OBRTNI VESTNIK Igpgt 'OBRTNI VESTNIK«. SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA 1. IN n V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40.—. POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 21. V MESECU. // NEFRANkIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. // ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO. // tP »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE. RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA KRALJA PETRA TRG 8. TELEFON 51-25. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. // XXII. LETNIK. V LJUBLJANI, 20. DECEMBRA 1939 ŠTEV. 23-24 Vesele božične praznike želita cenjenim naročnikom, čitateljem in oglaševalcem uprava in uredništvo „G*ERTNEGA VESTNIKA‘ L« 0 važnosti učnih načrtov in po.aganju strokovnih izpitov Brezdelje obrtnega odseka Zbornice za TOI Ko smo v zadnji številki nanizali dejstva samovoljnosti in nerazumevanja do obrtniških interesov vladajoče večine obrtnega odseka Zbornice TOI v Ljubljani, nismo tega storili morda z namenom, da bi žalili kogarkoli izmed Prizadetih na njegovi osebni časti, pač pa je bil namen našega poročila edino ta, da bi gospodom od večine z mjiho-vim uglednim gospodom predsednikom na čelu odprli oči, kako zgrešeno je njihovo postopanje. V času, kakršen je sedanji, ni koristno igrati se z gospodarskimi vprašanji in tudi ni prav, da se prepušča vsa odločitev zgolj eni sami osebi. Konzultativno delo bi vsekakor prinašalo mnogo uspešnih koristi celokupnemu obrtniškemu stanu. Dejstvo Pa je, da se ne skliče seja obrtnega odseka naše Zbornice kljub odločni zahtevi zastopnikov Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, ki so člani obrtnega odseka in dveh zastopnikov večine. Radi tega je pri nas v Sloveniji ustvarjen nevzdržen položaj in obrtništvo stoji podeljeno po svojih združenjih in organizacijah izven vsega sodelovanja na važnih in za obrtništvo odločilnih vprašanjih. Brez vsake inici-jativnosti je prepuščeno samo sebi in ne najde poti, ki bi ga povezala na složnem in skupnem delu. Zdi se, kakor da ni za nas nobenih posebnih problemov, nobenih zares važnih vprašanj in da je v naj lepšem redu vse, če se prepušča rešitev v vseh strokovno stanovskih zadevah edino eni osebi. Odklanja in podcenjuje se vsaka ini-cijativa, vsi predlogi, ki streme za izboljšanjem sedanjih življenjsko važnih vprašanj in ki prihajajo iz vrst odseko-ve manjšine. Čudimo se, da široka obrtniška javnost trpi na tak način svoje zapostavljanje in to brezdelje. Mi, ki se zavedamo odgovornosti do našega sta-rovskega pokreta, a nam vsled obstoječih razmer ni dana možnost, da bd z vso odločnostjo in tudi z uspehom zastopali te interese, se zato že v naprej zavarujemo pred vsakršnimi očitki, ki bi se morda hoteli podtikati našemu delu. Odrekamo upravičenost odločeva-nja v najvažnejših obrtniških problemih, ki se danes rešujejo po predsedniku obrtnega odseka Zbornice za TOI in ki so prav tako važni za celokupnost našega stanu. Iskreno želimo, da bi ti gospodje vendar končno prišli do spoznanja, da je zapravljanje časa na borbi političnega prestiža naj večja nesreča za vse obrtništvo naše Slovenije. Bridko se bo občutilo to brezdelje obrtnega odseka v naših obrtniških vrstah. Težko bo popraviti storjene pogreške in nemogoče bo nadoknaditi dela za tako brezplodno izgubljeni čas. Kakor vsak drug stan naše gospodarske edinice nosi brigo za svoj položaj, se trudi in izglaja pot za sedanjost in bodočnost, tako smo tudi mi obrtniki poklicani in dolžni, da ne zanemarjamo naših eksistenčnih vprašanj. V tem delu bi morala sodelovati celota in cepljenje bo prinašalo le neuspehe. Ko zaključujemo letošnje tako razburkano leto, iskreno želimo, da bi nas novo leto 1940 privedlo k iztreznjenju ter omogočilo stvarno, složno in prav zato tembolj uspešno delo, katerega koristi naj bi blagodejno oplajale sleher-nega£%ana številne obrtniške družine! Ekonomski in socialni pomen dokazovanja obrtnikove strokovne izobrazbe je silno velik. Vprašanje, ki ga hočemo analizirati, ni novo. To vprašanje je predmet javne razprave že od časa, ko so v gospodarskem življenju zavladale svobodne ideje. Z uvedbo popolnega liberalizma in svobode v gospodarstvu je bilo omogočeno, da se tudi poedinec, če želi in smatra za potrebno, lahko posveti obrtniškemu poklicu brez ozira na to ali je sposoben in vešč opravljanja specifičnega in zares strokovnega posla. Četudi je popolna svoboda v tem pogledu vladala relativno le kratek čas, naletimo še dandanes na težnje in teoretične razlage, da dokazovanje strokovne usposobljenosti za opravljanje samostojnega obrtniškega poklica ni neobhodno potrebno. Med tem pa so bili razlogi, 'ki so jih iznesli voditelji obrtništva tako močni in prepričevalni, da je bilo že v obrtnem zakonu iz leta 1884 predpisano formalno dokazovanje strokovne usposobljenosti za samostojno izvrševanje obrta. Novi zakon o obrtih vsebuje tudi način stvarnega dokazovanja strokovne usposobljenosti s polaganjem pomočniških izpitov in mojstrskih izpitov. Dejstvo je, da se življenje in njegovi pogoji iz dneva v dan komplicirajo in da hitri razvoj tehnike ter dvig življenjskega standarda stavljata na ljudi, ki proizvajajo dobrine potrebne za življenje, obstoj in udobnost človeškega rodu vse večje zahteve. V družabnih za-jednicah — državah — ima vsak sloj, pa tudi vsak poedinec svoje odrejene naloge, ki jih mora obvladati in izpolnjevati. V delitvi dela, ki se še vedno stopnjema jača, vidimo verno zrcalo današnjega sestava človeškega dela in udejstvovanja. Tudi obrtniški