NARODNA IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICA DS 0 45 192 030013551 w. RADIO APARAT NJEGA SESTAVA Založil Raatoval d- z. OZ? tiskala Tiskarna Slovenija. RADIO-APARAT NJEGA SESTAVA, NAPAKE IN MOTNJE SPISAL ANDREE LEOPOLD PROFESOR NA LJUBLJANSKI REALKI 46 SLIK V LJUBLJANI 1929 ZALOŽILA TRGOVINA „RADIOVAL" D. Z O. Z NATISNILA TISKARNA ^SLOVENIJA". 45192 PREDGOVOR. Lansko leto v jeseni sem imel v ljubljanski oddajni po¬ staji 6 predavanj o radiju. Pri tej priliki sem občutil, kako težko je nekaj razlagati, česar ne moreš pokazati in tudi ne narisati. O tem so me uverila tudi številna pisma, kjer so poslušalci povpraševali po posameznostih, ki so jih v predavanju preslišali. Spoznal sem torej, da ljudem sama predavanja ne zado¬ stujejo, da potrebujejo primerne knjige. Predavanje zbudi po- sluŠalčevo zanimanje, knjiga pa nudi veliko več, ker je vedno na razpolago. Zato sem svoja predavanja predelal in izpopolnil ter jih izdajam v tej brošuri. Izogibljem se teoretičnih razmotrivanj in opisujem vse pojave kratko. Najvažnejše je pač, da bo bralec o radiju hitro poučen, da bo lahko svoje znanje praktično preskusil. Gojim torej praktično znanje na škodo temeljitosti. Kdor pa se hoče temeljiteje poučiti o radiju, naj prebere mojo knjigo »Radio, osnovni pojmi iz radiotehnike,« ki jo je založila Jugoslovan¬ ska knjigarna v Ljubljani leta 1927. O imenovani knjigi tole: Ker ima matematične obrazce, pravijo, da je knjiga pretežka. Ta trditev ne more veljati splošno, temveč le individualno. Sicer pa se ni treba bati kratkih obrazcev, saj je njih vsebina že v besedilu razložena. Če je bila ta knjiga doslej temu ali onemu pretežka, jo bo razumel, ko spozna po tej brošuri bistvo radija. Brošura je uvod v knjigo. Vsekakor pa je ta knjiga pomembna, ker nam je popu¬ larizirala slovensko izrazoslovje o radiju. IV Priporočam, da predelaš brošuro in kesneje knjigo počasi in samo to, kar te trenutno zanima, ne pa vsega obenem. V brošuri opisujem enostavne prejemne aparate, in sicer 3 detektorske aparate, nizkofrekvenčno ojačevalo, reakcijski avdion in avdion z ojačevalom. Predstavljam si, da bo radio¬ amater sestavil vse te aparate ter rabil pri tem iste sestavne dele, ki jih bo polagoma dokupoval. — Priporočam, naj za¬ četnik, ki nima nobenega pojma o radiju, naredi enostavni detektorski aparat, kakor ga prinašata sliki 10. in ir., in prepričan sem, da bo imel v bližini domače postaje uspeh, ki ga bo tako navdušil za radio-sport, da bo sestavil vse aparate, ki sem jih opisal. V brošuri opisujem tudi napake in motnje, ki nastanejo sčasoma pri vsakem prejemnem aparatu. Naštevam jih radi preglednosti tudi tabelarično in povem, kako se jih ubranimo. Ta del brošure bo gotovo razveselil vse radio-naročnike, ker jim bo trajno svetoval, kako naj ravnajo s svojimi aparati, da bodo imeli z njimi veselje, ne pa sitnosti. Omenjam tudi novo razdelitev valovnih dolžin na ev¬ ropske postaje, kakor jo je določila praška mednarodna kon¬ ferenca. Dne 30. junija t. 1 . stopi ta določitev v splošno ve¬ ljavo. Pridejal sem iz vseh delov sveta najvažnejše oddajne po¬ staje, ki oddajajo s kratkimi valovi, to pa zato, ker so taki prejemni aparati tudi pri nas že močno razširjeni. Moj smoter je, da navdušim naše ljudstvo za radio, da bo gojilo radio spočetka kot šport, končno pa tudi kot vedo. Zato naj naraste med nami število radio-amaterjev in radio- abonentov. S tem bo ustreženo tudi naši domači postaji, da bo rastla in se izpopolnjevala, kakor zasluži, saj je edina slo¬ venska postaja. Želim, da doseže brošura svoj smoter. V Ljubljani, v maju 1929. Prof. Andree Leop. VSEBINA. Predgovor, vsebina.III—V. I. Brezžična telefonija. i Sorodni pojavi. i 2. Električni tok in njegove enote. 2 3. Mikrofon in slušalo. 4 4. Valovanje . 6 5 Oddajna postaja . 6 II. P r e j e m n e postaje. 1. Detektorski aparat . 9 2. O elektronkah.22 3. Nizkofrekvenčno ojačevalo .33 4. Avdion z reakcijo.48 3. Avdion z reakcijo in nizkofrekvenčno ojačevalo . . 59 III. Napake in motnje. 1. Opis napak in motenj.69 2. Navodila za odpravo napak in motenj v prcjemnem aparatu .78 Dodatek. 1. Evropske oddajne postaje z dolgimi in normalnimi valovi .100 2. Najvažnejše oddajne postaje s kratkimi valovi . . . 103 Stvarno kazalo.*.108 j I. Brezžična telefonija. i. SORODNI POJAVI. Zvonjenje, žično in brezžično telefoniranje so sorodni > pojavi. Pri zvonjenju je zvon oddajna, naše uho prejemna po¬ staja in zrak med njima posredovalno sredstvo. Zvon, po katerem udarja bet, se trese, zgoščuje in razredčuje zrak okoli | sebe ter zbuja s tem zračne valove, ki se razširjajo na vse strani s hitrostjo 340 m v sekundi. Zračni valovi prihajajo do naših ušes, potresajo bobnič v ušesu in povzročajo, da slišimo zvonjenje. Nastali zvok je tem višji, čim več valov zadene bobnič v eni sekundi, in tem jačji, čim močneje valuje zrak. Uho je čutilo za zvočne pojave. V žičnem telefonu izpreminja mikrofon zvok v elek¬ trični tok in slušalo pretvarja nastali tok zopet v zvok. Mikrofon je oddajna, slušalo prejemna postaja in tok v žici med njima prenaša zvok. Slično deluje brezžični ali radio-telefon. Oddajna postaja izžariva posebne valove, ki prenašajo govor ali godbo in se razširjajo s hitrostjo 300.000 km v sekundi na vse strani. Imenujemo jih elektromagnetne valove. Prejemni aparat lovi elektromagnetne valove in jih tako izpremeni, da nastane v slušalu zopet zvok, ki ga poslušamo. Elektromagnetni valovi posredujejo med obema postajama. Prejemni aparat je ne- obhodno potreben, ker nimamo posebnega čuta za električne pojave. 2 2 . ELEKTRIČNI TOK IN NJEGOVE ENOTE. Galvanska baterija, kakor jo rabimo pri hišnem zvoncu, daje tok, ki ne izpreminja svoje smeri in se imenuje isto- smerni tok. Tudi elektrarna proizvaja ponekod istosmerni tok, ki služi razsvetljavi in goni motorje. Večina elektrarni pa nam daje izmenični tok. Ta tok izpremeni v sekundi obi¬ čajno stokrat svojo smer. Z istosmernim tokom se hočemo natančneje baviti in omeniti pri tej priliki nekaj električnih enot, o katerih v elektriki neprestano govorimo. Če pritrdimo v privijalih močne baterije na njenih polih daljšo žico, nastane v njej istosmerni tok, ki traja toliko časa, dokler ne prekinemo zveze, ali dokler baterija preveč ne oslabi. Pri toku razločujemo jakost, napetost in smer. Množina elektrike ali, krajše povedano, elektrenina, ki steče v eni sekundi skozi prerez spojne žice, se imenuje jakost toka. Enota jakosti je i amper (i A). Ako teče tok skozi raz- stopino modre galice, jo razkraja in na žici, kjer tok zapušča tekočino, se izloča čist baker. Iz množine izločenega bakra sklepamo na jakost uporabljenega toka. Tok ima jakost i am¬ pera, če izloči iz raztopljene modre galice v eni minuti 20 mg bakra. Tisočkrat slabši tok ima jakost 1 miliampera (1 mA). V spojni žici teče tok le dotlej, dokler baterija deluje in proizvaja na svojih polih elektriko. Elektrenini na polih sta enaki, a ena je pozitivna, druga pa negativna. Razločujemo pozitivno in negativno elektriko. Pozitivna elektrika nastane na pozitivnem, negativna pa na negativnem polu baterije. Elektrenini na polih odprte baterije se skušata združiti in uničiti. Pravimo, da nastane na polih baterije električna na¬ petost, ki žene tok skozi žico, če z njo zvežemo oba pola. Ako ni na polih nobene napetosti, ne more teči po spojni žici tok. Napetost merimo z volti (V). Ne da bi to enoto natanč¬ neje določali, povemo, da ima nova žepna baterija, dokler njenih polov ne zvežemo, 4-5 voltov napetosti. 3 Električni tok v žici ima določeno smer in teče od po¬ zitivnega pola baterije proti negativnemu. Tok ima ves čas isto smer in jakost. Jakost toka v spojni žici ni odvisna samo od napetosti na polih baterije, temveč tudi od tvarine, iz katere je žica. Raznovrstne žice ne propuščajo pri isti napetosti, isti dolžini in prerezu enako jakih tokov, ker se jim različno upirajo. Tako je znano, da ima železo pri enakih pogojih skoro osem¬ krat večji upor od bakra, ki ga radi njegovega majhnega upora rabimo v vseh električnih napravah. Posebno velik upor imata zlitini manganin in nikelin, iz katerih izdelujemo specialne upore. Žica, ki ima prerez i mm 2 in je i m dolga, ima upor, ki se imenuje njen značilni, specifični upor. Vsaka tvarina ima svoj električni upor. Enoto upora ima pri o° C živosrebrna nitka, ki meri v prerezu i mm 2 in je dolga ic 6'3 cm. Tako velik upor se imenuje i ohm (i (> - ). i milijon ohmov predstavlja višjo enoto upora, i megaohm (i MV2). Tok, ki teče po spojni žici, lahko opravlja delo, n. pr. goni motor. Tok ima, kakor pravimo, energijo, ki je tem večja, čim večja je jakost in napetost toka. Električno ener¬ gijo merimo z voltamperi, ki jih določimo, ako število to¬ kovih voltov pomnožimo s številom njegovih amperov. Na¬ mesto voltampera rabimo izraz watt in merimo električno energijo z watti (W), hektowati (hW) in kilowati (kW). i hW = 100 W in i kW = iooo W. Jakost / električnega toka, upor U tokovodne žice in napetost V na koncih žice so med seboj odvisni. Skozi žico teče tem jačji tok, čim večja je napetost na njenih koncih in čim manjši je njen upor. Jakost toka dobimo v amperih, če napetost na koncih žice v voltih delimo z njenim uporom v ohmih. Jakost = aU kratko: J = ^. i* 4 Tako se glasi Ohmov zakon, ki velja za istosmerne toke in je najvažnejši zakon elektrotehnike. 3. MIKROFON IN SLUŠALO. Mikrofon in telefon sta v telefoniji najvažnejša aparata, zato ju opišemo že na tem mestu. V običajnem mikrofonu (sl. 1.) se tišči drobna ogljena Sl T. Mikrofon. plošča ali opna, vdelana v kovinski škatlici, ogljenega valja, ki ima eno ali dve zarezi. Prostor med valjem in ploščo deloma izpopolnjujejo zrnca iz koksa. Da zrnca ne izpadejo in opna ne zveni, je nataknjen na valj obroč iz klobučine in se tišči mikrofonove plošče. Če govorimo v mikrofon, se nje¬ gova opna trese in zrnca se v smislu govora med seboj bolj ali manj stiskajo. Pri tem se izpreminja upor mikrofona in jakost istosmernega toka, ki teče skozi mikrofon. Najvažnejši del telefona ali slušala (sl. 2) je podkvast jeklen magnet, ki ima pritrjeno na vsakem koncu kotvico iz mehkega železa. Kotvici sta magnetični in vsaka nosi tuljavi- 5 co, kjer je navita precej drobna žica, in sicer, na obeh tulja- vicah in v istem smislu. Tuljavici sta zvezani zaporedno, za¬ četek in konec žice pa sta pritrjena na mehki telefonski vr¬ vici. Magnet s tuljavicama je vdelan v majhni kovinski škat¬ lici, ki je pokrita z železno opno ali membrano. Pri navadnem slušalo je razdalja med opno in tuljavicama vedno enaka, pri boljšem pa jo lahko nekoliko izpreminjamo. V brezžični te¬ lefoniji rabimo navadno dve slušali, ki jih obešamo na glavo, da nas ne ovirata in imamo roki prosti. Slika 3. kaže, kako so pri žičnem telefonu posamezni apa¬ rati zvezani. Na njej vidimo pregledne znake za mikrofon M, dvojno slušalo S in dvočlensko baterijo B. Ako govorimo ali pojemo proti mikrofonu, se njegov upor izpreminja. Tok skozi slušalo menjuje v smislu petja ali govora svojo jakost in Sl. 3. Žični telefon. magnetu pomaga, ali ga pa slabi, da bolj ali manj privlačuje opno, kajti tok magneti kotvici, kakor se omagneti elektro¬ magnet, če teče po njegovih ovojih električni tok. Opna v slušalu se trese kakor plošča v mikrofonu ter zbuja zopet go¬ vor, oziroma petje. — Če teče skozi slušalo istosmerni tok, opna miruje; ko tok sklenemo ali prekinemo, membrana za- klokota. V žični telefoniji nimajo tuljavice veliko upora, največ 200 ohmov, v brezžični pa 1000—2000 ohmov. — Večje slu- 6 šalo z lijakom ali veliko ploščo, ki je v zvezi z opno, nam služi kot zvočnik. 