. Tekočino zlij v pripravljeno posodo z lesenim okvirjem ter odstrani mehurčke na ta način, da jih predereš in hektograf je gotov.
Valj si lahko pripraviš iz dobro ogla-jenega lesa, katerega si oblekel v kos gumijeve cevke. Stara, vendar neodr-gnjena in dobro očiščena vinska cev ti dobro služi. Točno v sredini obeh koncev valja zvrtaj po eno, dovolj globoko luknjo in pritrdi na primeren ročaj, ki si ga izmisli po svoji iznajdljivosti.
Črnilo moraš seveda kupiti.
Da odstraniš po uporabi mase z nje črn lo, pomoči gobico v razredčeni špirit in jo nalahno obriši. Čisti jo čimpre-je, ker črnilo maso razjeda in napravi na njej vdrtine.
Ako je kljub temu dobila masa preveč vdrtin, jo enakomerno polij z gorilnim špiritom in ga zažgi, da se masa razr greje in raztopi. Raztopljena masa zalije vdrtine in je ohlajena zopet gladka.
Gospod sveta.
Roman bodočnosii.
»Tudi jaz sem isiih misli.«
»Dobro! Docela lahko razumete, kolike koristi zamore biti vaše sodelovanje pri tej zadevi. Evo, prinašam vam odlok minislra za šestmesečni, plačani dopust in mesto sotrudnice pri uredništvu »Sveta« s šeststo franki mesečne plače. V prepričanju, da sprejmete mojo ponudbo sem Vam tudi že našel stanovanje v lepem delu Pariza, kjer bodete zamogli prebivati z materjo. Pripomnim, da bodeva s skupnim delom gotovo nekaj dosegla, ali pa vsaj živela v prepričanju, da s tem koristiva člove-čanstvu.
Ali pristanete?«
Deklica ne more govoriti od razburjenja. Boječ pogled dvigne k Eskan-deju:
»Jaz nisem sama.«
»2elite, da jaz govorim z vašo materjo?«
»Ne, to opravim sama. Počakajte me!«
In steče lahnih korakov, a Eskande zopet zadivljen uživa v opazovanju njenega lepega stasa.
Ko ostane sam, se nekoliko izprehodi po vrtiču. Obstane pred rožnim grmom. Krasne rdeče rože so izdihavale močan, opojen duh. Ob belo pobarvani hišici so se vzpenjale v celi dolžini cvetoče ovijalke. Kako tiho ugodje vlada tu!
»Nebeško bi bilo odpočivati se tukaj in poleg nje.« Nasmehne se svoji naivnosti: »Prišel sem delati, ne pa sanjar ti.« Da izbegne sanjarenju, prične hitreje korakati po vrtičku.
Žermena se vrne. Mati se je v prvem hipu plašila hruma in vrvenja neznane jej prestolice. Obe odideta, čim uredita svoje posle v Provensu.
Eskande se vrne v Pariz neobičajno dobro razpoložen. Končno se svoji nenavadni veselosti prične sam čudit:.
Le Sote ga radostno sprejme. In ko mu Eskande zaupa dosedanji potek svojega dela, odloči, da bo Zermena delovala pri znanstvenem oddelku uredništva, kadar bo imela čas za to,
(Nadaljevanje.)
ker bo njena prava naloga na ta način najboljše prikrita.
O vsem napiše Eskande Zermeni dolgo pismo in z nestrpnostjo pričakuje njenega prihoda.
Poraz Anglije.
Anglija je predvidevala, da je sedaj ona na vrsti in -je podvzela razgovore z narodi, ki so jih Radže-zraka že upo-korili, da se podvzame skupna akcija proti zagonetnim napadnikom. Motila se je v pričakovanju, da ostane njena akcija tajna. Na nek način so nevarni sovražniki zaznali za njene korake ter se požuriti. London (je bil v par dneh posut z lističi, padlimi iz zraka, na katerih sta se zgoraj in spodaj križala po dva trikotnika — modri in rdeči, v sredini pa stoji kratek poziv:
»Dva dni odloga Angliji, da preneha z mednarodno akcijo proti gospodarjem ognija in mraza! Ta rok velja tudi za plačanje vsote sto milijonov funtov. Vsaka ura odlašanja povečava vsoto za deset odstotkov.