stan ima v današnji družabni zajednici svoje, točno opredeljene naloge. On je nosilec materialne kulture. Tak je bil že v preteklosti in to svojo nalogo je ohranil do današnjih dni. Obrtniški stan proizvaja in ustvarja materialne dobrine, ki služijo človeku za ohranitev njemu dostojnega in udobnega življenja. Ni vseeno za narodno gospodarstvo neke države, na kakem nivoju je njena strokovno-obrmiška in industrijska delavnost in komu se prepušča izvrševanje te delavnosti. Ekonomska veda, ki se vse močneje razvija, je postavila načelo, da morajo strokovna dela in posle izvrševati osebe s strokovno usposobljenostjo, ker to zahteva načelo ekonomske racionalnosti. Ce dopustimo izvrševanje obrtniških del osebam z nestrokovnim znanjem, je nujno, da bo utrpelo od takega postopanja zgubo in škodo narodno gospodarstvo. Obstoja torej takoj vprašanje, zakaj bi delo nestrokovnjakov povzročilo tako porazno in dalekosežno škodo, ki bi zapuščala sledi celo v narodnem gospodarstvu. Na to vprašanje daje odgovor izkustvo. Izkustvo je namreč pokazalo, da je samo strokovnjak v stanu izdelati dobre izdelke tako glede njihove večje trajnosti, uporabnosti, solidnosti in odpornosti. Ono je dalje pokazalo, da samo izobražen in strokovno usposobljen rokodelec zna in more bolje in popolnejše izkoriščati proizvodna sredstva. Ali se pa morda lahko postane vešč rokodelec in pravi strokovnjak brez sistematičnega — postopnega učenja in vežbanja? Tudi na to nam odgovarja izkustvo s trditvijo, da je nemogoče. Najdejo se tu in tam talenti, ki hitreje in spretnejše obvladajo neko delo in dosežejo neko sposobnost povprečnega človeka. Ali to so izjeme! Človek povprečnih sposobnosti, a teh je največ, se mora skozi določeno dobo učiti in vaditi, da doseže potrebno sposobnost in spretnost za obvladanje ročnega dela. A danes ni potrebna samo ročna spretnost in manuelna sposobnost. V današnjem gospodarskem sistemu mora biti vsak obrtnik tudi spreten trgovec. Kot tak mora imeti gotovo izobrazbo, če hoče doseči uspehe in napredek svojega dela. Večkrat smo že v našem glasilu poudarjali, kakšne lastnosti so potrebne obrtniku, da zamore uspešno prodajati svoje izdelke. Misli iz naših člankov so dovoljena argumentacija za trditev, da se z obrtniško-gospodarskim delom ne more uspešno in koristno baviti za sebe kot tudi za narodno gospodarstvo tisti, ki ni zadosti izobražen in dovolj strokovno usposobljen. Dandanes se naš kmet zanima in poučuje o tehničnem napredku, zanimajo ga prirodne vede, fizični zakoni itd. Toliko bolj je potrebna načrtna izobrazba obrtnikom, ki se ukvarjajo po največkrat z izdelovanjem takih dobrin, od katerih za visi človeško zdravje in življenje. Večkrat slišimo ugovore, da današnji učni načrti za obrtnikovo izobrazbo ne dosegajo pravih zaželjenih rezultatov. Tudi na to opazko nam daje odgovor zopet izkustvo, ki potrjuje, da mladina, ki prihaja k strokovnim pomočniškim odnosno mojstrskim izpitom, silno pomanjkljivo obvlada temelje obče izobrazbe. Šolske razmere obrtniškega naraščaja so žalostne. Po naših vaseh takih šol sploh nimamo. Kratkotrajni tečaji ne morejo nadomestiti metodičnega pouka izvedenega po temeljito proučenih učnih načrtih. Od vajenca odnosno pomočnika brez teoretske podlage, z malenkostnimi izkustvi, ki si jih je pridobil v primitivni vaški delavnici, ne moremo pričakovati pravega strokovnjaka v svojem poslu in veščega trgovca. Izdelki in delo takega strokovno neusposobljenega pomočnika odnosno obrtnika so slabi po svoji kvaliteti, trajnosti, uporabnosti in solidnosti. Pri strokovnih pomočniških in mojstrskih izpitih se pokaže prava slika topoglednega mizernega stanja. In kakor šola s svojim postopkom deluje vzgojno na učence, tako imajo tudi strokovni izpiti za bodoče pomočnike odnosno mojstre velik vzgojni pomen. Po- Vesti zadnjih dveh tednov Amerika sicer ne bo prekinila diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, prepovedala pa je vsako dobavo letal in orožja Sovjetski Rusiji. Tudi proti takojšnjemu plačilu v gotovini ne morejo dobiti sovjetski odposlanci letal. V Terijoki, obmejnem finskem kra-ju, je bila postavljena od boljševikov nova komunistična vlada Finske. Njen predsednik je Kuusinen, ki je že 30 let član finske komunistične stranke. Nova vlada si je nadela ime vlada finske demokratske republike. Večina članov vlade je prišla iz Rusije. Molotov je odklonil pogajanja z nove finsko vlado Ritija ter bodo sovjeti priznali od njih imenovano boljševiško vlado Kuusina. Finska vlada je zahtevala od tajništva Zveze narodov, da se čim prej skliče skupščina ZN in sklenejo sankcije proti Sovjetski Rusiji zaradi njene-ga napada na Finsko. Po vesteh nevtralnih listov si hoče Sovjetska Rusija na severu popolnoma zavarovati hrbet in zato je tako nenadoma in hitro nastopila proti Finski. S tem hoče dobiti svobodne roke na Balkanu, ker se boji, da je ne bi Nemčija prehitela z nastopom proti Rumuniji. V zvezi s tem se tudi poroča, da je Turčija svetovala Rumuniji, da prostovoljno odstopi Besarabijo Rusiji in si s tem prihrani tvegano vojno. Rumunija pa je ta predlog odklonila, ker se boji, da bi potem zahtevali še Madžari odstop Transilvanije, Bolgari pa Dobru-dže. Na morju se vodi še nadalje najostrejša vojna. Vendar pa je v zadnjih dneh število potopljenih ladij manjše. Angleški strokovnjaki trdijo, da ima Anglija že sredstvo proti magnetičnim minam. Mobilizacija velja Belgijo vsak dan 10 milijonov frankov. V češko-moravskem protektoratu je sedaj 250.000 nemških vojakov. V to število pa so všteti tudi policijski oddelki