4. VALOVANJE. Znano je, da nastanejo na površju mirno stoječe vode, če vržemo v njo kamen, valovi. Pri tem pojavu se nam zazdi, kakor da bi voda stekla od vpadišča na vse strani po valoviti ploskvi, v kateri se v istosrediščnih krogih vrstijo hribi z doli. Vse sosednje točke, ki stoje istočasno nad mirovno lego, tvorijo valovni hrib, točke pod mirovno lego pa valovni dol. Hrib in sosednji dol dasta cel val. Razdalja med dvema so¬ sednjima hriboma ali doloma se imenuje dolžina vala. Ako slučajno plava na vodi, kamor smo vrgli kamen, košček lesa, vidimo, da se giblje les na mestu navzgor in navzdol. S tem je dokazano, da voda pri opisanem gibanju, ki se imenuje valovanje, ne odteka od vpadišča na vse strani, kakor se nam zdi, marveč ostanejo njeni delci na mestu in se gibljejo navzgor in navzdol. Pravimo, da nihajo. Tudi ne zavaluje vsa gladina istočasno, temveč zaniha najprej vpadišče, ostale točke pa tem kesneje, čim bolj so oddaljene od vpadišča. Ko je okoli vpadišča že popolnoma mirno, še vedno nihajo točke, ki so od vpadišča precej oddaljene in jih je valovanje šele do¬ seglo. Opažamo tudi, da ne zanihajo vse točke enako močno, da se ne oddaljijo enako daleč od mirovne lege. Najmočneje zaniha točka v vpadišču, ostale pa tem manj, čim bolj so od¬ daljene od vpadišča. Radi trenja med vodnimi delci nastane dušenje valov. Valovanje se razširja po stoječi vodi s stalno hitrostjo na vse strani. Razen valovne dolžine navajamo šte¬ vilo v eni sekundi nastalih valov; imenujemo ga valovno frekvenco. Čim daljši valovi nastanejo na vodi, tem manj jih pride na eno sekundo. 5. ODDAJNA POSTAJA. Za razsvetljavo rabimo navadno izmenični tok, ki iz- preminja v sekundi stokrat svojo smer. Ta tok smemo srna- 7 trati za nekake valove, ki imajo frekvenco 50. Za frekvenco rabijo Nemci besedo hertz, Amerikanci in Angleži pa cikel, za frekvenco 1000 pa imajo izraz kilohertz (kHz), oziroma kilocikel (kCl). — Po frekvenci razločujemo najrazličnejše izmenične toke. Nizkofrekvenčni toki imajo frekvenco 17 do 10.000, srednja frekvenca obsega valove s frekvenco 10.000 do 50.000, a frekvenco nad 50.000 imajo visokofrekvenčni toki. Ako teče visokofrekvenčni tok v žici, ki je napeta vi¬ soko v zraku, zbuja v svoji okolici valove, ki jih imenujemo elektromagnetne valove. Pravimo, da omenjena žica izžariva te valove, ki se razširjajo v prostoru na vse strani. Njihova hitrost znaša, kakor smo že omenili, v sekundi 300.000 km, to se pravi: elektromagnetni valovi se razširjajo tako hitro, da bi obkrožili v eni sekundi našo zemljo sedemkrat, če se ne bi prej izrabili. Tako v zraku napeto žico, ki posebno po¬ spešuje izžarivanje elektromagnetnih valov, imenujemo an¬ teno. Razločujemo oddajno in prejemno anteno. V zadnji nastane visokofrekvenčni tok, ako jo zadenejo elektromag¬ netni valovi. Na poti od oddajne do prejemne postaje se jakost elek¬ tromagnetnih valov polagoma zmanjšuje. Jakost valov se da izpremeniti že na oddajni postaji, če govorimo, pojemo ali godemo pred mikrofonom, na isti način, kakor smo ga opi¬ sali v žični telefoniji. Pravimo, da z mikrofonom modu¬ liramo elektromagnetne valove, in oddajna antena izžariva izpremenjene ali modulirane valove. Ker zaznavamo zračne valove le tedaj kot zvok, če pride v naše uho najmanj 16 in največ 20.000 zgoščin, pravimo, da moduliramo elektromag¬ netne valove, kakor jih oddajna postaja proizvaja, z nizko¬ frekvenčnim tokom. V oddajni postaji razločujemo tri bistvene dele, in sicer: 1. strojni krog, kjer se proizvaja primerna električna energija, 2. nihajni krog z mikrofonom, kjer se zbujajo in mo¬ dulirajo valovi, in 8 3. antenski krog, ki izžariva elektromagnetne valove. V žični telefoniji lahko govorita oddajna in prejemna postaja. V tem smislu se brezžična telefonija praktično ni raz¬ vila, ker lahko govori le oddajna postaja, prejemna pa ne. To dejstvo označujemo z besedo »radiofonija«, ki ima isti po¬ men ko angleški »broadcasting« ali nemški »Rundfunk«. V Evropi deluje sedaj nad 200 oddajnih postaj. Da se med seboj ne motijo, so vsaki postaji določili dolžino, oziroma frekvenco vala, ki ga sme uporabljati. Normalni valovi so dolgi 200—600 m; pod 200 m imamo kratke, nad 600 m pa dolge valove. Nadalje se razlikujejo postaje tudi po energiji, ki jo ima visokofrekvenčni tok v anteni. Tako oddaja sedaj ljubljanska postaja na valu 577 m ali s frekvenco 520 kilociklov (kilohertzov) in ima v anteni energijo 2 A ki- lowattov. To se pravi: »Radio-Ljubljana«, kakor se službeno imenuje naša domača postaja, oddaja 577 m dolge valove in jih odda 520.000 v sekundi. V anteni ima postaja tako veliko energijo, da bi zadoščala za 60 dvajsetpetsvečnih žarnic, ali da bi gonila motor, ki daje 3^ konjskih sil. II. Prejemne postaje. I. DETEKTORSKI APARATI. Vsak radio-naročnik mora svoj prejemni aparat toliko poznati, da ga zna uravnati, uglasiti na oddajno postajo, sicer slabo sliši ali pa celo nič, čeprav oddaja postaja prav dobro. Sporede domače postaje slišimo najčisteje z detektorskim aparatom, ki se da z lahkoto sestaviti ali ceno kupiti, zato se bomo bavili najprej z njim. Detektorski aparat ima v enostavni obliki dva glavna dela, namreč antenski in detektorski krog. Antena je bistveni del vsakega prejemnega aparata, kajti ona lovi modulirane elektromagnetne valove, ki jih prejemni aparat tako izpremeni, da slišimo s slušalom spored oddajne postaje. Aparat prejema le tedaj dobro, ako ima tako urejeno anteno, da jo lahko natanko uglasimo na izžarjeni val. Najenostavnejša antena je dolga navpično napeta žica (sl. 4. a), ki je s prejemnim aparatom R zvezana z zemljo Z. Ker bi potrebovali pri prejemanju valov, kakor jih rabimo v radiofoniji, predolge žice, ki bi jih bilo nerodno obešati, na¬ vijamo spodnji del antenske žice v tuljavo T (sl. 4. b). Tu opažamo zanimiv pojav. Če smo anteno uglasili na določeni val in njen spodnji del navili v tuljavo, antena ni več ugla¬ šena in jo moramo skrajšati, da jo zopet uglasimo na isti val. Antena, ki je deloma navita v tuljavo, deluje, kakor da smo jo podaljšali. Z večdelno tuljavo (sl. 4. c) se da uglasiti antena na različno dolge valove. 10 V zraku napeta izolirana žica je uglašena na val, ki ga imenujemo osnovni val antene. Če hočemo osnovni val po¬ daljšati, spojimo anteno s tuljavo. Ako bi radi ta val zmanjšali, moramo anteno skrajšati. Skrajšanje pa se da doseči tudi umetno. Če je antenska žica v eni točki prerezana in sta njena A Sl. 4. Umetno izpreminjanje antenine dolžine. Sl. 5. Antena. konca prav gladka ter se dotikata, tedaj deluje prerezana an¬ tena gotovo prav tako ko cela. Čim bolj pa medsebojno od¬ daljimo oba konca žice, tem bolj se čuti oni del, ki manjka. Tako prirejena antena deluje kakor druga, ki je mnogo krajša. Oba konca prerezane antene zvežemo navadno z rav¬ nima ploščama (sl. 4. d), ki sta med seboj vzporedni. Če zve¬ čamo razdaljo in velikost obeh plošč, se osnovni val antene zmanjša. Razdaljo med obema ploščama izpreminjati ni 11 praktično, zato imata plošči vedno isto razdaljo, menjuje pa se velikost ploskve, v kateri se plošči pokrivata. Tako deluje vrtilni kondenzator K (sl. 4. e), ki ima navadno več stalnih (stator) in prav toliko gibljivih plošč (rotor), ki jih lahko več ali manj zavrtimo med stalne plošče. Slika obenem kaže, kako pregledno ali simbolično rišemo anteno A, vrtilni kondenza¬ tor K, tuljavo T in zemljo Z. l{ pomeni prejemni aparat. Z večdelno tuljavo in vrtilnim kondenzatorjem lahko uglasimo anteno na različno dolge valove. Zato je vsaka an¬ tena običajno opremljena s pomanjševalnim kondenzatorjem in s podaljševalno tuljavo ter je v dobri zvezi z zemljo (sl. 5.). Zunanja antena je napeta visoko v zraku, navadno v vodo¬ ravni smeri, in ima na vsaki strani tri jajčne izolatorje, da je od zemlje in vseh predmetov dobro izolirana. Od antene vodi dovodna žica v prejemni aparat. V radiofoniji se rabijo tuljave najrazličnejših vrst. Dobra in enostavna je valjasta tuljava, ki jo opišemo kesneje. Tu¬ ljave iste vrste se razločujejo med seboj po številu ovojev in so poleg kondenzatorjev bistveni deli vsake radiofonične na¬ prave. O njenem delovanju omenjamo le toliko, da se tuljava upira istosmernemu toku s svojim uporom, izmeničnemu pa sc upira tem bolje, čim večjo frekvenco ima tok in čim več ovojev šteje tuljava. (Natančneje o tuljavah glej Andree, »Radio« str. 53.— 55.!) Kondenzator ne propušča istosmernega toka, pač pa iz¬ menični tok, in sicer tem bolje, čim večjo frekvenco ima tok in čim več plošč ima kondenzator. Beseda kondenzator po¬ meni, da se zgosti (kondenzira), nabere na kondenzatorjevem statorju tem več elektrenine, cim bolj zavrtimo rotor med negibljive plošče. Kapaciteta ali zmožnost, da prejema elek- trenino, se pri vrtilnem kondenzatorju izpreminja. Enoto ka¬ pacitete ima krogla z 1 cm dolgim polmerom, kadar prosto visi v prostoru. Pravimo, da ima taka krogla kapaciteto 1 cm. Višja enota kapacitete je mikrofarad (1/< F), ki šteje 900.000'cm. Milijon mikrofaradov je združenih v 1 faradu 12 F). (Natančneje obravnava kondenzator knjiga: Andree, »Radio« str. 25.—33.) Nadaljujmo z delovanjem antene! Visokofrekvenčni tok v anteni ima isto frekvenco ko izžarjeni valovi, njegova ja¬ kost pa je odvisna od tega, kako natančno je antena ugla¬ šena. Antena je najbolje uglašena, če se ujema njen osnovni val z izžarjenim valom oddajne postaje, če sta oddajni in osnovni val v resonanci ali sozvočju, kakor pravimo. Tedaj nastane v antenski tuljavi tudi največja izmenična napetost. Če sklenemo vzporedno z antensko tuljavo slušalo in teče po tuljavi moduliran visokofrekvenčni tok, ne slišimo ni¬ česar, ker slušalo ne propušča visokofrekvenčnega toka. Pa tudi, če bi ga propuščalo, bi ničesar ne slišali, ker bi opna v slušalo ne mogla tako urno nihati. Za našo oddajno postajo bi morala zanihati v sekundi petstodvajsettisočkrat, česar bi naše uho ne zaznalo kot zvok. Zato vklepamo med antensko tuljavo in slušalo posebno napravo, detektor, ki visoko¬ frekvenčni tok tako izpremeni, da vpliva na slušalo. S tem smo opisali detektorski krog, kjer so zaporedno zvezani an¬ tenska tuljava, detektor in slušalo. Detektorski in antenski krog sta v enostavnem prejemnem aparatu zvezana med se¬ boj tako, da pripada tuljava obema krogoma. Detektor je najvažnejši del prejemnega aparata in obstaja v bistvu iz dveh različnih tvarin, ki sta srednje dobra pro- vodnika električnega toka in se rahlo dotikata. Največ se rabijo kristalni detektorji, ki so sestavljeni iz dveh raznovrst¬ nih kristalov, ali pa iz enega kristala in kovinske žice, ki ima fino konico in ne rjavi. Kristal ni v vseh točkah enako ob¬ čutljiv. Najboljšo točko izberemo, ako med tem, ko poslu¬ šamo spored oddajne postaje, konico toliko časa premikamo, da glasno slišimo. Dobe se že tudi umetno narejene (sintetične) snovi, kakor so vezuvit, rotorit itd., ki so v vseh točkah enako občutljive. O delovanju detektorja omenjamo najvažnejše, obširnejšo razlago o detektorju pa najdete v moji že omenjeni 13 knjigi na straneh 157.