Št. 9.                                                  V Gorici, v soboto dne 30. januvarija 1904                                   Tečaj XXXIV.
Iahaja dvakrat na teden, in sioor v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po p o iS t i   prejemana   ali v  Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. «60
pol leta ........   6 ,  60 ,    ,     ,    3-30
Setrt leta.......3 , 40 .   ,    ,    I 70
Posamične Številko stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulit1 5tv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrScek vtat ian *m1 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. d .re. Na narofilla brez doponlane iiri-oSpIc • %e ne hiramo.
Oglasi 1» poalanlse se raCanijo po petit-vistah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vs«Ib vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostem. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
»Vse za omiko, svobodo in napredek !«    Dr. K. JLavtii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 t Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki nlici St. 7. v I, nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnin« in oglase je plačati loco Goricu.
Dopisi U..J se poSUJaJo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStva.                ______
»PRIMOREC"
izhaja neodvisno od eSoce» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
_«Sofia» in »Primorec* se prodajata v Goriol.-v.-to-— T>aYami SoEw*rz v Šolski ulioi 'u Jellersitz v Nunski alici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
»Gor. Tiskarna< A, GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Jo Mi slovenski poslanci
jeii"...
Dopisnik v »Gorici*, poslanec in odbornik, ki brani sebe in tovariše, je napisal tam proti koncu, potem ko se je pohvalil, da uraduje v deželnem odboru le slovenski, kar je pač njegova dolžnost.., to-le: »Sicer pa, ako se res god6 v tem oziru Slovencem krivice, odstranijo se z jedno črto, ko bodo slovenski poslanci jedini. Dokler tega ni, dolžite sami sebe, če ni vse tako, kakor bi moralo biti", Najprvo pribi-jemo, da dopisnik v »Gorici* priznava s iem, da ni vse tako, kakor bi moralo biti, priznava s tem tudi krivdo od strani sebe in svojih sodrugov; poleg tega pa zopet zvrača krivdo na druge, da bi opral sebe in svojo stranko. Stara navada klerikalcev.
Poprej so se delali norca z naprednimi poslanci, po svojih glasilih so jih smešili, češ, kaj bodo, ker jih ni C ni, mi, mi, mi smo poslanci, nas je izbralo ljudstvo. Mi bomo zastopali interese ljudstva — oni ne veljajo nič. Po svojih listih, po firovžih, v raznih pogovorih, s kratka: povsodi so devali naše napredne poslance v nič. Ko je pa pričelo delovanje v deželnem zboru, se je pokazalo, da prav ti tako v niC devani poslanci imajo srce za svoje volilce. Premnogo predlogov in interpelacij različnih, vrst je spravila manjšina na dan ter se je tudi ob vseh prilikah oglašala za koristi slovenske trani naSe dežele. Klerikalce je to jezilo, zato so se začeli zopet norčevati z naprednimi poslanci in z njihovim delovanjem. Od napredne strani se je kazala povsodi dobra volja za pravo delovanje v prilog goriških Slovencev, klerikalci pa so le nagajali, se udajali Lahom, prikimali, goreči so bili le takrat, če je bilo treba rohneti proti dr. Turni ali pa izposlo-vati kaj za kako pristno klerikalno občino ali za kakega pristno klerikalnega visokošolea. Klerikalni poslanci so skrbeli v deželnem zboru le za dvoje: za to, da ne pridejo niti   v  najmanjše nasprotje s Pa-
jerjem, da ne bo imel dr. Gregorčič kakih sitnostij, in pa za svojo klerikalno organizacijo.
S tem so se oddaljili od potij nekdanjih goriških slovenskih poslancev ter se pokazali klerikalce čir-te barve.
Ker so vstopili s takimi nameni v deželni zbor, je umevno samo po sebi, da jim ni bilo niti za trenotek mar kako skupno delovanje slovenske deseterice, kakoršno edino more biti za nas plodonosno na vse strani, seveda na pametnem stališču naših resničnih teženj in potreb, brez vsakega "strankarstva. Od napredne strani se je tačas dosti jasno povedalo, da se želi pozitivnega dela, ali klerikalci so bili svojih zmag tako pijani, da so bili gluhi na vsa ušesa za take glasove ter so si mislili, da že opravijo vse oni z Lahi, napredne poslance pa onemogo- ' Čijo. Ali prišlo je drugače.