ter oddelki SS. Vodstvo Rdečega križa v Washingtonu je poslalo na Poljsko 250.000 dolarjev, da se pomaga poljskemu prebivalstvu v zasedenih krajih. Za finančnega direktorja v Ljubljani je bil imenovan višji finančni svetnik Josip Mozetič. • Angleški kralj je podpisal kraljevo uredbo, s katero se uvaja zaplemba nemškega izvoza. Enak zakon je stopil v veljavo tudi v Franciji. Istočasno z uredbo je izdala angleška vlada tudi 11 pojasnil, ki bistveno olajšujejo položaj za nevtralne države. Uredba se tudi ne bo začela z vso strogostjo takoj izvajati, temveč šele 4. decembra, da se da nevtralnim državam nekaj časa, da se na izvajanje uredbe pripravijo. Nemci zahtevajo, da nevtralne države pozitivno nastopijo proti angleškim represalijam, ker da bi se s tem tudi vojna skrajšala. Daladier je pri opisu mednarodne politične situacije poudaril veliki pomen pakta s Turčijo, ki pomeni utrditev miru na Balkanu. Politika Italije je v skladu z italijanskimi nacionalnimi interesi, kakor je dejal Mussolini. Ta politika je mnogo pripomogla k ohranitvi miru na Sredozemskem morju. Francija ima zaupanje v to politiko, Vedno skrbi Francija za spoštovanje italijanskih interesov ter dostojanstva Italije. Nemčija je danes osamljena, je nadaljeval Daladier. Francija bo zopet potisnila meč v nožnico, ko bo mogla popraviti krivice, ki so se storile malim narodom. Ni še prišel čas, da bi se moglo javno govoriti o vojnih ciljih. Da- ladier je nato še naglasil, da je vojne kriva Nemčija, nato pa je z zelo ostrimi besedami obračunal s komunisti. Svoj govor je zaključil z apelom na Francoze, da morajo vsi brez izjeme delati, da se doseže zmaga, ker od nje zavisi rešitev Francije in rešitev svobode. Vladi Daladiera je izglasoval francoski parlament zahtevana pooblastila. Francoski ministrski predsednik Da-ladier je imel v francoski poslanski zbornici velik govor, v katerem je med drugim dejal: Vojna traja že tri mesece. Na kopnem so naše armade že dokazale svojo vrednost, prav tako pa tudi naša utrjena črta. Naše letalstvo zmaguje, na morjih pa sta francoska in angleška mornarica zaustavili ofenzivo nemških podmornic. Sedanja vojna pomeni boj za našo varnost. Vojna nam je bila vsiljena in to ne samo zaradi napada na Poljsko, temveč zaradi poskusa vpostavitve narodno socialistične nadvlade v Evropi. Francoska obrambna črta postaja vedno bolj popolna. Varčujemo s francosko krvjo in zato kopičimo obrambna sredstva. Nato je govoril o Poljski, na katero da se je zlil nov val umorov in usmrtitev. Na francoskem ozemlju pa sta se sestavili nova poljska vlada in nova poljska vojska, ki se z nami vred borita za zmago. V Berlinu se bo baje v kratkem začela konferenca vodilnih mož Gestapo in GPU, da se bodo določile enotne smernice za obe tajni policiji. POZIV DAVKOPLAČEVALCEM. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je narečil vsem davčnim upravam, naj javno pczcveju davkoplačevalce, da morajo v januarju 1940 vležiti prijave za prldobnino, posebne davčno doklado, davek na poslovni promet, luksuzni davek, davek na neporočene in dcklado za narodni sanitetni fond. Mogoče ste tudi VI med tistimi, smo Vam zaupali in Vam pošiljali »Obrtni Vestnik« brez presledka skozi vse leto, v trdni veri in prepričanju, da se boste sami spomnili svoje dolžnosti do lista ter pravočasno poravnali zapadlo naročnino, pa tega zaradi prezaposlenosti ali bog ve iz kakega razloga niste storili. Zato Vas vljudno prosimo, da Vas ne bo treba radi teh par din še posebej pismeno opominjati, da plačate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, še tekom tega meseca. Če kdo od cenjenih naročnikov morda nima naše položnice — dobi to za 25 par na vsaki pošti ter jo izpolni na naslov »Obrtni Vestnik«, upravništvo, Ljubljana, čekovni račun štev. 10.860. Celoletna naročnina znaša samo din 40. Vse one, Id so koledar spre* Jeli, opozarjamo na življenjsko zavarovanje v višini din l.ooo.—,• ki je zvezano samo z enim pogojem: da koledar č:mprej plačajo. Kdor koledarčka še ni plačal, naj to stori takoj. Zlasti pa naj pazi, da ne bo zamudil roka za plačilo naročnine. Denar nam nakažite po položnici, Id je bila koledarčku priložena. Uprava „Obrt. koledarja 1940“ Ljubljana, Kralja Petra trg 8 OUZD v Ljubljani opozarja delodajalce ... da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalpga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. močniški, a zlasti mojstrski izpit im* jo to dobro stran, da one pomočnike, ki še imajo ambicijo in ponos, dovedejo do tega, da se sami uče in čitajo ter tako pripravijo za te izpite in na to način razširjajo svoje teoretično znanje in izpopolnijo ročno spretnost. A od takih lastnosti imajo nedvomno pozneje v življenju koristi. Ne more se torej trditi, da bi bili strokovni izpiti nepomembni in brez vsake vrednosti. Oni imajo veliko vzgojno nalogo in upajmo, da bodo v bodočnosti ta svoj namen popolnoma dosegli. Obrtniški stan je v naši državi takoj za kmečkim najštevilnejši. Temu številčno tako močnemu stanu, ki je nosilec materialne kulture v državi, se mora nuditi izobrazba, ki bo odgovarjala današnji dobi in njenim prilikam. Obrtniki se morajo po učnem načrtu pripravljati za svoje gospodarske poklice. Ta*k učni načrt je predpisan tudi v obstoječem zakonu o obrtih. saj so ga zahtevali obrtniki sami, ko so uvideli, da se bo obrtniški stan obdržal in napredoval samo takrat, če bo sestojal iz takih članov, ki sd izobraženi in po gotovem načrtu dosegli ročno spretnost. Ce premotrivamo ves ta problem iz vidika občega narodnega interesa, vidimo, da je