—170. Dokazano je, da ne propušča detektor v obeh.smereh enako jakih tokov. V eni smeri gre skozi detektor veliko jačji tok kakor pa v nasprotni. Detektor se toku v eni smeri prav malo upira, v nasprotni pa močno. Kaj je vzrok, da deluje detektor tako neenakomerno, ne vemo. Detektor propušča istosmerni tok večinoma le v eni smeri, od izmeničnega pa gre skozi njega le ena polovica, le ena smer, druga pa je več ali manj zadržana, uničena, kakor detektor pač deluje. Detektor, ki bi propuščal tok le v eni smeri, bi bil najboljše usmerjevalo izmeničnega toka. Enako usmerja detektor tudi moduliran visokofrekvenčni tok, ki teče po aparatu in ga pretvarja v istosmerni tok, čigar jakost se neprestano izpreminja v smislu modulacijskega toka. Tako izpremenjeni tok teče po slušalu in povzroča, da niha njegova opna prav tako ko plošča mikrofona v oddajni postaji. Detek¬ torski aparat ne potrebuje nobene baterije, ker je energija, ki nastane v prejemni anteni, zadosti velika, da slišimo z apa¬ ratom sporede bližnjih postaj. Bolj oddaljene postaje pa zbude v anteni premalo energije, da bi jih mogli zanesljivo prejemati z detektorskim aparatom. Po teh razmotrivanjih povejmo, kako je enostaven de¬ tektorski aparat sestavljen (sl. 6.)! Tak aparat deluje najbolje pri zunanji anteni. Od antene A vodi dovodna žica k negib¬ ljivim ploščam vrtilnega kondenzatorja K, čigar rotor je zve¬ zan z enim koncem antenske tuljave T. Tuljava je večdelna in imajo nekateri njeni ovoji odcepke, s katerimi lahko dol¬ žino uporabljene tuljave izpreminjamo. Drugi konec tuljave je po vtikalu s vedno zvezan z zemljo. S tem smo opisali an¬ tenski krog. Po njegovi tuljavi teče visokofrekvenčni tok, ki ga naznačujeta pripisani puščici. V detektorskem krogu so del antenske tuljave, kristalni detektor I) in slušalo S zaporedno zvezani. Navadno zvežemo vzporedno s slušalom stalni kon¬ denzator Kt s kapaciteto 1000—2000 cm, ki ga imenujemo telefonski kondenzator. Ta kondenzator ima važno nalogo, 14 ker propušča visokofrekvenčni tok, ki se mu slušalo upira, in zapira pot usmerjenemu modulacijskemu toku, ki mora skozi slušalo. Na slu¬ šalo vpliva samo tok, ki izpreminja v smislu govora svojo jakost. V detektorskem kro¬ gu gre skoz detektor le ena polovica viso¬ kofrekvenčnega toka, druga polovica pa je skoro popolnoma uni¬ čena. Pušica pod de¬ tektorjem naznačuje usmerjeni visokofre¬ kvenčni tok. Opisali smo primarni detektorski aparat, ki ima samo eno tuljavo. Aparat uglašujemo z vrtilnim kondenzator¬ jem in s tem, da izpre- minjamo število ovojev antenske tuljave. Mnogokrat ni treba zunanje antene, temveč zadostuje, ako napnemo v sobi, na hodniku ali kjerkoli primerno dolgo bakreno žico in jo izoliramo od sosednjih predmetov. Tako nastane sobna antena. Tudi omrežje hišnega zvonca, oziroma električnega toka (lučna antena), vzmetna žimnica, železna ograja pri stopnišču ali podobni kovinski deli zadoščajo, ako jih porabimo za anteno in zadostno izoliramo, da s prejem- nim aparatom dobro slišimo. Žica, ki je napeta pod streho in na koncih izolirana, predstavlja podstrešno anteno. Omenjene antene so samo pomožne, nadomestne in jih je treba vedno preskusiti, predno se odločimo za eno od njih. Drugi važen del prejemne postaje je zveza z zemljo, ki obstaja 15 v tem, da zvežemo antensko tuljavo provodno z zemljo, jo »vzemljimo«. Najboljšo zemljo predstavlja vodovod. Takoj za pipo (sl. 5.) pritrdimo debelejšo žico, ki je v zvezi z anten¬ sko tuljavo. Večkrat pa že zadošča, ako pritrdimo omenjeno žico na strešni žleb, na grevec centralne kurjave, na plino¬ vodno cev ali na kaj sličnega. Tudi v tem slučaju bomo pre¬ skusili in se odločili za ono vezavo, pri kateri najbolje pre¬ jemamo. Aparat montiramo na ebonitni ali trolitni plošči, ki je približno 20X14 cm velika in 5 mm debela. Vrtilni konden¬ zator, detektor, telefonski kondenzator in slušalo kupimo v trgovini s potrebščinami za radio, tuljavo pa navijemo sami in potrebujemo za njo 20 m o '4 mm debele, dvakrat z volno izolirane bakrene žice. Žico navijemo v približno 80 ovojih na 9 cm dolgem in 7 cm širokem valju iz trolita ali pertinaksa. Tako nastane valjasta tuljava, ki deluje prav ugodno. Ebonit, trolit in pertinaks so snovi, ki posebno dobro izolirajo. 2 ovoji ne pričnemo takoj ob robu valja, marveč pustimo ne¬ kaj cm prostega roba in vijemo ovoj poleg ovoja. Po 40., 60. in 72. ovoju naredimo majhno zanko, kjer pritrdimo daljšo bakreno žico. Tako nastanejo na tuljavi odcepki, ki smo jih prej omenili. Pod izolirano čelno ploščo (sl. 7.) pritrdimo valjasto tu¬ ljavo T in vrtilni kondenzator K■ Na zgornji strani plošče (sl. 8.) sta ob enem robu pušici za anteno A in zemljo Z, med njima pa sta pritrjeni pušici za detektor D. Ob nasprot¬ nem robu sta dve dvojici pušic v razdalji 19 mm za dve slu- šali S, vmes pa je montirano stopnjevalno stikalo s štirimi gumbi, da lahko izpreminjamo število ovojev na antenski tu¬ ljavi. Stopnjevalno stikalo odgovarja vtikalu s v sliki 6 . V sredi plošče je gumb vrtilnega kondenzatorja. Tuljavo pritr¬ dimo (sl. 9.) pod ploščo z dvema vijakoma tako, da se ovoji plošče nikjer ne tišče. P P° v men ‘ kos plute, ki je nataknjen na vijak in loči tuljavo od plošče. Tudi telefonski kondenzator /( t 16 montiramo pod ploščo. Posamezne dele zvežemo z debelo izo¬ lirano žico iz bakra. -1_i_i_I_i——i-1- 1 -f 0 1 'Z 3Qcrn Sl. 34. Čelna plošča spodaj. na eni strani po mrežnem kondenzatorju z mrežo avdionke, na drugi pa z zemljo. Antenska tuljava ima 12 ovojev, mrež¬ na pa 70. Obe tuljavi navijemo na 7 cm širokem in 11 cm dol¬ gem valju iz trolita ali pertinaksa, in sicer tako, da niso ovoji obeh tuljav med seboj v nobeni zvezi. Reakcijska tuljava ima jo ovojev, ki so naviti na 5 cm širokem in 3 cm dolgem 54 valju, in je tako pritrjena, da se vrti okoli svoje osi v prvem valju. Tuljave so pritrjene pod čelno ploščo, kakor kažeta sliki 34. in 35. Os reakcijske tuljave sega skozi čelno ploščo in nosi na zunanjem koncu izoliran gumb. Pod ploščo so montirani tudi ostali deli aparata, le elektronka je pritrjena nad njo (slika 36.), pa nima posebnega podstavka, temveč je vtaknjena v pušice, ki so vdelane v ploščo in vodijo skozi njo. Na plošči vidimo razen elektronke in gumba reakcijske tu¬ ljave še gumba kurilnega upora in vrtilnega kondenzatorja ter 7 navadnih pušic, kjer vežemo anteno, zemljo, slušalo in Sl. 35. Notranjost aparata. bateriji. Montirano ploščo pritrdimo kot pokrov v plitvo skrinjico kakor pri nizkofrekvenčnem ojačevalu. Ker so sestavni deli občutljivi ter začne aparat prav rad piskati, če se mu približamo z roko, zavarujemo dele pred zunanjimi vplivi tako, da prevlečemo čelno ploščo z drobno bakreno pločevino. Z zaslonsko pločevino zvežemo konca antenske in mrežne tuljave, en pol nitke in ono pu¬ šico, po kateri je aparat zvezan z zemljo. Sicer pa je ploče¬ vina okoli vijakov in drugih kovinskih delov, ki se ne smejo 55 zvezati z zemljo, izrezana, da se jih nikjer ne dotika. Ploče¬ vina se ne sme dotikati osi kurilnega upora in vrtilnega kon¬ denzatorja ter pozitivnega pola anodne in akumulatorske ba¬ terije, pri tem ko sta negativna pola obeh baterij v kovinski zvezi z njo. Tudi okoli elektronkinih štirih pušic se ploče¬ vina izreže. 0 1 Z 1 ‘i 5 6 7 S 9 10cm Sl. 36. Čelna plošča zgoraj. Pri vezanju posameznih delov porabljamo precej debelo bakreno žico, ki je posrebrena, in jo prevlečemo z izolacijsko cevko, ki ima različne barve. Tako prevlečemo vse žice kuril¬ nega kroga rdeče, mrežni krog rumeno in anodni krog zeleno ali podobno. Za reakcijski avdion potrebujemo tele sestavne dele: 56 20 m žice za antensko in mrežno tuljavo, o'4 mm debele, dvakrat z volno izolirane, 5 m žice za reakcijsko tuljavo, 0^25 mm debele, izolirane dvakrat z volno, valj iz trolita ali pertinaksa, 7 cm širok, 11 cm dolg, 5 cm širok in 3 cm dolg valj, cevko iz pertinaksa ali stisnjene lepenke (za os reakcijske tuljave), 6 ali 4 mm debelo, 12 cm dolgo, z gumbom, vrtilni kondenzator s 500 cm kapacitete, z gumbom, stalni kondenzator s 300 cm kapacitete, telefonski kondenzator s kapaciteto 1000 cm, kurilni upor 20 ohmov, z gumbom, 7 pušic z dvema maticama, 4 mm notranjega premera, elektronko, 4 pušice s 3 mm notranjega premera, z dvema maticama, odvodni upor 2 megaohmov, zaslonsko pločevino, 15X25 cm veliko, o - 2 mm debelo, popolnoma gladko, brez gub, nekaj metrov spojne žice, nekaj izolacijske cevke različne barve, trolitno ploščo, 25Xi5‘5Xo‘5 cm veliko, in antenski material. Kot avdionka je porabna vsaka elektronka, ki ne pre¬ pušča posebno jakega toka in potrebuje prav malo anodne napetosti. Uglaševanje reakcijskega avdiona je enostavno, če posto¬ pamo previdno. Ko priključimo anteno in zemljo, kurimo elektronko kakor pri ojačevalu in zmanjšamo kurilni -upor najprej malo, potem pa močneje. Reakcijsko tuljavo zavrtimo tako, da so njeni ovoji pravokotni na ovojih mrežne tuljave. Potem priključimo anodno baterijo, damo anodi napetost približno 40 voltov in uredimo s kondenzatorjem uglaše- valni krog, da slišimo v slušalu jasno in razločno. Nato šele pričnemo vrteti reakcijsko tuljavo. Najprej jo zavrtimo ne¬ koliko na levo. Ako slišimo slabše, jo vrtimo počasi na desno, 57 pa le toliko, da dobro slišimo. Če nato močneje kurimo, anodno napetost izpreminjamo in zopet uglašujemo, lahko dosežemo mnogo jačji zvok. Tudi odvodni upor zvežemo najprej z enim, potem pa z drugim koncem žarilne nitke in se odločimo za najboljšo vezavo. Po nekaterih poskusih spo¬ znamo, kako je treba z aparatom ravnati, da deluje najbolje. V slušalu slišimo, ako polagoma vrtimo reakcijsko tu¬ ljavo na desno, vedno glasneje, toda zvok se ojačuje le do neke meje. Ako to mejo prekoračimo, slišimo šumenje. Apa¬ rat je najbolj občutljiv in deluje najbolje, kadar imata tuljavi tako medsebojno lego, da še ne zaslišimo šumenja. Če za¬ vrtimo tuljavo bolj na desno, je reakcija premočna. Prejeti in v elektronki nastali tok se preveč razlikujeta v frekvenci in povzročata piskanje. V tem slučaju so mrežna in anodna privijala, ako se jih dotaknemo s prstom, občutljiva in v slu¬ šalu slišimo vse spačeno. Pa ne samo to. Aparat deluje kot oddajna postaja in antena izžariva elektromagnetne valove. V približni razdalji z km od nas prejemajo vsi aparati, ki so uglašeni na isto postajo ko naš aparat, istočasno spored od¬ dajne postaje in valove, ki jih izžariva naša antena. Tako na¬ stane pasjemu lajanju podobno piskanje, ki preprečuje sosedu vsako prejemanje. Premočna reakcija škoduje torej nam sa¬ mim in sosedom, ker jih moti. Zato je bilo pred nekaj leti pri nas in v Nemčiji prepovedano imeti reakcijski aparat. Do¬ voljen je bil v Nemčiji le radioamaterju, ki je napravil po¬ seben izpit in tako dokazal svoje znanje, da ne bo po nepo¬ trebnem motil svojih sosedov. Sedaj je reakcijski aparat po¬ vsod dovoljen in se sme rabiti. Zato je prva naloga vsakega radioamaterja, da nikdar ne porablja premočne reakcije, tudi tedaj ne, ko išče oddajno postajo. Največje motnje povzroča začetnik, ko vrti pri močni reakciji uglaševalni kondenzator sedaj v eno, sedaj v drugo smer, kar je popolnoma nepo¬ trebno. Opisani aparat lahko opremimo tudi s ploščnatimi tu¬ ljavami (slika 37.), ki imajo, kakor je znano, pred valjastimi 58 to prednost, da se dado urno zamenjati, pa tudi narediti jih ni težko. Na 2—3 mm debelo, dobro posušeno lepenko narišemo krog s polmerom 4 cm in razdelimo njegov obod na 9 enakih delov. Okoli skupnega središča narišemo še dva kroga, ki 7N Sl 37. Pločnata tuljava. imata polmera 2 cm in 1 '3 cm. Najmanjši krog izrežemo. Pri vsakem krajišču deveterokotnika naredimo v smeri pol¬ mera po 2 mm široko zarezo, ki sega do drugega kroga. Ob osmih stranicah lepenko obrežemo, ob deveti pa pustimo kakih 25 mm dolg del kot ročaj, kamor pritrdimo dve vti- 59 kali v razdalji 19 mm. Na vtikali zavarimo začetek in konec žice, ki smo jo navili po enem izseku spredaj, po sosednjem zadaj itd. Če je treba na lepenko naviti precej žice, jo ovijamo po dveh izsekih. Tako pridejo ovoji veliko bolj skupaj. Žica ima isto debelino, ki smo jo navedli pri valjasti tuljavi. K ploščnatim tuljavam spadajo posebni podstavki in dvojna ali trojna držala. Podstavek se rabi za posamezno tu¬ ljavo, držalo pa za dve ali tri tuljave. Najboljše držalo ima zo¬ bato prestavo. V aparatu, ki smo ga opisali, potrebujemo za tuljave trojno držalo in se vezava primerno izpremeni. 