Radže-zraka.«
London in ves svet obide znova groza. Ali bo ponosita Anglija klonila ter priznala moč onih, !ki se nazivajo gospodarjem ognja in mraza.
Eskande zdrvi v uredništvo. Le Sote ga je že pričakoval.
»Vi odidete takoj v Šerburg! Tam vas čaka moja jahta »Lastovka«; kapetan je že obveščen. Morate videti Lz bližine poraz Anglije. 2urite se, ne izgubljajte časa!«
On je vkljub temu izgubil celo uro. Hotel se je posloviti od Zermene, a ona se je odločila, da gre z njim. S trmo-* glavostjo žene, ki ljubi, a se sama tega ne zaveda, mu je dokazovala, da je njena navzočnost neobhodno potrebna. Eskande privoli, ne vedoč, da ona o tem svoje matere ni obvestila. Odpotovala sta ob treh popoldne.
Londonsko javno mnenje je bilo prepričano, da se bo morala vlada uklonit«. Toda šele po kakih nesrečah. Prebivalstva se je polastila panika, trumo-
beže iz mesta, ne vedoč kod ne | *ajn, da se na ta način rešijo smrti pod
ruševinami hiš.
Napad je bil pričakovan ravno v ča-Su> ko je imel kralj vršiti smotro mornarice, vsidrane v Portsmutu. Poleg Predstavnikov tujih držav je ibita nedaleč od vojne mornarice vsidrana tudi luhta Tokre-Dazi-Pal-a, ki je prišel, da Se pokloni svojemu suverenu.
Dasiravno obveščeni, se mornarji ni-s° plašili, široko 'je morje; utečejo in z nrorja se bodo lažje borili proti opasno-s*>ni. Od lord-admiraia Hastinga pa do 2®dnjega moža v podmornici ni bi! n kdo v skrbeh za svoje življenje.
. Na večer prvega dne po preteku ul-kuiata izda lord-admirai povelje usmeriti vse topove največjih ladij proti nebu v najvišje možnem kotu. Počitek je dovoljen vedno samo polovici moštva.
izvršitvi teh povelj je temna noč zakrila negibne črne mase angleške vojne mornarice.
Na krovu velike oklopnice »Plenkton« sedi v svoji kabini mlad kadet in piše Pismo svoji izvoljenki Meri Fairbanks. Slika male, komaj šestnajstletne hčerke Albiona krasi steno kadetove kajute ■n pogled nanjo napolnjuje njegova pr-sa s svežino poletnega dneva:
Kratko pisemce; kadet ni ljubil dolgih besedi, prežeto z mlado ljubeznijo, izražajoče skrb za izvoljenko in ob-enem upanje, da se je skrila v poletni dvorec, kjer je nenadni napad najteže Pe bo dosegel. Končal je, proseč jo, naj se čuva in z obljubo, da jej jutri Piše o poteku pričakovanega kritičnega dneva.
Po zaključku pisma se še malo iz-Prehodi po krovu. Krasna, topla, poletna noč. Morje miruje, samo drobni valčki plime monotono pljuskajo ob jeklene stene oklopnice.
Vrnivši se v kajuto odpre linico, Mgasne svetilko in kmalu zaspi kot ubit.
Še predno se je pričelo daniti, se vzbudi in čuti, da ga nenadoma objema mraz. Vstane, zapre lino, vzame zimske odeje in se ponovno vrne v posteljo, misleč da je gotovo obolel in ga trese mrzlica. Tudi pod zimsko odejo ga zebe vedno huje.
»Nič ne pomaga; k zdravniku grem.«
In vstane, še vedno trepetajoč mraza. Stopi k umivalniku, da se še umije.
-	Led!
Ne more verjeti lastnim očem. Pogleda na omarico, kjer je imel kozarec vode. Tudi led!