dokazovanje strokovne sposobnosti potom strokovnih, pomočniških izpitov zelo važno vzgojno sredstvo ter obenem gibalo tehničnega in civilizatornega napredka. Bodimo si odkriti in priznajmo, da naša socialna sredina še ni dosegla prave in potrebne višine in da ima prav zaradi tega manj možnosti, da kritično oceni vrednost dela, zlasti važnost kvalitetnega dela v svrho dosege čim veči« ekonomske ra-cionelnosti. V taki povprečnosti je zlasti potrebno, da se z zakonskimi sredstvi zasigura, da bo človeške dobrine in izdelke produciralo samo strokovno usposobljeno osebje. Z zaščito strokov- no izobraženega obrtništva zaščiti država istočasno tudi konzumenta, ker ga brani od brezvestnih in nesposobnih ljudi. Iznesli smo te misli z željo, da populariziramo vprašanje dviga strok, usposobljenosti našega obrtništva. Smatramo, da se načrti, ki predvidevajo večletno učenje obrta ter zaključno polaganje pomočniških in mojstrskih izpitov, morajo obdržati ter njihove pomanjkljivosti izpopolniti, ker je to v splošnem interesu in v interesu pridobivanja odnosno ustvarjanja krepkega in sposobnega obrtniškega stanu, nosilca materialne kulture vsake države. Da se vse to doseže je v prvi vrsti potrebno, da se mladini, ki se posveti obrtniškemu poklicu, omogoči, da dobi osnovno občo izobrazbo v ljudskih šolah. Nadalje je nujno, da obrtna mladina v času praktične učne dobe pose-ča posebne strokovne, obrtno-nadalje-valne šole in na ta način širi in poglablja svoje strokovno teoretično znanje. Ce se mladina na ta način pripravlja ob zavesti, da bo morala svoje pridobljeno znanje in spretnost dokazati še pred posebnim forumom, to je pred strokovno komisijo, tedaj se bodo v njej razvili do najvišje možnosti vsi skriti talenti in zmožnosti in v obrtniški stan bodo prihajali zares samo usposobljeni. S prosveto in poukom med našim obrtništvom moramo doseči še višjo stopnjo. Pouk se mora vršiti po načrtu. Ako prepuščamo obrtništvo odnosno mladino, ki se pripravlja na svoj poklic, da se sama po svoji volji pripravlja in uči za samostojno življenje in življenjsko borbo, tedaj je obrtniški stan zapisan propasti. Uverjeni smo, da se bo skrb za načrtno vzgajanje obrtne mladine razvila in pomnožila tako, da bo slovenski obrtniški stan s svojimi kvalitetnimi izdelki v ponos svoji domovini. Izjfiremembe stanja gospodarskih obratov v III. četrtletju I939 Zbornica za TOI v Ljubljani je objavila statistične podatke o gibanju obratov za III. četrtletje 1939. Ta statistika dokazuje, da se je gospodarsko stanje nekoliko zboljšalo, a se proti koncu četrtletja zopet poslabšalo. Obstoja nevarnost, da bo to poslabšanje trajalo še nadalje. Akoravno je v III. četrtletju vladala v gospodarskem življenju splošna nesi-gurnost radi napetega mednarodnega političnega položaja in je v zadnjem mesecu tega kvartala izbruhnilo v Evropi vojno stanje, je bilo število prijav in odjav dokaj slično stanju II. četrtletja. V celoti beležimo 533 prijav in 346 odjav, tako da znaša porast obratov 187. Dočim sta bila meseca julij in avgust popolnoma normalna, je v septembru število prijav radi nastalih težkoč občutno nazadovalo tako, da je končno rezultat prijav le neznatno slabejši od I. polletja, prirastek obratov pa je bil samo v tem kvartalu za 50% večji kakor v celem prvem polletju 1939. Na posamezne panoge gospodarske delavnosti se razdelijo izpremembe tako-le: panoga prijave odjave razlika industrija 7 3 + 4 obrt 258 143 + 115 trgovina 179 139 + 40 gostinski obrti 89 61 + 28 533 346 + 187 V vseh treh letošnjih četrtletjih je slika o gibanju obratov naslednja: I. četrtletje prijave - odjave industrij a 4 11 obrt 317 272 trgovina 238 264 gostinstvo 87 83 646 620 II. četrtletje prijave odjave industrija 8 5 obrt 303 186. trgovina 171 200 gostinstvo 88 79 570 470 Vsa tri četrtletja prijave odjave industrija 19 19 trgovina 588 603 obrt 878 601 gostinstvo 264 243 skupno 1749 1466 Skupno je torej bilo 283 obratov več prijavljenih ko odjavljenih. V vseh panogah je število obratov naraslo, razen v trgovini, kjer se je skupno število obratov znižalo za 15. O gibanju obratov v obrtnem odseku pravi zbornično poročilo naslednje: Zbornična statistika vodi v evidenci 73 strok obrtov, pri katerih je bil prirast v III. četrtletju skoro enak porastu v II. četrtletju. Največje število prijav beleži čevljarski obrt s 26 prijavami in 14 odjavami, na drugem mestu so krojači z 20 prijavami in 11 odjavami, na tretjem mizarji z 19 prijavami in 10 odjavami, nakar sledijo zidarji s 15 prijavami in 4 odjavami. Nad 10 prijav je zabeleženo še v sledečih strokah: peki 14 prijav, žage 13 prijav, brivci in kmetski mlini po 12, tesarji in mesarji po 10 prijav. V ostalem pa je bilo prijavljanje in odjavljanje sorazmerno gospodarski strukturi po vseh strokah dokaj normalno porazdeljeno, kakor se vidi iz naslednjega podrobnega izkaza. Izpremembe v stanju obrtnih podjetij v III. četrtletju 1939. Stroka pri j. od j. — 1 Kamnolomi Pridobivanje peska in gramoza Pridobivanje zemlje za barve Izd. cementne opeke Opekarne Pečarji Lončarji Nožarji in brusači Pilarji Kovači Kovači in podkovni kovači Podkovni kovači Izd. kravjih zvončkov Izd. žebljev Ključavničarji Strojni ključavničarji Kleparji Izdelovanje aparatov za trajno ondulacijo — Galvanizerji in galvanoplastiki 1 Optiki 1 Mehaniki 5 Kolarji 2 Zage 13 Žaganje drv z motorjem 1 Mizarji 19 Sodarji 2 1 — 1 — — 1 4 — 2 — 1 — 1- — 1 — 2 8 1 — 1 3 1 3 *1 2 1 7 7 1 10 4 Strugarji I Košarji — 1 Usnjarji 1 —- Sedlarji — 1 Usnjena galanterija in torbarstvo 2 1 Izdelovanje bleščic