5. AVDION Z REAKCIJO IN NIZKOFREKVENČNO OJAČEVALO. Z reakcijskim avdionom slišimo v slušalu prav dobro domačo in tuje postaje, za zvočnik pa njegova energija ne zadostuje. Zato obravnavamo v naslednjem prejemni aparat, s katerim vedno lahko poslušamo domačo postajo z zvočni¬ kom, tuje pa, če so vremenske razmere ugodne in antena dobra. Tak aparat je reakcijski avdion v zvezi z nizkofrek¬ venčnim ojačevalom. Lahko pa porabljamo tudi avdion sam brez ojačevala. Isti aparat služi torej na dva načina. Radi po¬ polnosti kratko opišemo avdion in ojačevalo tudi tukaj. Aparat opremimo z aperiodično anteno (sl. 38.) Njena tuljava ima 12 ovojev. V uglaševalnem krogu sta vzpo¬ redno zvezana tuljava, ki ima 70 ovojev, in vrtilni konden¬ zator s kapaciteto 500 cm. Krog in antena sta spojena med seboj s svojima tuljavama. Na 7 cm širokem in 13-3 cm dol¬ gem izoliranem valju sta naviti obe tuljavi druga poleg druge. Uglaševalni krog je zvezan na eni strani z zemljo, na drugi po stalnem kondenzatorju z mrežo avdionke. Vrhu tega veže odvodni upor 2 megaohmov mrežo z nitko in pozitiv¬ nim polom kurilne baterije. Drugi konec nitke je zvezan z zemljo. Reakcijska tuljava ima 50 ovojev, ki so naviti na 3-j cm dolgem in 5 cm širokem valju, in je tako pritrjena, da se vrti v mrežni tuljavi. Njena os je 18 cm dolga in 5 mm 60 debela cevka iz ebonita ali pertinaksa, vodi skoz čelno ploščo in ima na zunanjem koncu izoliran gumb. Z vrtenjem tega gumba spajamo reakcijsko tuljavo z mrežno. Avdionka je vtaknjena v prožen podstavek, ki prosto niha. Tako je preprečeno, da elektronka ne doni. Na pod¬ stavkih so spojne žice zavarjene in so kolikor mogoče kratke. Žarilno nitko segrevamo s tokom iz akumulatorja, čigar ja¬ kost uravnavamo z izpremenljivim uporom. Najboljši upori so oni, pri katerih je žica navita na porcelan. Kurilna upora imata vsak po 15—30 ohmov, kakršni elektronki pač ra¬ bimo. Med avdionko (I.) in ojačevalno elektronko (II.) je vključen nizkofrekvenčni transformator T, ki ima pre¬ nosno razmerje 1:4, ali največ 1:6, in čigar primarna tuljava ima tako velik upor, da se ne razlikuje veliko od notranjega upora prve elektronke. Sekundarna tuljava ima najmanj štiri- 61 do šestkrat večji upor ko primarna. Tako se tuljavi upirata izmeničnemu toku, ki kroži po njih, za istosmerni tok pa imata veliko manjši upor. Posebno čiste zvoke dosežemo s koncertnim transformatorjem, ki je precej velik in popol¬ noma vdelan v kovini, da se izgubi v njem prav malo energije. Ojačevalna elektronka potrebuje večjo anodno napetost ko avdionka, sicer premalo ojačuje in je le deloma izrabljena. Da ojačuje elektronka v ravnem delu karakteristike, mora imeti njena mreža negativno prednapetost kakih 6 voltov, si¬ cer je prejemanje spačeno. Anodni bateriji odvzemamo tudi prednapetost za mrežo ojačevalne elektronke, o čemer bomo še slišali. Da ne nastanejo v dolgih žicah, ki spajajo bateriji z apa¬ ratom, škodljive spojitve, zvežemo anodo prve elektronke po velikem kondenzatorju (i /t F) z zemljo. Enako velik kon¬ denzator je vključen med sekundarno tuljavo transformatorja in onim delom nitke druge elektronke, ki je spojen z zemljo. Tudi okvir transformatorja je v kovinski zvezi z zemljo, da aparat ne šumi. Med reakcijsko tuljavo in transformatorjem so vde¬ lane tri pušice. Na i. in 3. pušici je za trajno pritrjen tele¬ fonski kondenzator 1000 cm. Kadar aparat uglašujemo ali poslušamo samo z avdionom, vključimo v teh dveh pušicah slušalo. Če z dvojnim vtikalom kratko sklenemo 2. in 3. pušico, delujeta obe elektronki in spored oddajne postaje po¬ slušamo z zvočnikom, ki je vključen v anodnem krogu druge elektronke. Razumljivo je, da lahko uporabljamo slušalo tudi za ojačevalko. Kako je aparat sestavljen, razvidimo s slik 39.—41. Na čelni plošči (sl. 40.) vidimo v sredi večji gumb ali kazalo K, ki pripada vrtilnemu kondenzatorju, okoli njega pa tri manjše gumbe (17 in R), in sicer na straneh od kurilnih uporov, zgo¬ raj od reakcijske tuljave. Ob stranskem robu je spodaj pušica za zvezo z zemljo Z, zgoraj za anteno A. Razen tega sta na levo spodaj dve pušici za zvočnik Zv, na desni strani pa so 62 Sl. 39. Notranjost aparata od zgoraj. 63 Sl. 40. Čelna plošča. 64 Sl.. 41. Notranjost aparata (od strani). 65 pritrjene po 19 mm narazen tri pušice 1., 2. in 3. V prvi dve priključimo slušalo S, zadnji dve pa sklenemo kratko, kadar delujeta obe elektronki. Bateriji spajamo na trolitni plošči P (sl. 39. in 41.), ki jo imenujemo privojno ploščo. Pritrjena je ob zadnji steni škrinjice in obstaja iz dve delov, ki sta pra¬ vokotna drug na drugem in močno olajšata sestavo aparata. Jasno je, da se da privojna plošča tudi drugače montirati. Skozi ploščo vodi 6 vijakov, ki imajo na vsaki strani po 2 matici. Na ploščo vežemo: 1. negativni pol mrežne baterije (—6 voltov), 2. negativni pol kurilne baterije ter pozitivni pol mrežne in negativni anodne baterije, 3. pozitivni pol aku¬ mulatorja (+4 volte), 4. anodo avdionke (+45 voltov), 5. anodo ojačevalne elektronke (+90 voltov) in 6 . en konec reakcijske tuljave. Izolirana čelna plošča, na kateri so montirani vrtljivi deli aparata je velika 3 oXi8Xo - 5 cm in deska, ki nosi ostale dele, meri 29X17X1 cm. Navedene mere popolnoma zadoščajo, lahko jih pa tudi izpremenimo, če ne odgovarjajo našim sestavnim delom. Ploščo in desko pritrdimo z vijaki in opornikoma pravokotno eno na drugo in ju vdelamo v skri¬ njico s pokrovom. Montaža aparata je razvidna s slik 39. in 41., ki predstavljata notranjost aparata. Mrežna in antenska * tuljava sta naviti na zgornjem delu 13‘5 cm dolgega valja, ki je pritrjen v treh točkah na leseno dno, in sicer 12 cm za čelno ploščo. Skozi luknjico v zadnji steni škrinjice vodijo žice, s katerimi vežemo bateriji z aparatom. Da zmanjšamo zunanje vplive in enostavno zvežemo po¬ samezne dele z zemljo, prevlečemo čelno ploščo in leseno dno z drobno pločevino. Zaslonska pločevina se ne sme dotikati pušic, osi kondenzatorja, kurilnih uporov ter vijakov, s ka¬ terimi je pritrjen kondenzator, zato jo primerno izrežemo. Pločevina je bakrena, da dobro provaja tok, in je o - i do o * 2 mm debela ter mora biti popolnoma gladka, brez gub. Zvezana je s pušico, ki spaja aparat z zemljo, in vse konce žic, oziroma sestavine (n. pr. transformator), ki jih je treba 5 66 vzemljiti, pritrdimo na pločevino. Taka vezava aparata z zemljo je zelo enostavna. Avdion z reakcijo in ojačevalom ima te-le sestavne dele: 20 m žice za mrežno in antensko tuljavo, 0-4 mm debele, izolirane dvakrat z volno, 5 m žice za reakcijsko tuljavo, o'2—o'3 mm debele, valj iz stisnjene lepenke ali pertinaksa, 7 cm širok, 13 • 5 cm dolg, valj, j cm širok, 3-5 cm dolg, ebonitno cevko, 4—6 mm debelo, 18 cm dolgo, z gum¬ bom, vrtilni kondenzator s 500 cm kapacitete, kazalo z natančno nastavo za kondenzator, mrežni kondenzator s 300 cm kapacitete, koncertni transformator s prenosnim razmerjem i - 4 io 1:6, 2 elektronki, 2 elektronkina podstavka, enega na peresih, 2 porcelanasta kurilna upora, 15—30 ohmov, z gumbom, 2 stalna kondenzatorja po 1 mikrofarad, dvojno vtikalo za kratki stik, 7 pušic s 4 mm notranjega premera, z dvema maticama, 6 vijakov s 4 maticami, 3 mm debelih, trolitno ploščo, veliko 30X18X0:5 cm, polirano, trolitno ploščo, 11X2X0 5 cm veliko, 4 anodna vtikala različne barve, 2 večji srpasti stikali za akumulator, 8 manjših srpastih stikal, 6 napisnih ploščic, zaslonsko pločevino iz bakra, o'2 mm debelo, brez gub, nekaj metrov spojne žice, nekaj izolacijske cevke različne barve, 4 vijake za les, 2 opornika, 3 kljuke za valj, 67 nekaj majhnih vijakov in žebljičkov za pritrjevanje plo¬ čevine na les, žico za spajanje aparata z zemljo in antenski material. Ojačevalka ima majhen preseg in veliko vzpetost, za av- dionko pa je pripravna vsaka elektronka, ki potrebuje malo anodne napetosti in ne propušča posebno jakega toka. .Po amezne dele zvežemo z fj mm debelo bakreno žico, ki je dovolj močna, da nosi na kratkih koncih odvodni upor ter stalna kondenzatorja. Da laže pregledamo vezavo, pre¬ vlečemo vso žico, ki spada k enemu krogu, z izolacijsko cevko iste barve, n. pr. kurilni krog rdeče, anodni krog avdi- ona zeleno, mrežna kroga rumeno itd. Nadalje naredimo simbolično in položajno sliko vsega aparata in rišemo spojne žice v istih barvah, kakor so prevlečene, da vsakdo lahko sestavo aparata pregleda. Baterije priključimo s 6 žicami, katerih izolacija ima tudi različno barvo. Vseh 6 žic pritrdimo na privojno ploščo in jih zvijemo v vrvico. Preden potegnemo vrvico skozi luknjico v 5 * 68 steni, jo pritrdimo na spodnjo desko, da ne zderemo nehote žic izpod matic vijakov. Na koncu je vrvica 20 cm na dolgo razvita in vsaka žica ima banano ali pa srpasto stikalo ter nosi ploščico z napisom, zakaj se žica rabi. Žici, ki vežeta akumulatorsko baterijo z aparatom, sta debelejši in nekoliko daljši od ostalih. Na napisne ploščice je treba posebno paziti, da ne delamo pri spajanju napak in ne prežgemo elektronk. Prve člene anodne baterije porabimo navadno za mrežno baterijo (slika 42.). Negativni pol anodne in pozitivni pol mrežne baterije sta združena. Ker se mrežna baterija le malo izrabi, je najbolje, če imamo posebno mrežno in anodno ba¬ terijo. Tedaj se enakomerno izrabijo vsi členi anodne baterije. Mrežna baterija zdrži dolgo, ker daje le napetost, a nobenega toka. Opisani aparat uglašujemo kakor enostavni avdion z reakcijo. Najprej pritrdimo slušalo za prvo elektronko in uglasimo avdion, potem šele, ko avdion brezhibno deluje, mu priključimo ojačevalo in poslušamo spored oddajne postaje z zvočnikom. 