»Vraga, saj vendar nismo v januarju!« pomisli ves začuden. Pogleda skozi Okno. Davno se je že zdanilo, a zunaj vsejedno še vedno mrak. Brzo se obleče ter odpravi na krov, da vidi, kaj pomeni to čudo.
Komaj pa stopi na prosto, ga objamejo klešče neznosnega mraza. V prvem hipu ne zagleda žive duše na krovu. Hoče nazaj, a noge zdrče same naprej, kot da so na kolescih. Kdovekje bi se ustavil, da ni padel kot je dolg in širok po tleh. Krov, dimniki, jambori, ograja, vse je zakovano v debelo ledeno plast. Pri ograji opazi tri častnike. Smejejo se mu:
»No, Šmit, kaj se vam zdi?«
Njemu ni bilo do smeha. K sreči pridejo mimo mornarji, posipajoči pepel po zledenelih tleh. Trojica častnikov se je šele sedaj upala od ograje. Skoro pride tudi komandant in častniki, posi-neli od mraza, opazujoč neverno čudni pojav in ne vedoč, kaj bi; zakaj morje je zamrznilo.
Na pogled prekrasno naravno čudo. Kjer je bil vodni pritisk jačjii so se 'ledeni skladi kopičili v cele svetlikajoče se gore. Ledovje oklepa celo angleško bojno brodovje. Da ijih ni kaka magična sila prestavila na severni tečaj?
Nad f lotil jo plava sivkast ciblak. Dve do tri milje proč pa se smeje toplo solnce, da čuje se celo valovanje vznemirjenega morja, ki liže zledenelo soseščino.
»Na svoja mesta!«
»Pripravite se na borbo!«
Povelja z admiralske ladje so hitro izvršena in na »Plenktonu« se pokade oblaki črnega dima iz dimnikov, stroji zaječe, poskušajoč dvigniti sidra in oprostiti se ledenega oklepa.
Zaman! — Vsa razvita sila ni v stanu ganiti broda z mesta.
»Palite!«
»Na koga?« se vprašujejo. B'li so za-prepaščeni, pa tudi ozlovoljeni radi ne-
razumljivega povelja: streljati ostro v
—	zrak. Marsikdo je pomilovalno s skoraj neprikrito porogi,jivostjo opazoval višje oficirje, ponavljajoče to neumno povelje.
»Streljali bodemo, dečki! — Da rešimo čast Anglije!« ponavljajo častaki, ne upoštevajoč začudenih, skoro po-roglivih obrazov moštva; saj je povelje tudi njim samim neumljivo.
Salva! Ozračje in vsa okolica se zamaje od strahovitega groma. Tisoči
najrazličnejših kalibrov so bruhnili plamen pinoti nebu. Cela Normandija je odmevala v gromu.
Tri salve brez vidnega uspeha. Pač se je pokazala po drugi salvi odprtina v sivem oblaku. A solnce ni dolgo sijalo skozi njo; hitro se je zagrnila tudi ta in oblak se je pričel nižati. Z nižanjem oblaka je naraščal tudi neznosni mraz in zahteval prve žrtve na krovih ladij.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
TovarniSka zaloga!	Tovarniške	cene!
SNEŽNE ČEVLJE, GflLOŠE IN DRUGO OBUVALO
kupite na debelo pod najugodnejšimi pogoji pi-i
ALEKS. OBLAT
SV. PETRA CISTA ŠT. IS
LJUBLJANA
Telefon 2435
VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA!
ZAHTEVAJTE CENIK!
Tiskovine
ki jih potrebujete v Vašem poslovanju : Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelave po najnižjih cenah
Tiskarna „MERKUR“ Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23 - Telejon 2552
Za večja naročila zahtevajte proračune!
WV1NQCETW T—vIn^ga
LJUBLJANA
nudi naJOneJSl In naJoKusnelil
namizni Ris S^b«
vina
Zahtevajte ponudbo 1
Tehnično In hlgllenlCno najmoderneje urejena kitama v Jugoslavlfi.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, 11. nadstr. Telefon iter. 2389.
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.