za dekoracijo ženskih oblek 1 Izdelovanje pletenin 3 2 Predtiskarija — 1 Tapetniki 2 2 Izdelovanje perila 1 1 Krojači 20 11 Krojačice 9 6 Šivilje 9 9 Klobučarji — 1 Modistke 3 2 Čevljarji 26 14 Brivci 2 — Frizerji 1 1 Brivci in frizerji 12 4 Predelovanje papirja in celofana 1 —- Izdelovanje senčnikov 1 — Mlini 3 7 Mlini kmetski 12 Peki 14 9 Izdelovanje testenin 1 — Slaščičarji 2 2 Mesarji 10 4 Mesarji in prekajevalci 1 Črevarji 1 — Izd. mlečnih izdelkov 2 — Izdelovanje žganja 2 1 Izdelovanje kisa — 1 Sodavičarji 1 — Izdelovanje 'kemičnih izdelkov 2 — Izd. kozmetičnih izdelkov 1 — Graditelji 3 1 Zidarji 15 4 Tesarji 10 2 Vodovodni inštalaterji 3 — Steklarji 1 — Pleskarji in sobni slikarji 3 — Dimnikarji 1 1 Konjači 1 — Negovanje nog 3 —- Masaža 1 Razno 1 Skupaj 258 143 Nazadovanje beležijo torej kovaški, kolarski in sodarski obrt in obrtniški mlini, kar ima deloma svoj vzrok v industrijskih delavnicah, motoriziranju cestnega prometa in davčnih olajšavah za kmečke mline. Krajevna razdelitev Radi popolnosti ocene položaja navajamo v naslednjem še krajevno razdelitev prijav in odjav po političnih srezih, iz katere se zrcali nihanje gospodarstva po splošnem položaju posameznih krajev in po specialnih konjunkturah, ki jih stvarjajo posebne gospodarske prilike raznih predelov banovine. SREZ Prijave Odjave £> O trgovina gostinski obrt .O O trgovina gostinski obrt Ljubljana m. 40 30 15 9 18 13 Ljubljana sr. 9 5 6 6 3 2 Brežice 6 2 2 4 3 — Celje mesto 8 4 1 6 5 Celje okolica 21 4 3 11 5 2 Črnomelj 2 4 2 2 4 1 Dravograd 7 5 1 5 4 2 Gornjigrad 6 1 — 4 5 2 Kamnik 9 4 — 7 10 2 Kočevje 11 5 7 5 8 4 Slov. Konjice 1 2 — 3 1 2 Kranj 16 10 1 2 2 1 Krško 8 3 1 3 2 — Laško 7 5 3 3 3 4 Lendava 6 5 — 4 6 — Litija 3 2 3 6 2 1 Ljutomer 5 4 5 7 2 6 Logatec 4 6 3 3 2 1 Maribor m. 16 16 4 14 14 5 Maribor d. br. 13 15 8 2 4 — Maribor 1. br. 5 4 2 2 6 3 Murska Sobota 14 3 — 1 7 — Novo mesto 7 7 5 6 4 1 Ptuj mesto 2 4 1 1 1 — Ptuj srez 4 2 1 7 1 1 Radovljica 19 8 9 15 6 2 Slovenjgradec 1 4 3 2 5 1 Škofja Loka 7 8 1 3 4 1 Šmarje p. Jelš. 1 7 2 2 2 4 Skupaj 258 179 89 143 139 61 Dopisujte v »OBRTNI VESTNIK“t Širite »OBRTNI VESTNIK«! Proračun ZTOI za leto 1940 Potrebščina: SKUPNA POTREBŠČINA ZBORNIČNEGA SVETA IN URADA A. Redna a) osebni stroški 1. Plače in statutarne doklade nameščencev Din 1,351.745. 2. Draginjske doklade „ 385.960, 3. Miloščine „ 24.000. b) stvarni izdatki 4. Potni stroški: a) seje zborničnega sveta, predsedstva in odborov Din 65.000.— b) udeležba na konferencah Din 35.000.— c) uradni dnevi v Celju, Mariboru in Ptuju Din 42.000.— 5. Pisarniške potrebščine ,, 6. Poštni stroški ,, 7. Knjige in časopisi „ 142.000, 92.000, 60.000, 40.000, 25.000, 20.000, 52.000, 12.000, 34.300, 325.000, 78.000, 50.000, 8. Nabava pisarniškega inventarja 9. Tiskovni stroški 10. Vzdrževanje in uprava zborničnih nepremičnin 11. Članarine in prispevki 12. Razni stroški c. dotacija zakladov 13. Dotacija pokojninskemu zakladu B. Izredna 14. Obrestovanje in odplačilo dolga za zbornično palačo 15. Drugi obrok na račun stroškov za nadomestne volitve II. SPECIALNI KREDITI PREDSEDNIŠTVA IN ODSEKOV 1. Zbornično predsedstvo. 16. Naklonila podpore in prispevki za obče koristne svrhe Din 20.000.- 2. Potrebščine odsekov. a) industrijski odsek Din 185.000,- b) trgovski odsek „ 291.000,- c) gostinski odsek „ 180.000,- d) obrtni odsek 1. Dotacija Zavodu za posp. obrta Din 192.000,— 2. Honorar inž.-uprav. Zavoda PO Din 24.000.— 3. Plača za eno pisar, moč Zavoda PO Din 14.400.— 4. Davki, zavar. in druge dajatve za osobje Din 6.500.— 5. Založba učil Din 9.000.— 6. Obrtni domovi in zavetišča Din 15.000.— 7. Obrtnim organizacijam v Mariboru Din 10.000.— 8. Obrtnim nadaljevalnim šolam Din 100.000.— 9. Ustanove za onemogle bivše obrt. Din 20.000.— 10. Ustanove za učence in učenke drž. tehnične srednje šole Din 11.000.— 11. Dotacija sklada za muzej Kralja Zedinitelja za umetno obrt Din 20.000.— 12. Obrestovanje in odplačilo dolga za obrtni dom v Celju Din 15.400.— 13. Stroški sej in potni stroški konfer. Din 60.000.— ,, 497.300- Rekapitulacija I. Skupna potrebščina zborničnega sveta in urada A. Redna 1 a) osebni stroški Din 1,761.705,— b) stvarni izdatki Din 477.300.— c) dotacija zakladov Din 325.000 — Din 2,564.005,- B. Izredna a) služba zborničnih dolgov Din 78.000.— b) stroški nadomestnik volitev Din 50.000.— „ 128.000,- II. Specialni krediti predsedništva in odsekov: 1. Zbornično predsedništvo 2. Potrebščine odsekov: a) industrijski odsek b) trgovski odsek c) gostinski odsek d) obrtni odsek Din 185.000,— Din 291.000 — Din 180.000,— Din 497.300,— Din 20.000,— 1,153.300, Skupna potrebščina Din 3,865.305.- Dohodki A. Zbornično premoženje 1. Donos zborničnih nepremičnin 2. Obresti naloženih denarjev 3. Razni dohodki B. Doklada 4. Donos 8% tekoče zbornične doklade Din 43.000, 8.000, 6.000, a) industrijski odsek b) trgovski odsek c) gostinski odsek d) obrtni odsek Din Din Din Din 1,402.060,- 680.784,- 140.205.- 251.705.- Skupaj Din 2,474.754.— 5. Donos zaostale doklade predhod. 1. Din 450.000.— C. Zbornične takse 6. Takse od potrdil a) industrijski odsek b) trgovski odsek c) gostinski odsek d) obrtni odsek 7. Dohodek od povišanih taks 8. Takse od mojstrskih izpitov „ 2,924.754, Din 181.370,— Din 243.460.— Din 118.840,— Din 176.330.— 720.000, 100.000, 70.000, Skupni dohodki: Din 3,871.754.— Skupna potrebščina: Din 3,865.305.