69 III. Napake in motnje. i. OPIS NAPAK IN MOTENJ. Radio-aparat deluje prvotno brezhibno, po daljšem ali krajšem času pa prejemanje oslabi, ker se obrabljivi deli po¬ rabijo in jih je treba z novimi nadomestiti. Lahko se tudi zgodi, da kak vijak odneha ali kaj sličnega, in aparat dobi na¬ pako, ki povzroči v slušalu pokanje in prasketanje. Tako pre¬ jemanje ni čisto; spremljajo ga motnje, ki lahko nastanejo iz neštetih vzrokov. Zato ne bo odveč, če povemo, kaj povzroča motnje in kako jih vsaj deloma preprečimo. Vzroke motenj, ki se jih lahko ubranimo, mora poznati tudi začetnik, sicer je vzdrževanje prejemnega aparata drago, ali pa stoji aparat v kotu neraben in zaprašen. Omenimo kratko glavne motnje, ki nastanejo v opisanih prejemnih aparatih, in povejmo, kako jih odpravimo! Raz¬ ločujemo motnje, ki jih povzroča oddajna ali prejemna po¬ staja, in motnje, ki nastanejo v neposredni bližini prejemnega aparata ali v prostoru med oddajno in prejemno postajo. Oddajna postaja moti, ako ne deluje vedno na istem valu. Te napake ne moremo odpraviti, prepreči jo lahko le postaja, če se vestno drži valovne dolžine, ki ji je bila odkazana. — Oddajne postaje se motijo med seboj, ako delujejo na valovih, ki se prav malo razlikujejo v dolžini ali frekvenci. Take postaje loči le prvovrsten in selektiven pre- jemni aparat. Največ preglavic dela domača postaja, kadar hočemo poslušati tuje. Če ni aparat selektiven, slišimo kra¬ jevno ali najbližjo postajo skoro po vsej skali uglaševalnega kondenzatorja. Izločimo jo z zapiralnim krogom (sl. 43.), ki 70 obstaja iz tuljave in vrtilnega kondenzatorja. Vklepamo ga v anteno pred prejemni aparat. Zapiralni krog propušča vse va¬ love razen onih, na katere je uglašen. Številnejše so motnje, ki lahko nastanejo v vsakem, še Sl. 43. Zapiralni krog'. Sl. 44. Ant.ensko sklepalo tako dobrem prejemnem aparatu. Da jih spoznamo, si oglejmo vso napravo in pričnimo z njeno anteno! Antena lahko ima več napak. Pri nobeni anteni, ne zunanji in ne sobni, ne sme biti izolacija pomanjkljiva, sicer odteka v zemljo še ona majh- na energija, ki jo antena dobi iz elektromagnetnih valov. Isto velja tudi za dovodno žico, ki veže anteno z aparatom. Tudi ta žica mora biti zadostno izolirana ter dobro pritrjena na an¬ teni in antenskem sklepalu (slika 43.), s katerim enostavno sklepamo anteno z aparatom ali z zemljo. Sklepalo je navad¬ no opremljeno z varnostno napravo proti streli (S). Privojni vijaki na sklepalu morajo biti dobro priviti, sicer se tresejo in povzročajo prasketanje in pokanje v slušalu. V anteni ne smejo biti nikjer nepopolni stiki ali kontakti. Antenska in do¬ vodna žica pa ne smeta voditi tesno ob električnem omrežju, sicer čujemo, kadar tok sklenemo ali prekinemo, v slušalu rahlo pokanje. Enako deluje hišni zvonec, če je njegova žica preblizu antenske napeljave. Antena ni nikdar dovolj izolirana, kajti v njej in v apa¬ ratu teče vbokofrekvenčni tok, ki ima druge lastnosti kakor istosmerni ali izmenični tok z majhno frekvenco. Za ta dva roka je suh les prav dober izolator, visokofrekvenčni tok pa les provaja. Če se antena dotika lesa, žleba, zidovja ali drevja, zlasti ob deževnem vremenu, odteka visokofrekvenčni tok v zemljo in ne gre skozi aparat. Vsaka prejemna postaja mora biti dobro vzemljena, do¬ bro zvezana z zemljo. Zveza z zemljo je tako važna kakor antena z dovodno žico, a jo večinoma zanemarjamo. V me¬ stu zvežemo aparat z vodovodno cevjo, na kmetih oa s ko¬ vinsko mrežo ali pločevino, ki jo zakopljemo v vlažno ilov¬ nato zemljo. Žica, ki veže aparat z vodovodno cevjo ali s plo¬ ščo v zemlji, mora biti nrecej debela, kolikor mogoče kratka in na cevi ali plošči dobro pritrjena, kajti slab kontakt se toku močno upira in električno energijo po nepotrebnem slabi. Če je antenska naprava brez napak, pa aparat vendar ne deluje brezhibno, mora biti napaka v aparatu. Take napake ni težko popraviti, a težje jo je najti. Na detektorskem aparatu uredimo najprej detektor, da se konica dotika kristala v občutljivi točki, nato pregledamo 72 vezavo med posameznimi deli, ali ni spojna žica mogoče pre¬ trgana ali slabo pritrjena, nato preiščemo tuljavo, ki mora imeti cele in nepoškodovane ovoje, in končno pride na vrsto kondenzator, čigar plošče morajo biti ravne in se ne smejo nikjer dotikati. Če ne najdemo pri tem nobene napake, pre¬ iščemo tudi slušalo, čigar vrvica mora biti cela in dobro pri¬ trjena, magnet zadosti močan ter opna ravna in ne rjava. Da ima prejemna postaja z elektronkama napako, se pre¬ pričamo, če iztaknemo pri popolnoma opremljenem aparatu najprej anteno, nato pa (zvezo z) zemljo. Če motnje prene¬ hajo, so prišle od zunaj po anteni, oziroma zemlji v aparat, ako pa ne prestanejo, jih povzroča aparat, njegove baterije ali slušalo. Tako slišimo v slušalu, ko je aparat uglašen na od¬ dajno postajo, žvižganje, ki preneha, če anteno in zemljo iz¬ ločimo. To je znak, da ne povzroča žvižganja aparat, tem¬ več, kakor že vemo, sosednji radio-amater, ki porablja pre¬ močno reakcijo. Tudi avdion preiskujemo v določenem vrstnem redu. Najprej vklenemo kurilno, nato anodno baterijo, odstranimo pa anteno in zemljo. Potem se prepričamo, da elektronka žari, in se dotaknemo antenske pušice z mokrim prstom. V slušalu slišimo, če nima aparat nobene napake, pokanje, sicer pa ne. Ta poskus naredimo lahko tudi tako, da potolčemo po skrinjici in aparat potresemo. Pri brezhibnem aparatu slišimo v slušalu žvenketanje, ki se glasi čisto in nežno. Še bolje na¬ redimo, če rahlo potrkamo po elektronki. Ako je aparat v redu, nastane glasno donenje, kakor da zvoni močan zvon, ako pa slišimo prasketanje ali šumenje, je to zanesljiv znak, da niso kontakti dobri. Tedaj preiščemo najprej vsa vtikala, zlasti one na elektronki, jih očistimo in razširimo ter poti¬ snemo elektronko dovolj globoko v podstavek. Nato pregle¬ damo zveze z baterijami in slušalom. Če pri tem ne najdemo napake, mora biti slab kontakt v aparatu. Z drobno leseno palčico (ne kovinsko!) se previdno dotikamo spojnih žic, za¬ varjenih mest in vijakov ter trkamo po njih, dokler se ne 73 pojavijo pomanjkljive točke z ojačenim prasketanjem v slu¬ šalu. — Da ima aparat napako, nam kaže tudi ta-le poskus: Avdionko odstranimo in se s prstom dotaknemo anodne pušice v podstavku. Če čujemo v slušalu šumenje, je napaka v aparatu, sicer pa ne. Če napake na noben način ne moremo najti, primerjamo aparat natančno z načrtom, ali ga nismo mogoče napačno sestavili. Tudi pri avdionu z ojačevalom se najprej prepričamo, ali elektronki žarita in imajo vtikala v podstavku zanesljive kon¬ takte. Potem se dotaknemo z mokrim prstom avdionkine mreže, oziroma odvodnega upora. Če slišimo v slušalu piska¬ nje, je to znamenje, da sta avdion in ojačevalo brezhibna. Če ne slišimo piskanja, pregledamo najprej avdion, kakor smo zgoraj opisali, nato pa posebej ojačevalo. Napaka je v oja- čevalu, če slišimo v slušalu šumenje, ko odstranimo ojačeval- ko in se dotaknemo anodne pušice s prstom. Tedaj se v prvi vrsti zanimamo za transformator; preiščemo mu primarno in sekundarno tuljavo. Ako se dotaknemo z eno roko negativ¬ nega pola anodne baterije, z drugo pa anode prve elektronke in nas strese, potem je primarna tuljava transformatorja brez¬ hibna. Tudi sekundarna tuljava nima nobene napake, ako nas strese, kadar se dotaknemo z eno roko pozitivnega pola anodne baterije, z drugo pa mreže ojačevalne elektronke. — Ako je potrebno, pregledamo načrt vsega aparata ter na¬ tanko preiščemo tuljave, ali nimajo morebiti pretrganih ovo¬ jev, in uglaševalni kondenzator, ali se njegove plošče ne do¬ tikajo. Ker je slušalo zelo občutljivo in vpliva na prav slabe toke, ga porabljamo, ko iščemo napako v sestavnih delih apa¬ rata (slika 45.). — Zaporedno zvežemo žepno baterijo B, tu¬ ljavo L, ki jo hočemo preiskati, in slušalo S. Ko se dotak¬ nemo s prostim koncem telefonske žice vtikala na tuljavi, slišimo v slušalu klokotanje opne. Klokotanja ne čujemo, če je žica na tuljavi pretrgana. Enako porabljamo slušalo, ko preiskujemo elektronkino nitko, kondenzator, ki ga med pre- 74 skusom vrtimo, transformatorjev! tuljavi, posamezne zveze v aparatu itd. Kondenzator je kratko sklenjen, ako slišimo, ko sklenemo tok, v slušalu pokanje, sicer pa ne. Opisano na¬ pravo kratko imenujemo preskusno skisalo in ga rabimo, ka¬ dar preiskujemo tokovodnik, ki ima velik upor. Pri majhnem uporu tokovodnika rabimo žepno baterijo in žarnico (slika 4?.). Žarnico z zaporedno zvežemo z baterijo B in tuljavo L, ki jo preiskujemo. Ako žarnica ne zažari, ko tok sklenemo, je žica na tuljavi pretrgana. Žarnico z žepno baterijo kratko imenujemo preskusno žarnico. Sl. 45. Preskušanje tuljave Sl. 46. Preskušanje tuljave s sluša ora. s žarnico. Sčasoma oslabi prejemanje pri vsakem aparatu-, ker se akumulator prazni in daje vedno slabši tok. Zlasti spočetka, ko smo aparat dobili, ne zdrži akumulator dolgo, ker smo ga po neprevidnosti utegnili nekolikokrat kratko skleniti in smo ga rabili na dan dalje, kakor je kesneje običajno. Z volt- metrom, t. j., z aparatom, ki meri napetost med dvema toč¬ kama v tokovodniku, lahko zasledujemo, kako se akumula¬ tor prazni. Akumulator lahko nadziramo tudi s tem, da me¬ rimo z gostomerom (arajometrom) gostoto njegove kisline. 75 Pri polnem akumulatorju je gostota večja ko pri praznem. Gostoto meri tudi majhen steklen plavač, ki ga spustimo v kislino. V polnem akumulatorju plava na površju kisline, v praznem pa pade na dno posode. Tak plavač pokaže na naj¬ enostavnejši način, kdaj je akumulator prazen in ga je treba znova napolniti. Če iztaknemo pri skoro praznem akumula¬ torju ves kurilni upor, naraste pač jakost zvoka trenutno, a urno preneha, ker se akumulator v kratkem popolnoma iz¬ prazni. Tako ne smemo ravnati z akumulatorjem, ker ga si¬ cer poškodujemo. Akumulatorja ne smemo nikdar izprazniti pod i'8 voltov in baterije dveh akumulatorjev ne pod 3‘6 vol¬ tov, ako nočemo, da se pokvari. Tudi anodna baterija se sčasoma izrabi. Če poslušamo na dvoelektronski aparat 2—3 ure na dan, izhajamo s svežo baterijo približno 3 mesece. Navadno je na spodnji strani baterije zapisano, kdaj je bila izdelana, in n? ta znak moramo pri nakupu baterije paziti. Ako se anodna baterija že dolgr rabi, se zmanjša jakost zvoka v slušalu in zvok postane spačen in nejasen. To na¬ pako popravimo, dokler ni baterija preveč izrabljena, če zmanjšamo mrežno prednapetost ojačevalne elektronke. Re¬ cimo, da potrebuje prejemni aparat, ko deluje brezhibno, 120 voltov anodne in 12 voltov mrežne napetosti! Razmerje med obema napetostma pa ne ostane vedno enako, ker se anodna napetost polagoma zmanjšuje, mrežna pa ostane ista, saj ne teče v mrežnem krogu noben tok. Zato je' treba mrežno napetost v istem razmerju zmanjševati, kakor popušča anodna napetost. Če tega ne storimo, deluje ojačevalka na krivem delu karakteristike in močno pači govor, oziroma godbo. Končno pa je anodna baterija le preveč izrabljena in jo je treba nadomestiti z novo. Jakost zvoka v slušalu se lahko zmanjša tudi radi vpliva sosednje antene. Če ima aparat zunanjo anteno in jo sosed tudi napne, lahko odvzema pri posebno neugodnih razmerah 76 druga antena prvi energijo. Redkeje se zgodi nasprotno, da nastane v novi anteni visokofrekvenčni tok, ki po indukciji ojačuje električno energijo v prvi anteni. Tako si razlagamo prejemanje oddaljenih postaj z detektorskim aparatom. Veliko večje motnje povzročajo električni aparati, ki delujejo v bližini prejemne postaje in se močno iskrijo. Na kmetih je teh motenj veliko manj ko v mestu. Vsaka električ¬ na iskra zbuja v svoji okolici elektromagnetne valove, ki so mnogo jačji od radiofonskih in močno vplivajo na anteno prejemnega aparata. Tako motijo dinamostroji in motorji za istosmerni tok, ako se njihove ščetke ne tišče kolektorjev, potem sušilne naprave za lase, visokofrekvenčni masažni apa¬ rati, ki dajejo posebno dolge iskre, in v mestih cestna želez¬ nica, kjer vidimo med vzvodom nad vozom, med odjema- lom toka in dovodno žico neprestano majhne iskre in daljše zelenkaste plamene. Iskre nastanejo tudi med kolesi in trač¬ nicama. Najhuje moti cestna železnica (»reskete-preskete«) v večernih urah, ko gore v vozovih žarnice in se električne iskre kar vrste, ker se tok skozi žarnice neprestano sklepa in prekinja. Omenjene motnje zmanjšamo, če rabimo dopolnilno an¬ teno, ki nadomešča zvezo z zemljo in obstaja iz izolirane žice, napete nad tlemi okoli sobe. Na detektorskem aparatu niso motnje električnih naprav niti pri običajni zvezi z zem¬ ljo posebno močne, ker jih kristal le deloma propušča in ne ojačuje. Elektromotorji teko navadno čez dan in zvečer ne mo¬ tijo prejemanja. Želeti bi bilo, da bi se tudi masažni in sušilni aparati rabili le v takem času, ko oddajna postaja ne deluje. Motnje cestne železnice se dado zmanjšati, če ne popolnoma odpraviti, ako je odjemalo toka, kjer se dotika dovodne žice, obloženo z ogljem in gore v vozovih žarnice, ki potrebujejo .mnogo več toka od navadnih žarnic. Cestno železnico po- 77 pravljajo v zadnjem času tudi v Ljubljani, kakor so to storili po drugih mestih. Pred nevihto in med njo ne smemo rabiti aparata, ki ima zunanjo anteno, ker je nevarno, da v njo trešči. Ozračje je vedno nekoliko električno, deloma pozitivno, deloma ne¬ gativno, in se razelektruje, kadar nastane večja razlika v na¬ petosti, v obliki bliska. Zračne motnje so zlasti velike v po¬ letnem času, v juniju in juliju, ko imamo pogoste nevihte, če ne lokalnih, pa v kakem kraju med prejemno in oddajno postajo. Zato slišimo v daljših ali krajših presledkih v slušalu zvok: Hrsk!-Hrsk!-Hrsk! Če ima aparat okvirno anteno, pri kateri je žica navita v obliki kvadrata, in sta oba konca žice zvezana z aparatom, čujemo motnje ozračja prav malo. S tako anteno poslušamo tudi med nevihto, a energija, ki jo dobi okvirna antena iz elektromagnetnih valov, zadošča le za prvovrstne aparate. — Najbolje prejemamo tedaj, kadar je med prejemno in oddajno postajo najnižji zračni tlak ter imamo slabo vreme. Čim slabše je vreme, tem bolje deluje prejemni aparat. Večkrat, ko poslušamo sporede postaj, ki so oddaljene najmanj 200 km od prejemnega aparata, zvok sam od sebe pojenjuje in zopet narašča. Zdi se nam, da se godba, ki jo po¬ slušamo, od nas oddaljuje, čez nekaj časa pa zopet približuje. Ta pojav imenujemo fading (izgovori feding!), ki ga razla¬ gamo na različne načine, a zanesljivega ne vemo o njem nič. Ponoči prejemamo veliko bolje ko podnevi. Ta pojav po¬ jasnjujemo s tem, da svetlobni žarki zrak tako izpremenijo, da ne izolira dobro. Tudi luna ni brez vpliva na elektromagnetne valove. Ob polni luni je jakost prejetega zvoka večja ko ob mlaju. To so v glavnem motnje, ki spremljajo prejemanje vsa¬ kega aparata. V naslednjem bomo našteli večje motnje tabe¬ larično in povedali pri vsaki, kako se odpravi. 78 2. NAVODILO ZA ODPRAVO NAPAK IN MOTENJ V PREJEMNEM APARATU. Motnjo. Napak*. Odprava motenj, ozir. napak. Prejemanja ni. Splošna določila. Oddajna postaja je Uporabljaj primeren apa- preveč oddaljena, rat! Detektorski aparat de¬ luje pri zunanji anteni za¬ nesljivo do jo km od od¬ dajne postaje, z ojačeva- lom 100 km, avdion ioo km, avdion z reakcijo do joo km in z ojačevalom do iooo km. Oddajna postaja ne deluje v tistem času. Aparat ni prire- j e n za prejemanje. Aparat je v za¬ tišju, t. j., v kraju, ka¬ mor ne pridejo elektro¬ magnetni valovi, ker jih bližnji rudokopi ali ko¬ vinske stavbe vpijajo. Preglej spored! Priključi anteno in zem¬ ljo! Dotakni se s konico ob¬ čutljive točke kristala! Pravilno zveži elektron- ' ki aparat s kurilno in anodno baterijo ter mu daj zadostno napetost! Ni pomoči. 7 J Motu j?. Napake. Odprava motenj, ozir. naga k. Antenska naprava. Antena se dotika Napni anteno prosto! strešnega žleba ali kake druge kovine, ki od¬ vaja električno energijo v zemljo. V antenskem s k 1 e - Prepreči ga! palu je kratki stik. Uglaševalna sredstva. Antenska tulja¬ va ima pretrgano žico. Reakcijska tu¬ ljava je narobe zvezana. Tuljava uglaševal- nega kroga ima pre¬ več ovojev in je že pri kondenzatorju z majh¬ no kapaciteto uglašena na predolg val. Plošče vrtilnega kon¬ denzatorja se dotika- j °- Antenska tuljava in kondenzator ni¬ sta primerna. Tulja¬ va ima preveč ali prema- Preišči tuljavo s pre¬ skusnim slušalom (sl. 45.) in jo previj, če je pokvarje¬ na, iznova! Ne zadostuje, da obrneš tuljavo, ker se s tem smer ovojev in toka v tuljavi ne izpremeni. Izmenjaj spojni žici na pušicah, v kateri se tuljava vtika! Uporabljaj tuljavo, ki ima manj ovojev! Preskusi kondenzator s preskusnim slušalom in na¬ ravnaj plošče! Navadno ima vrtilni kondenzator 500 cm kapa¬ citete. Vključi ga med an¬ teno in tuljavo, ki ima toli- 80 Motnje. Napake. Odprava motenj, ozir. napak. lo ovojev in se ne da ko ovojev, da ne slišiš po- uglasiti na določeni val. staje preblizu začetka ali konca kondenzatorjeve ska¬ le! Usmerjevalni krog. Detektor ne de¬ luje, ker se konica ne dotika kristala ali se ga ti¬ šči v neobčutljivi točki. Avdionka žari modro, ker je v njej preveč zraka. V avdionki se nitka dotika mreže. Avdionka ne ža- r i, ker je 1. akumulatorska bate¬ rija prazna, 2 . nitka pregorena, 3. kurilni tok preki¬ njen, kakor kaže preskus¬ no slušalo. A n o d ni tok je prekinjen. Ko vklju¬ čiš slušalo, ne slišiš poka- kanja: 1. ker je telefonska vr¬ vica pretrgana, 2. ker anodna baterija ni sklenjena, Uredi detektor! Preskrbi drugo elektron¬ ko! Kupi novo elektronko! Meri napetost z voltme- trom in napolni prazno ba¬ terijo! Kupi novo elektronko in jo zavaruj v anodnem kro¬ gu z žarničnim varovalom! Poišči prekinjeno mesto in ga skleni! Preišči slušalo na bateriji in skleni prekinjeno mesto! Skleni jo! 81 Motnje. Napake. 3. ker je anodna bate¬ rija popolnoma izrablje¬ na. V elektronkinem pod¬ stavku sta spojni žici z mrežo in anodo zamenjani. Anodna baterija je narobe sklenje- n a. Mrežni krog elek¬ tronke je prekinjen. Mrežni z a t o r je sklenjen. V aparatu spojne žice jo. k o n d en¬ krat k o se gole dotika- Odprava motenj, ozir. napak. Kupi novo baterijo! Izmenjaj žici! Skleni baterijo tako, da je njen negativni pol zve¬ zan z nitko! Preišči krog s presku¬ snim slušalom in skleni pre¬ kinjeno mesto! Prepreči kratki stik! Razmakni jih! Ojačevalo. Kar smo omenili o av- dionki, velja tudi za oja- čevalno elektronko. Transformator ni vključen, kakor kaže preskusno slušalo. Sekundarna tu¬ ljava transformatorja je prežgana. (Pre¬ skusno slušalo!) Oglej si zlasti privijala! Poišči prekinjeno mesto in ga skleni! Nadomesti transforma¬ tor z novim in ne preki¬ njaj toka skozi njegovi tu¬ ljavi po nepotrebnem! Zvočilo. Telefonski kon- Nadomesti kondenzator denzator je krat- z dobrim ali ga opusti, zla¬ ti 82 Motnje. Napake. ko sklenjen. (Pre¬ skusno slušalo!) Zvočnik ne poje. Zvočnik utegne imeti iste napake ko slušalo. Prejemanje je slabo. Celotna Od aparata ne smemo preveč za¬ htevati. Podnevi in poleti deluje srednje do¬ ber aparat vedno slabo. Prejemni aparat je na neugodnem kra- j u, skoro v zatišju. V aparatu se izgubi preveč energije. Sosednja antena odvzema aparatu sko¬ ro vso energijo. Odprava motenj, ozir. napak. sti v detektorskem aparatu! V reakcijskem avdionu je telefonski kondenzator ne- obhodno potreben, da laže ravnaš z reakcijsko tuljavo. Poslušaj najprej s sluša- lom! Če slišiš z njim slabo, ne more delovati zvočnik, ki potrebuje več energije. naprava. Le najboljši aparat deluje ob vsakem času in vre¬ menu. Slišijo sosednji radio - amaterji bolje od tebe? Uporabljaj najboljši izo¬ lacijski material in najbolj¬ še sestavne dele! Napelji anteno tako, da je dovolj daleč od sosednje! Anteni se smeta pravo¬ kotno križati v razdalji nad 5 m. Uglaševalna sredstva. Antenska n a p r a- Zvišaj anteno! va je zasenčena, ker 83 Motnje. Napake. ni dovolj visoka in je na¬ peta med poslopji. Antena ali zve¬ za z zemljo je pre¬ kinjena. Sobna antenado- bi premalo energi- j e iz elektromagnetnih valov. Vrsta aparata, raz¬ dalja in čas niso primerni za tako anteno. Antena je pre¬ kratka. Le pri največji kapaciteti vrtilnega kon¬ denzatorja se prav slabo sliši. Antena je pre¬ dolga. Le pri najmanjši kondenzatorjevi kapaci¬ teti se prav malo sliši. Zveza z zemljo je slaba, ker je zem¬ lja suha in ima spojna ži¬ ca preveč upora. Antensko skle- Odprava motenj, ozir. napak. Poišči prekinjeno mesto in ga skleni! Včasih pomaga večja an¬ tenska tuljava. Najboljša antena je visoka zunanja, vse druge so le slabo nado¬ mestilo. Da slišiš postajo v sredi skale na kondenzatorje- vem kazalu, navij na an¬ tensko tuljavo več ovojev! Manj ko 20 m in več ko 50 m dolga enojna antena, ki ni zvezana aperiodič- no, deluje neugodno. Skraj¬ šaj anteno mehanično ali električno s kondenzator¬ jem primerne kapacitete! Zmanjšaj število ovojev na uglaševalni tuljavi! Aperio- dična antena ni nikoli pre¬ dolga. Čim daljša je, tem bolje deluje. Zveži aparat s kratko in debelo žico z vodovodno cevjo ali s kovinsko ploščo, ki je zakopana v vlažni ilovnati zemlji! Dobro antensko sklepalo 6 » 84 Motnje. Napake. palo je vlažno ali pritrjeno na slabo izolira- m piosci. Antenska tuljava in transformator se med seboj motita, ker sta preblizu skupaj. Uglaševanje je sicer ostro, a jakost zvoka pre¬ majhna, ker nista an¬ tenska in reakcij¬ ska tuljava dovolj spojeni. Plošče vrtilnega kon¬ denzatorja so zaprašene in zato med seboj pre¬ slabo izolirane. Odprava motenj, ozir. napak. ima ploščo iz porcelana in je montirano na suhem prostoru pod streho. Pritrdi tuljavo in trans¬ formator kolikor mogoče daleč narazen, in sicer ta¬ ko, da sta osi tuljave in transformatorja pravokot¬ ni druga na drugi! Uredi spojitev obeh tu¬ ljav! Očisti jih z volneno nit¬ ko! Usmerjevalni krog. Konica detektorja Uporabljaj umeten kri- s e dotika kristala malo občutljiv točki. Kristal je zama z a n in zaprašen. stal, ki je v vseh točkah enako občutljiv! Operi kristal in konico v alkoholu ali etru ter obre¬ ži žico po strani s škarja¬ mi! A v d i o n k a j e o g 1 u- š e 1 a, ker smo jo preveč kurili. Poskusi elektronko re¬ generirati, t. j., kuri jo, ko je anodna baterija odklop¬ ljena, 15—30 sekund pri štirikrat večji napetosti, ka¬ kor je predpisano! 