— j Presežek: Din 6.449,— Proračun Zavoda PO pri ZTOI za L 1940 Dohodki 1. Prispevek Zbornice za TOI Zavodu PO Din 192.000,— 2. Za knjižnico ti 9.000,— 3. Za obrtne domove i) 15.000,— 4. Obrtne organizacije ti 10.000,— 5. Honorar ing. upravnikuu ZPO tt 24.000,— 6. Pisarniška moč tt 14.400,— 7. Podpora ministrstva trgovine in industrije tt 120.000.— 8. Povišek taks tl 80.000.— 9. Dohodki tečajev it 15.000,— 10. Dotacija sklada za muzej Kralja Aleksandra I. Zedinitelja za umetno obrt ti 20.000,— 11. Razni dohodki tt 2.000,— Din 501.400,— Stroški 1. Tečaji Din 114.000.— 2. Seje uprave Zavoda PO in potnine tt 30.000,— 3. Odškodnina za dežurno delo upravi Zavoda PO tt 18.000,— 4. Poslovalnica Maribor 20.000,— 5. Poslovalnica Celje ti 10.000.— 6. Poslovalnica Novo mesto tt 8.000.— 7. Strokovna izpopolnitev v inozemstvu tt 32.000,— 8. Poučna potovanja tt 20.1)00.— 9. Izdaja strokovnih knjig (učbeniki) ti 12.000,— 10. Knjižnica in čitalnica (knjige, strokovni časopisi) tt 20.000,— 11. Ustanove za vajence tt 15.000,— 12. Inventar in razne priprave ti 15.000,- 13. Uradniška moč tt 24.000,— 14. Okrevališče vajencev tt 6.000,— 15. Obrtni dom v Ljubljani it 30.000,— 16. Strokovna literatura tt 30.000.— 17. Podpora obrtnim organizacijam ti 5.000,— 18. Obrtne razstave it 25.000,— 19. Dotacija sklada za muzej Kralja Aleksandra I. Zedinitelja za umetno obrt tt 20.000.— 20. Razni izdatki tt 6.000,— Din 460.000, Nova dajatev v obliki sodnega doprinosa S 15. septembrom so pričela sodišča pobirati novo takso, takozvani sodni doprinos. Njegov namen je, zbirati posebne dohodke za gradnjo in opremljanje sodnih zgradb in za urejevanje zemljiških knjig. Sodna poslopja so ponekod že v zelo slabem stanju, po večini pa pretesna za naraščajoče posle in povečano osebje. Sodni doprinosi se bodo stekali v poseben sklad, ki pa se od ostalih enakih skladov razlikuje po tem, da se sredstva delijo na področja apelacijskih sodišč v razmerju števila prebivalstva v vsakem področju. Potrebe na področjih posameznih apelacijskih sodišč se bodo krile le iz vsote, ki pripada temu področju. Za plačevanje sodnega doprinosa so izdani posebni kolki po 0.50, 1, 2, 5, 10 in 25 din. Sodni doprinos je treba plačati na spise in listine in za dejanja v vseh postopkih pred rednimi sodišči, v kolikor so vezani kolkovini po zakonu o sodnih taksah, in v poslih, ki jih opravljajo javni notarji kot sodni poverjeniki. Sodni doprinos znaša ‘/to kolkovine, ki jo je treba plačati po zakonu o sodnih taksah, vendar z omejitvijo, da ne sme biti manjša kakor 0.50 din in ne višja kakor 25.— din, pri čemer se deli dinarja zaokrožajo na 0.50 oziroma na 1 din. Poleg tega se uvaja še posebna kol-kovina in sicer: 1. za vpise v javne knjige (za vknjižbo in zaznambo lastninske pravice) po vrednosti: do 1.000 din 2.— din preko 1.000 do 10.000 din 5.— 10.000 „ 50.000 „ 10,— „ ,, 50.000 din 25.— „ 2. za sestavo listin, ki so potrebne za vknjižbo po zakonu o zemljiških knjigah in ki v njih sestavljajo sodišča po uredbi o sestavljanju listin v zemlje-knjižnih stvareh po vrednosti predmeta: do preko 3. 5.000 din 5.000 do 10.000 „ 50.000 100.000 din Za potrditev 2.— din 5.— „ 10.— „ 25,— „ 50.— „ izvršljivosti sodnih 10.000 din 50.000 „ 100.000 „ odločb na pismeno in ustno zahtevo 2.— din. Komur je priznana pravica revnih po zakonu o sodnih taksah, je oproščen tudi plačevanja sodnih doprinosov. Sodni doprinos je treba plačati takoj, če je kolkovinski zavezanec navzoč pri sodnem dejanju. Če tega ne stori, ga sodišče pozove, da plača redni doprinos in še dvakratni iznos v 8 dneh. Kdor pri sodnem dejanju ni navzoč, ga sodišče pozove k plačilu v roku 8 dni z opozorilom, da bo sicer moral plačati trikratni iznos. Če bi zavezanec na ta opomin povišanega sodnega doprinosa ne plačal, ga bo sodišče izterjalo z izvršbo. Franc Klemenčič 7oletnik Krepak in zdrav je praznoval nedavno v krogu svoje družine ugledni naš meščan, posestnik in slikarski mojster Franc Klemenčič svoj 70-letni rojstni dan. Ze v zgodnji mladosti je izgubil skrbne starše in so ga morali vzgajati sorodniki. Po končani ljudski šoli se je učil slikarskega in pleskarskega obrta, se v njem toliko izpopolnil, da je kmalu postal samostojen obrtnik. Izpopolnil je svoje znanje v Ameriki in nekaterih evropskih državah, zlasti v Italiji. Po vrnitvi iz tujine je delal v Ljubljani pri raznih obrtnikih, ki so spoznali v mladem slikarskem pomočniku bodočega odličnega mojstra. S svojo pridnostjo se je kmalu osamosvojil in si ustanovil na Glincah svoje lastno podjetje, ki slovi še danes po svoji solidnosti. Med svetovno vojno je moral k vojakom, od koder pa se je leta 1918 srečno vrnil ter mlade moči posvetil svojemu poklicu. Naš jubilant se je krepko udejstvoval tudi v javnem življenju. V bivšem občinskem svetu je bil dolgo let občinski odbornik, med svetovno vojno pa je nekaj časa vodil tudi županove posle. Kot zaveden nacionalist in Slovan je bil tudi on med onimi brati, ki so leta 1909 polagali temelj viškemu Sokolu, ki je letos proslavil svoj 30-letni jubilej. Od ustanovitve do danes je brat Klemenčič njegov zvesti član, dolgo vrsto let pa je bil njegov pregledovalec računov in še danes ga najdemo pri vseh javnih sokolskih manifestacijah. Veliko zaslug si je pridobil za viško gasilsko četo, katere član je že polnih 40 let. Danes je predsednik njenega nadzornega odbora, katerega posle vedi z vso požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Leta 1932. je prejel za svoje nesebično delo zlato kolajno za državljanske zasluge. Tudi stanovska organizacija Obrtniško društvo v Ljubljani ga šteje med svoje najagilnejše in zveste člane. Vrlemu narodnjaku in zvestemu stanovskemu tovarišu, ki je mnogokrat s svojo vplivno besedo pomagal k napredku obrtniških vrst ob njegovem jubileju iskreno čestitamo, Spomenica Štiri in dvajset obrtniških združenj, ki zastopajo s svojo upravo vse svoje člane, je na skupni seji sklenilo poslati p. n. naslovu spomenico, da bo pojasnjeno nevzdržno in naravnost obupno stanje, v katerem se nahaja celokupno obrtništvo dravske banovine. Počeiek svetovne gospodarske krize datira že iz leta 1930, ter se stopnjuje vse do današnjih dni. Val krize je zajel tudi pridobitne sloje naše države, tako obrtnike, poljedelce, zadruge m denarne zavode. Država, ki je s skrbjo zasledovala nevšečne razmere, je zaščitila kmečki stan, zadruge in denarne zavode deloma z moratorijem in s skrajno znižano obrestno mero. Pri tem uvidevnem sanacijskem delu je pa država popolnoma prezrla obrtniški stan, ki je istoiako jedro našega naroda kot kmečki stan in potreben državne pomoči v isti meri. Obrtništvo bije svoj skromen eksistenčni boj, ker se temelji rokodelstva že rušijo. Naročila so padla na minimuifi in, ponudba dela je tako velika, da obrtnik, ki dobi naročilo v očigled hude konkurence in povrhu še šušmarstva more računati le na kak malenkosten zaslužek. V neštetih slučajih s prodajo izdelka, komaj krije režijske stroške. Posledica je, da obrtništvo ne more preživljati svojih družin niti odplačevati obresti najetih posojil; še manj pa odšteti kaj za tekoče davke. Prav posebno pa čuti obrtništvo težke gospodarske posledice, ki so nastopile v letu 1938, kot posledica političnih neprilik v svetu. Naročila so skoraj popolnoma izostala, ker so naročniki smatrali za ogrožene svoje nepremičnine vsled svetovnih homatij. Surovine, ki so se dobile še pred to dobo kolikor toliko na kredit, morajo sedaj obrtniki plačevati v naprej, seveda kdor more; zato je največ obrtnikov brez vsakega dela in zaslužka. Nevzdržne razmere, ki jih preživljamo zadnje čase poženejo marsikaterega obrtmka v obup, da seže po lastnem življenju. V teh težkih razmerah obrtništvu ni mogoče zadostiti teKočim obveznostim niti odplačevati davkov, kar doKazujejo večletni zaostanki, itubežm pri oortnikih so na dnevnem reau, ter poženejo marsikaterega obrtmka v obup do nerazsodnosti. Najvljudneje prosimo naslovno ministrstvo kraljevske vlade, da podpre z odpisom davčnih zaostankov one obrtnike, ki so obnemogli pod težo vsak danjih tegob m niso mogli položiti svoj davčni obulus na oltar države. Večina obrtništva pripada malemu človeku, ki bije takorekoč življenjski boj za svoj obstanek. Pretežna večina je obubožana in vsled večletne krize brez vsakih sredstev in zaslužka. Naslov udano prosimo, da blagovoli izdati vsem davčnim oblastem nared-bo, da se vsi zaostali davki in doklade vključeno leto 1937 obrtnikom odpišejo, iz enostavnega razloga, ker jih plačati ne morejo. Ni ta posledica državljanske nezavednosti, ampak posledica logike, da kjer ni nič, tudi vzeti ni ničesar. Z gori predlagano gesto se bo morala obrtnikov dvignila, ker se bodo zavedali, da jim je država priskočila na pomoč, ko je bila stiska najhujša. V nadi ugodne rešitve udane prošnje, podpišejo to spomenico sledeča združenja dravske banovine. Prednjo spomenico je podpisalo 24 združenj ter jo naslovilo na ministrstvo financ z nujno prošnjo po blagohotnem upoštevanju. Priobčujemo to spomenico kot nujen poziv oblasti, da izvaja iz spomenice odločilne ukrepe ter pristopi ob skrajnem trenutku na pomoč obrtništvu. Ob prebodu v 23. leto Izhajanja »Obrtnega Vestnika" Prihodnja številka »Obrtnega Vestnika« izide z Novim letom. Ob zaključku 22. letnika nas veže iskrena dolžnost, da se iz vsega srca zahvalimo svojim prijateljem, naročnikom in dopisnikom za njihovo celoletno požrtvovalno prizadevanje in pomoč. Vsakomur posebej nam je nemogoče, da se zahvalimo, zato naj sprejmejo teh par odkritosrčnih zahvalnih besed v veri, da veže naše delo v eno obrtniško družino mnogo poštenih in značajnih obrtnikov, ki bi dali za našo sveto obrtniško stvar roko v ogenj. Ne vemo še kakšni časi nas čakajo, na vsak način pa ostane pred nami še mnogo ledine nepre-orane. Upamo, da smo prestali najhujšo dobo svetovne krize, in da gremo tudi mi obrtniki novemu upanju nasproti. To nas bo še bolj okrepilo pri delu za napredek in razvoj našega stanovskega tiska. Ko bomo zbrani po svojih domovih v krogu svoje družine, posvetimo vsaj en trenutek tudi našemu tisku z obljubo, da bomo ob letu imeli v našem stanovskem listu tudi pravega prijatelja obrtniških družin, ki bo naša srca še tesneje povezal. Stremeč za tem ciljem želita uprava in uredništvo vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in inserentom vesel Božič! Naročnina za 1. 1940 ostane neizpre-menjena! Kljub povečanim stroškom tiska, podraženju papirja itd., ostane naročnina za »Obrtni vestnik« še nadalje samo dinarjev 40.