85 Motnje. Napake. Med mrežo in a n o d o avdionke je izolacija preslaba. Med mrežo in anodo ima avdionka pre¬ veliko kapaciteto. Odvodni uporni primeren, ali pa je neugodno zvezan. Odvodni upor je vlažen. Odprava motenj, ozir. napak. Ako se regeneracija ne posreči, preskrbi novo elek¬ tronko, ki je ne smeš pre¬ več kuriti! Večja jakost ku¬ rilnega toka mora ojačiti tudi zvok, sicer je nitka že premočno kurjena. Tedaj zvečaj kurilni upor! Dober elektronkin pod¬ stavek je po sredi navadno izrezan v obliki križa, če ne, pa naredi v različnih smereh med elektrodami nekaj zarez, da se nepo- voljni toki preprečijo. Uporabljaj podstavke, ki imajo malo kapacitete! Preskusi odvodne upore od i do 3 megaohmov! Odvodni upor lahko ve¬ žeš na različne načine: 1. vzporedno z rnrežnim kondenzatorjem (ameri- kanska vezava), 2. na pozitivni pol kuril¬ ne baterije, 3. med anodno baterijo in slušalom ter 4. za slušalom. Poskusi vse vezave in se odloči za najugodnejšo! Porabljaj upor, ki je vde¬ lan v brezzračni cevki! 86 Motnje. upor slabe Napake. Odvodni ima v držalu kontakte. Kurilna bateri ja ni ugodno pri k 1 j u č e n a. A no dna nape¬ tost ni primerna. V anodni • bateriji j e nekaj členov po¬ polnoma i z r a bi j e n i h. Ojačevalo Odprava motenj, ozir. napak. Stisni na držalu peresa! Zveži pozitivni pol ku¬ rilne in negativni pol anod- ne baterije, ali pa negativna pola obeh baterij! Preskusi obe vezavi! Začetnik dela prej s pre¬ veliko ko s premajhno anodno napetostjo. Presku¬ si različne napetosti in iz¬ beri ono, pri kateri naj¬ bolje slišiš! Določi jih z voltmetrom in kratko skleni! Transformator je narobe sklenjen in energija se transformira namesto navzgor, navzdol. * Ovoji transfor¬ matorja so deloma brez izolacije in zato kratko sklenjeni. Tak transformator ni pri- lagoden na detektor ali av¬ diom Začetek in konec transformatorjeve tuljave sta zamenjana. Obrni transformator! Uporabljaj transforma¬ tor, ki ima približno tolik upor ko usmerjevalni krog! Začetek tuljav je zazna¬ movan z A 0 , oziroma z E o, in konec z A t in E x . Preglej vezavo in zveži pravilno! 87 Motnje, Napake. Odprava motenj, ozir. napak, Zvočilo. Telefonski kon¬ denzator je pre¬ velik. Magnet v slušalu j e popolnoma oslabel, ker je bilo slušalo trajno napačno vklenjeno. Opna v slučalu j e upognjena ali r j a - v a. Zvočnik deluje tiho. Preskusi kondenzator z manjšo kapaciteto! Omagneti magnet znova in vključi slušalo tako, da je barvasti konec telefon¬ ske vrvice zvezan s pozitiv¬ nim polom anodne baterije! Upognjeno membrano naravnaj, rjavo pa očisti! Aparat ojačuje preslabo. Prejemanje je izpremenljivo. Antena in do¬ vodna žica nista do¬ volj napeti in nihata v vetru, zato se izpremi- nja kapaciteta antene pro¬ ti zemlji. Antena niha in se dotika žleba ali vlažnega zidu ter oddaja v presledkih energijo. Antena ali spojna žica z zemljo ima slab kontakt, ki moti pre¬ jemanje, če veter anteno zaziblje. Pod vplivom so¬ sednjih radio-ama- terjev se zmanjša jakost prejetega zvoka. Napni anteno bolje! Napelji anteno tako, da je od vseh predmetov kar najbolj oddaljena! Preišči vse kontakte in nategni vijake! Uglasi aparat znova! 88 Motnje. Napake. Prejemanje oddajne po¬ staje, ki je najmanj 200 km oddaljena, postane ti¬ ho, pa se samo od sebe zopet ojači. Ta pojav se imenuje f a d i n g (fe- ding!) Reakcijski a v d i- on pomaga detek¬ torskemu aparatu. Ko preneha avdion, tudi z detektorjem ne slišimo dobro, zlasti ne oddalje¬ nih postaj. Prejemanje oslabi, če se z roko približamo ali od¬ daljimo od aparata; p r i aparatu je ročna ka¬ paciteta velika. Prosti deli, po ka¬ terih teče visokovrekvenč- ni tok, s o, če se jih do¬ taknemo, občutljivi. V detektorju sta ko¬ nica in kristal slabo pritrjena. Če se, ko imamo slušalo na glavi, premikamo, pre¬ nehava prejemanje in se Odprava motenj, ozir. napak. Fadinga ne moremo z nobenim do sedaj znanim sredstvom odpraviti. Ta nedostatek se ne da popraviti. Prevleci čelno ploščo, na kateri so sestavni deli mon¬ tirani, na notranji strani s staniolom ali tanko bakre¬ no pločevino in jo zveži z zemljo! Gibljive plošče konden¬ zatorja veži z zemljo, ozi¬ roma z negativnim polom anodne baterije! Ne dotikaj se takih de¬ lov, oziroma jih pritrdi ta¬ ko, da se jih ne moreš do¬ takniti! Pritrdi ju bolje! Sukaj in vrti, ko poslušaš, vrvico med prsti, dokler ne najdeš prekinjenega mesta! 89 Motnje Nnpake. Odprava motenj, ozir. napak. zopet nadaljuje, ker j e telefonska vrvica pretrgana. Prejemanje je polno brnenja, prasketanja in pokanja. Vzroki motenj izven aparata. Ozračje je vedno električno, in to de¬ loma pozitivno, deloma negativno, ter se razelek- truje pri manjši razliki v napetosti polagoma (statič¬ no), pri večji v obliki bli¬ ska. Počasno razelektro- vanje povzroča šumenje, blisk v daljavi prasketanje in blisk v neposredni bli¬ žini močno pokanje v slu- šalu. Pri posebno hudih motnjah ogluši kristal v detektorju in iskati mora¬ mo novo občutljivo točko. Brezžične brzo¬ javne postaje, ki oddajajo z udušenimi valovi, t. j., takimi, H po¬ jemajo in zopet naraščajo, povzročajo motnje tako nekako, kakor se sliši tr- tr-tr, tr-tr .. .! V bližini domače posta¬ je se čuje rahlo prasketanje, Motnje ozračja lahko na aparatu le zmanjšaš, ne mo¬ reš pa jih popolnoma od¬ praviti, in to tako, da 1. zmanjšaš kurilni tok, 2. spajaš tuljavi (antensko in mrežno) ohlapneje, 3. porabljaš aperiodično anteno, 4. vežeš aparat na notra¬ njo anteno ali 5. rabiš okvirno anteno. Kadar je pokanje vedno jačje in se izpreminja že v sikanje, zveži anteno z zemljo, da ne trešči v apa¬ rat. Teh motenj ne moreš od¬ praviti na aparatu. Le ne¬ katere ladije imajo še take oddajne postaje. Ta nedostatek se ne da odpraviti. 90 Motnje. Napake. ko sosed nastavlja detektor ali ugla¬ šuje aparat s po- mikalno tuljavo. Motnje so močnejše, če imata prejemna aparata skupno zemljo. T o k v lučnem in mo¬ tornem omrežju po¬ vzroča enakomer¬ no brnenje, če je antena ali spojna žica z zemljo vzporedna z omrežjem, ker omrežni tok inducira antensko na¬ pravo. En pol omrežja je običajno zvezan z zemljo, zato prehaja električni tok tudi v zemljo in po zemlji v prejemni aparat. Odprava motenj, ozir. napak. Določi, kako pridejo motnje v aparat! Po anteni, zemlji ali po obeh? Zato odključi, ko aparat deluje, najprej anteno, nato zem¬ ljo, potem pa obenem obe! Motnje prestanejo, ko od¬ klopiš oni del antenske na¬ prave, ki dovaja aparatu motnje. Izpelji anteno daleč stran od omrežja in jo napni ta¬ ko, da seče vsako bližnjo žico pravokotno! Vkleni med anteno in aparat kondenzator s kapa¬ citeto ioo—iooo cm, ki propušča visokofrekvenčne toke, nizkofrekvenčnim pa se hudo upira! Kondenzator med apara¬ tom in zemljo ovira mot¬ nje iz zemlje. Še bolje delu¬ je dopolnilna antena. Če prihajajo v aparat mot¬ nje po anteni in zemlji, je umestna aperiodična antena. 91 Motnje. Napake. Cestna železni¬ ca povzroča moč¬ no prasketanje in pokanje, zlasti ob ve¬ černih urah in ob lepem vremenu. Ko se gonilni tok prekinja, se tudi žar- nični tok neprestano sklepa in prekinja in luč v vozu plapola. Na preki¬ njenem mestu nastanejo iskre, ki vzbujajo elektro¬ magnetne valove z neizra¬ zito in majhno frekven¬ co; njih učinek se čuti 400—800 m daleč v vseh prejemnih aparatih. Električne na¬ prave, ki se hudo iskrijo, povzročajo ka¬ kor oddajna postaja elek¬ tromagnetne valove. Tako motita motor in dinamo- stroj, če se ščetki ne doti¬ kata tesno kolektorja, da¬ lje električno hišno dvi¬ galo, kjer se tok večkrat sklepa in prekinja, elek¬ trični likalnik, če nima za¬ nesljivega kontakta, tele¬ fonski in hišni zvonec, na¬ prava za sušenje las, se- salka za prah itd. Močno se iskrijo in.hu- Odprava motenj, ozir. napak. Te motnje se dado le ta¬ ko odpraviti, oziroma ome¬ jiti, da se primerno pre¬ uredi železnica. Priporoča¬ jo, da se ojači žarnični tok v vozu in rabi za kontakt na odjemalu toka oglje, ki se prehitro ne obrabi. Izpelji anteno pravokot¬ no na tir cestne železnice! Očisti ščetki in jih pritr¬ di tako, da se tesno tiščita kolektorja! Vkleni vzporedno s ščet¬ kama kondenzator z veliko kapaciteto! Pri večjih mot¬ njah uporabljaj poleg kon¬ denzatorja še zadrgalno tu¬ ljavo ali dušilko, ki ima na železnem jedru veliko ovo¬ jev in se močno upira iz¬ meničnemu toku. Na prejemnem aparatu 92 Motnje. Napaki* ' " Odprava motenj, ozir. napak. do motijo i n d u k - se te motnje ne dado od- cijski aparati in praviti. Želeti bi bilo, da naprave za masi- oblast prepove uporabo teh r a n j e, ki potrebujejo vi- aparatov, kadar delujejo sokofrekvenčne toke. oddajne postaje. Vzroki motenj v aparatu. Najbolj motijo slabi kontakti, in to: i. so odnehala privijala, ki drže spojno žico, 2. je nastal slab kontakt v antenskem sklepalu, ku¬ rilnem uporu, na držalih za tuljave itd., 3. se vtikala narahlo do¬ tikajo svojih pušic. Pri elektronki niso elektrode na vti¬ kala zavarjene. Mrežni konden¬ zator je prevelik. Odvodni upor manjka. Odvodni upor je prevelik in v slušalu Udarjaj z leseno palčico po vsej žici in poslušaj, ko aparat deluje, s slušalom, dokler ne izda močnejše pokanje slabega kontakta! Zavari vse kontakte! Ko aparat prejema, pre¬ mikaj naštete dele in poslu¬ šaj s slušalom! Razširi z nožem vsa vti¬ kala in jih očisti! Zavari jih! Kondenzator z 200—300 cm kapacitete je najbolj prikladen. Vkleni ga! Rabi manjši upor! 93 Motnje. Napake. slišimo v enakih presled¬ kih »Tak!-Tak!-Tak!«, kakor bi vrela voda iz cevi. V anodni bateri¬ ji soslabi kontak- t i, ker je zveza med členi in njihovo pušico nepo¬ polna. Kontakta na ku¬ rilni bateriji sta slaba, ker sta privijali oksidirani, prevlečeni z zelenim volkom. T ransformator povzroča šumenje, ker ima pomanjkljivo izolacijo. Prejemanje moti piskanje in tuljenje. Vzroki motenj Dve enako močni p o- staji, ki delujeta skoro na enako dolgih valovih, se motita in povzro¬ čata piskanje. Posebno moti domača postaja. Odprava motenj, ozir. napak. Pritrdi, ko si določil s preskusnim slušalom ali voltmetrom slab kontakt, žico med členom in pušico znova in zalij člen s para¬ finom! Preglej privijali in spojni žici! Zamazani privijali oči¬ sti in namaži z vazelinom! Vkleni vzporedno s se¬ kundarno tuljavo transfor¬ matorja kondenzator z naj¬ več 2000 cm kapacitete ali pa upor 5000—10.000 oh- mov! Zveži transformator- jevo jedro z zemljo! izven aparata. Selektivnost aparata zve¬ čaš, ako spojiš njegovi tu¬ ljavi ohlapneje in rabiš okvirno anteno, ki prejema večji del le iz ene smeri. — Domačo postajo izloča za¬ piralni krog (sl. 43.). 94 Motnje. Napake. Najhuje moti sose¬ dov aparat, ki ni¬ ha radi prevelike reakcije. Višina in jakost sestavljenega tona se izpreminjata, čeprav ni¬ smo na svojem aparatu ni¬ česar predrugačili. To je zanesljiv dokaz, da moti sosed. Odprava motenj, ozir. napak. Teh motenj ne moreš od¬ praviti. Pouči soseda o ne¬ varnosti prehude reakcije! Vzroki motenj v aparatu. Antena je pre¬ kratka, zato aparat ni¬ ha in zbuja lastne elektro¬ magnetne valove. Aparat z reakcijo niha, ker je reakcijska tuljava pretesno spojena. Reakcijska tu¬ ljava ima preveč ovojev. Antenska in reakcijska tuljava sta še vedno pretesno spojeni, čeprav smo jih odmakni¬ li, kar je sploh mogoče. Aparat ima neza- željeno reakcijo r a - Podaljšaj anteno in po¬ rabljaj večjo tuljavo v an¬ teni! Reakcijska in antenska tuljava sta le v določeni razdalji prav spojeni in te¬ daj deluje aparat najbolje. Če ju spojiš tesneje, slišiš s slušalom neko šumenje. Če sta tuljavi še tesneje spoje¬ ni, začne aparat nihati in nastane piskanje. Uredi spojitev obeh tuljav! Uporabljaj tuljavo, ki ima manj ovojev! Izboljšaj montažo apara¬ ta! 95 ■ Motnje. Napake. di notranje kapa¬ citete, ker sta mrežna in anodna žica blizu sku¬ paj in vzporedni. Tudi ne sme biti anodna žica pre¬ blizu onih žic, ki vežejo aparat z anteno in zemljo. Mreža ni zveza- n a, aparat tuli. Mreža se pre¬ močno naelektri, četudi je odvodni upor primeren, ker ima kurilni tok preveliko napetost. Pri preveliki reakciji aparat piska in tuli, če se dotaknemo mreže ali približamo r o - k o uglaševalnemu kon¬ denzatorju. Če zvočnik tuli, slušalo pa brezhibno deluje, o b- staja med apara¬ tom in zvočnikom akustična resonanca. Prejemanje je spačeno. Telefonski kon¬ denzator manjka, ali pa je premajhen. Kurilni tok je preslab in anodna Odprava motenj, ozir. napak. Priključi mrežo! Porabljaj manjšo kurilno napetost! Zmanjšaj reakcijo! Oblo¬ ži čelno ploščo z zaslonsko pločevino in jo zveži z zem¬ ljo! Postavi zvočnik kolikor mogoče daleč od aparata! Porabljaj kondenzator z 2000 cm kapacitete! Pri elektronskem aparatu je telefonski kondenzator ne- neobhodno potreben. Zvečaj ju! 4 96 Motnje. Napake. napetost premajh- n a. Kurilni tok in anodna napetost sta prevelika. Elektronka je sta- r a, skoro gluha, in ni več brezzračna. Taka elek¬ tronka slabo ojačuje. Mrežni konden¬ zator je predaleč od mreže. Mrežna predna- petost je premajh¬ na in elektronka ne de¬ luje v ravnem delu karak¬ teristike (sl. 29.). Druga elektron¬ ka propušča pre¬ malo toka, zlasti, ka¬ dar poslušamo z zvočni¬ kom. Elektronka in transformator ni¬ sta prilagodena drug na drugega. Prenosno razmer- j e transformatorja j e preveliko. V transformator¬ ju nastane pri dolo¬ čeni višini tona e 1 e k trično nihanje, ker Odprava motenj, ozir. napak. Zmanjšaj ju! Zamenjaj jo z boljšo! Pritrdi ga bliže! S poskusom zvečaj do¬ datno napetost! Porabljaj specialno elek- j tronko (končno ojačeval- ko), ki močno ojačuje! Porabljaj primerno elek- ■ tronko in primeren trans- j formator! Za detektorjem rabi transformator prenosnega razmerja 1 : 6 , za elektronko pa 1:4! Vzporedno s primarno tuljavo transformatorja vkleni kondenzator s ka- ! paciteto 2000 cm! 97 Motnje. Napake, imajo ovoji transforma¬ torja precej kapacitete. Sestavni deli so preblizu montira- n i. A v d i o n k a zvoni. Zvočnik daje plo¬ čevinast in nečist ton, ker njegovi deli po svoje nihajo. Ostale motnje. Ugiaševanje ni. natančno, t. j., posta¬ jo slišimo na večjem delu kondenzatorjeve skale. Prejemanje ni stanovitno, če po¬ vzročajo majhne izpre- membe pri uglaševanju ali ■ spojitvi večje motnje, ka¬ terih jakost ni v nobenem razmerju z omenjeno iz- premembo. Vzrok je pre¬ velika kapaciteta med mrežo in a n o- d o elektronke. Anodna baterija se urno izrabi, če ima tele- Odprava motenj, ozir. napak. Razmakni jih! Zvišaj kurilni tok! Pritrdi avdionko na pod¬ stavek s peresi! Pokrij jo z gumijevo kapico, ali pa jo zavij v mehak papir! Če to ne pomaga, preskusi drugo elektronko! Vzporedno z zvočnikom vkleni kondenzator do iooo cm kapacitete! Porabljaj aperiodično an¬ teno! Porabljaj elektronkin pod¬ stavek, ki ima kar najmanj kapacitete! Notranja kapa¬ citeta v elektronki se eno¬ stavno ne da odpraviti. Preskusi telefonski kon¬ denzator s slušalom, preden 7 98 Motnje. Napake. fonski kondenza¬ tor, ki je zvezan vzpo¬ redno z baterijo, krat¬ ki stik. Po takem kon¬ denzatorju neprestano te¬ če baterijski tok. Akumulator se urno izprazni, če j e po izpadli masi kratko sklenjen, ali ga po neprevidnosti kratko skle¬ nemo. Akumulator dolgo ne daje toka, ako s o nje¬ gove plošče prevle¬ čene z belim sulfa¬ tom. Aparat ne loči postaj, ki oddajajo na približno enako dolgih valovih, ako je 1. antena predolga, 2. če se v kondenzator¬ ju izgubi preveč energije, 3. ako ima reakcijska tuljava preveč ovojev. Pri aparatu je ročna Odprava motenj, ozir. napak. ga vkleneš! Ne sklepaj akumulatorja brez večjega upora! Iz¬ padlo mesto odstraniš iz prazne posode, ako jo na¬ polniš s prekapano (desti¬ lirano) vodo, obrneš in po¬ staviš obrnjeno v širšo po¬ sodo, kjer je tudi destilira¬ na voda. Namesto preka- pane vode lahko rabiš dež- nico. Plošče, ki se radi nepra¬ vilnega ravnanja prevlečejo s sulfatom, se kmalu skri¬ vijo in akumulator ni več poraben. Z novim akumu¬ latorjem ravnaj natanko po predpisu! Skrajšaj anteno! Porabljaj prvovrsten kon¬ denzator! Zmanjšaj število ovojev na reakcijski tuljavi! 99 Motnje. Napake. kapaciteta velika, in sicer: 1. če se antena nečesa dotika, 2. če ima spojna žica z zemljo preveč upora, 3. če je uglaševalni kon¬ denzator napačno zvezan, 4. če je avdionka moč¬ no poškodovana in zato občutljiva. Elektronkina nit¬ ka pregori: 1. če se dotakneta spoj¬ ni žici anodnega in kuril¬ nega kroga, 2. če nista bateriji prav zvezani. Odprava motenj, ozir. napak. Napni anteno daleč stran od drugih teles! Za zvezo z zemljo rabi kratko in debelo žico! Zveži rotor z zemljo! Nadomesti elektronko z novo! Vkleni najprej kurilno, nato pa anodno baterijo! Ne dotikaj se, dokler je anodna baterija, vklenje¬ na, z izvijačem vijakov, če so žice v aparatu gole! Veži bateriji previdno in natanko po napisnih plo¬ ščicah, ki so pritrjene na spojnih žicah! 7» 100 Dodatek. 1. Evropske oddajne postaje z dolgimi in normalnimi valovi. 101 102 105 104 105 2. Najvažnejše oddajne postaje s kratkimi valovi. 106 Pregled evropskih oddajnih postaj je sestavljen po skle¬ pih praške konference, ki se je pred kratkim vršila. Konfe¬ renca je določila valovne dolžine le najvažnejšim postajam, sicer pa je dodelila posameznim, evropskim državam dolo¬ čeno število valovnih dolžin, ki jih bodo države same raz- delile na svoje oddajne postaje. Upoštevala je tudi one dr¬ žave, ki še nimajo lastnih postaj, kakor sta Grčija in Portu¬ galska, in one, kjer se radiofonija šele razvija. Ker je v Ev¬ ropi že toliko oddajnih postaj, da jih je težko tako razpore¬ diti, da se ne bi motile med seboj, je konferenca vpeljala io skupnih valovnih dolžin, ki jih lahko uporablja več postaj, zlasti če oddajajo z majhno energijo. Pregled je zanesljiv, kar se tiče dodelitve valovnih dolžin, oziroma frekvenc na države, na posamezne postaje pa le te- 107 daj, če bodo države dale svojim postajam one valovne dol¬ žine, ki se od dosedanjih prav malo razlikujejo. V pregledu manjkajo imena postaj, pri katerih se nove dolžine močno razlikujejo od sedanjih. Te postaje bo po končni odločitvi lahko vsakdo sam vpisal v pregled. Izostala so seveda tudi imena onih postaj, ki še ne obstajajo, pa so jim že določili valovne dolžine. Nova razvrstitev dobi veljavo 30. junija t. 1 . V drugem odstavku smo navedli 31 radiofonsko postajo, in vse oddajajo s kratkimi valovi. Takih postaj deluje v po¬ sameznih svetovnih delih sedaj že nad 100. Omenili smo naj- jačje in najvažnejše. 108 STVARNO Število pomeni stran, Akumulator 27 amper 2 ampermeter 25 anoda 24 antena 7, 9 antena, aperiodična 48 antena, dopolnilna 76 antena, lučna 14 antena, oddajna 7 antena, okvirna 77 antena, podstrešna 14 antena, prejetima 7 antena, sobna 14 antena za dolge valove 47 antena, zunanja 11 aparat, detektorski' 9 aparat, detektorski s tuljavo 20 aparat, najenostavnejši detek¬ torski 19 aparat, prejetimi 7 aparat, primarni detektor¬ ski 14 arajometer 74 avdion 49 avdio«, reakcijski 51 avdion, reakcijski ;iin ojače- va.lo 59 avdion z reakcijo 51 avdionka 48 Barterija, anodna 26 baterija, galvanska 1 baterija, kurilna 28 baterija, mrežna 29 baterija, žepna 26 KAZALO. kjer se izraz navaja. Centimeter 11 cevka, izolacijska 41 cikel 7 Člen, galvanski 25 člen, Leclanche-jev 25 člen, suhi 25 Deli, sestavni 17, 45, 55, 66 delovališče 42 detektor 12 detektor, kristalni 12 dolžina, valovna 6 držalo;, dvojno 1 59 držalo, trojno 59 dušenje 6 dušilka 91 Ebonit 15 elektrenina 2 elektrika, negativna 2 elektrika, pozitivna 2 elektroda 24 elektroni 25 elektronka 23 elektronka, ojačevalnai 35 elektronka, prejetima 23 elektronka, troelektrodna 24 elektronka, usmerjevalna 48 element, galvanski 25 Fadiing 77 faktor, ojalčevalni 33 farad 11 frekvenca, valovna 6 109 Gostomer 74 Hektow,att 3 hertz 7 Indukcija 36 induktiven 36 izolator, jajčni 1! Jakost toka 2 Kapaciteta (aikumulatorjeva) 27 kapaciteta (kondenzato.rjeva) 11 kapaciteta ročna 88 karakteristika 29 katoda 24 kilocikel 7 kilohertz 7 kffl owatt 3 kondenzator, mrežni 49 kondenzator, telefonski 13 kondenzator, vrtilni 11 kristal 12 krog, anodni 28 krog, antenski 8 krog, detektorski 12 krog, kurilni 28 krog, mrežni 28 krog, nihajni z mikrofonom 7 krog, strojni 7 krog, uglaševalni 48 krog, zapiralni 69 Megaohm 3 mikrofarad 11 mikrofon 4 mili amper 2 miliampermeter 35 modulirati 7 motnja 69 mreža 24 Napaka 69 napetost 2 napetost, dodatna 29 nihali 6 nitka, žarilna 24 Ohm 3 Ohmov zakon 4 ojačevalka 35 ojalčevalka, končna 96 ojačevalo 35 ojačevalo, nizkofrekvenčno 37 ojačevalo, visokofekvenčno 46 ojačevanje z dvema elektron¬ kama 46 opornik 65 Pertinaks 15 | plavač 75 plošča, razdelilna 43 pločevina, zaslonska 54 pločica, napisna 68 podstavek 24, 59 pol, negativni 2 pol, pozitivni 2 postaja, domača 8 postaja, oddajna 6 postaja, oddajna s kratkimi valovi 105 postaja, oddajna z dolgimi ih normalnimi valovi 105 prednapetost 29 preseg 32 Radio-Beograd 101 Radiofonija 8 Radio-Ljubljana 8, 100 radiotelefon 1 Radio-Zagreb 105 razdelilnik 20 razmerje, prenosno 38 reakcija 52 regenerirati 84 resonanca 12 resonanca, akustična 95 Selektiven 48 sklepalo, antensko 70 no slušalo 4 slušalo, preskusno 74 smer toka 3 spojitev 36 spojiti 36 stikalo, stopnjevalno 15 Tok, anodni 28 tok, istosmerni 2 tok, izmenični 2 tok, kurilni 28 tok, mrežni 29 tok, nizkofrekvenčni 7 tok, primarni 36 tok, sekundarni 36 tok, visokofrekvenčni 7 telefon brezžični 1 telefon, žični 1 transformator, nizkofrekven¬ čni 37 transformator 36 transformiranje navzdol 37 transformiranje navzgor 37 t rol it 15 tuljava 9 tuljava, mrežna 28 tuljava;, ploščnata 57 tuljava, primarna 35 tuljava, reakcijska 51 tuljava, sekundarna 36 tuljava, valjasta 11 tuljava, večdelna 9 tuljava, zadrgalna 91 tuljavica, telefonska 4 Uglasiti 9 upor, električni 3 upor, mrežni 34 upor, notranji 34 upor, odvodni 50 ura, amperska 27 usmerjevalo 13 Val 6 val, osnovni 10 valovanje 6 valovi, dolgi 8 valovi, elektromagnetni 7 valovi, kratki 8 valovi, normalni 8 valovi,.udušeni 89 varovalo, žar nično 80 volt 2 vrvica telefonska 5 vtikalo 24 vzpetost 31 VVatt 3 Zemlja 14 zveza z zemljo 14 zvočnik 6 zvok 1 Žarnica preskusna 74 žica, dovodna 11 111 BASI®-AMATERJI! Največjo izbiro radio« potrebščin ima priznano najboljša specialna trgovina RADIOVAL Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. Telefon 3363. 1 stota m si lahko nabavite najnovejše radi® - aparate po najugodnejših pogojih. Zahtevajte brezplačne ponudbe, prora¬ čune in tehnične nasvete! 112 Ali poznate izdelke svetovno znane tovarne Loewe-Radio Berlin ? Mnogoterne elektronke. Omrežne anode. Zvočnike. Silite 1 . - . , . ,, . , . ( v brezracm cevki. Kondenzatorje J Aparate za krajevni prejem. Najnovejši izdelek omenjene tovarne je Prefemsai aparat s 4 mnogoternimi elektronkami, ki odgovarja 9 elektronskemu aparatu in prejema vse močnejše postaje z okvirno anteno. Cena aparata z elektronkami: 4.400 Din. Zastopnik za S,oew@-itadi® Berlin, Radioval, Ljubljana Dalmatinova ulica 13. Telefon 3363. i