— letno, zato prosimo, da nam nakažete naročnino že v pričetku, najbolje prve dni prihodnjega leta na ček. položnico 10.860. Vse naročnike, ki so zaostali z naročnino, za tekoče leto in morebiti še za prejšnjo dobo, prosimo, da nam hkrati z letošnjim nakazilom pošljejo tudi zaostanke. Ne delajte nam nepotrebnih stroškov za opomine! Bodite samozavestni in odločni in takoj izpolnite svojo dolžnost s tem, da poravnate zaostanek. Uprava »Obrtnega Vestnika« pripravlja svojim naročnikom pod pogojem, da bodo redno plačevali naročnino, prav lepa presenečenja, ki bodo našemu stanovskemu tisku ob njegovem 23. letu rednega izhajanja v čast. Naročnina se lahko plačuje pri upravi tudi osebno. pozivamo vse, ki imajo kakršno koli željo pri srcu, da pišejo na naš naslov, ali nas osebno obiščejo. Uprava »Obrtnega Vestnika« v Ljubljani, Kralja Petra trg 8. Pravice nameščenstva za čas orožnih vaj PODPORE V SLUČAJU OROŽNIH VAJ Po izčrpanju prejemkov pri podjetju ima nameščenec pravico do sledečih podpor: a) pri Javni borzi dela: Na vsakih 8 mesecev zaposlitve tekom zadnjih dveh let pred odhodom na orožno vajo, dobi brezposelno podporo za 4 tedne, največ pa za 12 tednov, ako je bil zaposlen neprekinjeno dve leti. Za brezposelno podporo se mora javiti obveznik sam ali njegova žena potom občine, ki pošlje prijavo na borzo. V krajih, kjer so borze (Maribor, Ljubljana, Celje, Murska Sobota) pa se javi direktno pri borzi; b) na državno podporo: Onim vojaškim vpoklicancem, katerih družine (pri samskih tudi oče ali mati, ki jih je vzdrževal) so vsled njegovega odhoda k vojakom ostali brez nujnih sredstev za preživljanje, pripada državna podpora, ki znaša: v krajih z nad 20.000 prebivalci: za ženo din 8.— dnevno, za vsakega pod 16 let starega otroka pa po 3.— din dnevno; v vseh ostalih krajih pa: za ženo din 5.— dnevno in za otroke po din 3.—. Za priznanje te podpore se mora javiti žena na občini, na katere območju biva. ODLOŽITEV PLAČILA NAJEMNINE Od oseb, ki so poklicane v vojaško službo (izvzeta je le služba v stalnem kadru) za več kakor 15 dni, se ne more zahtevati plačilo najemnine za ves čas, dokler so v vojaški službi in še 3 mesece potem, ko so se že vrnili od vojakov, se jih ne more terjati za plačilo dolžne najemnine. Po vrnitvi od vojakov morajo seveda takoj zopet plačevati redno (tekočo) najemnino, po preteku dveh mesecev po vrnitvi od voja- Kakršna je malta, tak je tudi zid in kakršen cement, tak beton! To pravilo velja tudi v tehniki AVTOGENEGA VARJENJA kovin. Kakršen dodatni material, tak je tudi zvarni šiv! Z dodatnim materialom v obliki ZV ARNIH PALIC se zvežeta pri varjenju oba robova kovine med seboj in pri tem je odločilne važnosti, da je material prvovrsten, ter v svoji kvaliteti vedno prilagoden kovinam in njih zlitinam, ki jih varimo v tehniški praksi. Spreten avtogenski varilec se poslužuje le takih ZVARNIH PALIC m ZVARNIH PRAŠKOV, katere izdelujejo renomirane svetovne tvrdke na podlagi znanstvenih izkustev. V STALNI ZALOGI IMAMO: La pobakrene palice za varjenje kovnega železa, 6 vrst specijalnih palic za varjenje jekla, palčice za varjenje sive litine, žico za varjenje čistega aluminija, posebne palice za varjenje aluminijeve litine, material za varjenje elektrona (karterje), legirane palice za varjenje bakra in medi, dodatni material za lotanje, razne vrste praškov za varjenje sive litine, bakra, medi, brona in aluminijevih zlitin. AGA RUŠE udružene jugoslovenske tvomice acetUena in oksigena d. d* Ruše pri Mariboru I KREDITNO DRUŠTVO I MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE kov pa morajo začeti odplačevati dolžno najemnino, in sicer na ta način, da plačajo vsak mesec na račun dolžne najemnine znesek, ki ustreza polmesečni najemnini. ODLOŽITEV IZVRŠB (RUBEŽI) Proti osebam, ki so poklicane k vojakom (izvzemši v stalnem kadru), se ne sme, dokler so pri vojakih in še 30 dni po vrnitvi od vojakov, dovoliti in opraviti nikaka izvršba iz zasebno-pravnega naslova. Od te določbe so izvzete terjatve za vzdrževanje. Poleg tega so izvzeti tudi blagovni dolgovi, dolgovi za živila in terjatve obrtnikov, če presegajo ti dolgovi odnosno terjatve znesek din 1000.—. Sklepi ankete radi izboljšanja plač zasebnim nameščencem Direkcija za prehrano in Prizad naj učinkoviteje intervenirata, da se zajezi sedanji draginjski val. Ugotavlja se, da se je najbolj podražilo baš ono blago, ki ga je v državi v izobilju. Ustanove naj se protidraginjski odbori in banovinski odbor, v katerih naj bodo enako zastopani delodajalci in delojemalci. Zbornica za TOI bo priporočila vsem svojim članom, da prilagode zaslužke svojih uslužbencev sedanjim razmeram. Glede zvišanja minimalne mezde je anketa za zvišanje na 3 din, vendar paj se to izvede v vsej državi, sedanja minimalna mezda se naj zviša za 0.50 din, upoštevajoč izjeme po čl. 3. uredbe. Minimalne mezde naj veljajo tudi za zasebne nameščence in trg. pomočnišvo. Anketa se pridružuje apelu za zboljšanje plač drž. in samoupravnih uradnikov. miiiiiiiiiKiiiiiiiimi:iiimiimi,Tiiuiuii!uiimini!iiniiiiim!n(miimsnminmBiasviM KROJAČI! Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri: Ceško-jugoslovenska veletrgovina blaga ANTON HttBL D. D. Zagreb, Trenkova ulica štev. 7 L222, let posojila v tekočem računu, proti vknjižbi in poroštvu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam. Lastna denarna sredstva so znašala 31. dec. 1938 Din 3,258.940.64, varnostni zaklad Din 1,215.350.— rezervni zaklad Din 1,183.820.— ] ZA1ATSKA Kraljevine Jugoslavije A. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 TELEFON ST. 20-30 CENTRALA BEOGRAD GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— Rezervni fondi nad Din 5,000.000.— PODELJUJE obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekama posojila, kredite na tekoče račune in posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev. SPREJEMA od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune po najugodnejšem obrestovanju. UPRAVLJA 1 m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. IZVRŠUJE najkulantneje vse ostale bančne posle. Obrtniki ! V vašem lastnem Interesn Je, da vse svoje denarne posle Izvršujete potom svojega denarnega zavoda! Odg. urednik Anton Miklič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tlaka Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.