Ker je dr. Gregorčič zvezan s Pajer-jem, ne morejo delati za dobrobit goriških Slovencev, tudi ako bi hoteli. Napredna stranka pa je razvijala po svojih poslancih v j deželnem zboru prav živahno delovanje, vslcd česar pa jo jo smešila klerikalna po svojih listih. Poleg zveze s Pajerjem se je pojavila še nesposobnost farovških poslancev ter se pokazala tako, da so se pretresla srca pravih rodoljubov po deželi, češ: Doba suhih let je n apočila. Ob tej priliki povemo, da smo Culi prav pred kratkim časom iz ust veljaka v goriški okolici, ki je pa volil klerikalno, da »Soča" je imela prav, ko je napovedala dobo Šestih suhih let. Ljudje prihajajo do spoznavanja, kam so zabredli klerikalci, ki so si priborili važna pa težka politična mesta — dopisnik-poslanec v »Gorici* pa ima še toliko nesramnosti v sebi, da se drzne z vračati krivdo na druge i Ta je res lepa!
Klerikalce vidimo povsodi na vseh onih mestih, kjer treba možato zastopati koristi Slovencev, ali ker so ti zastopniki za nič, ker jih imajo Lahi za norca in se tudi pustijo imeti, da le kaj žvenketa po žepu, ker vsled takega njihovega »delovanja* gre slovenska reč v naši deželi na celi črti pod zlo — so krivi na vsem temnapred-njaki. »Doižite sami sebe, če ni vse tako,
kakor bi moralo biti*. Tako se predrzne pisati človek s kosmato vestjo, poln narodnih grehov, reprezentant klerikalne pasivnosti proti vsemu našemu stremljenju po napredku in jednakopravnosti 1
»Ko bodo slovenski poslanci jedini,.„ »Gorica* si predstavlja to jedinost v glavnem pač tako, da bi bili vsi poslanci klerikalni, O, potem bi bilo lepo za dr, Gregorčiča in njegove kumpane. Ali potem bi se ne odstranile z jedno črto Slovencem krivice, marveč Slovenci na Goriškem bi se bližali s hitrimi koraki takim razmeram v jezikovnem oziru, kakoršne so med našimi sosedi, beneškimi Slovenci....
K jedinosti se zatekajo sedaj oni, ki so jo razpršili, o jodinosti govorijo sedaj, ker jim tako kaže, dasi v njihovih srcih ni v istini niti sence najmanjšega stremljenja po kakem skupnem delovanju, o jedinosti govorijo ljudje, ki Živijo le od nejedinosti, oni, ki bi jo prv> razbili, ako bi prišlo le do kakega »modusa vivendi", ker drugače ne morejo ekzistirati...
Veliki so v izgovarjanju, veliki v slepomišenju, veliki v pridiganju, in znajo se loviti za vsako bilko, kadar se perejo, in znajo biti celo tako nesramni, da ko deloma pripoznajo svojo krivdo, jo zvračajo na druge ter hinavsko in licemersko dvigajo oči proti nebu: Seš, glejte, čo bi bili jedrni, potem bi se odstranile z jedno črto vse krivice Slovencem....
Ničesar več jih ni sram, in sram jih tudi ni pridigati o jedinosti v svoje grde namene. Ako bi zavladala v deželnem zboru poleg sedanje pasivnosti slovenskih deželnih odbornikov še taka »jedinost", kakoršno si mislijo klerikalci,potem trikrat gorje goriškim Slovencem!
Gorje nam je že tako, dvojno gorje nam je, odkar imamo na raznih mestih klerikalne zastopnike, trikrat gorje pa bi nam bilo, ako bi prišlo do »jedinosti" po klerikalnem receptu. Potem bi izginilo vsako stremljenje po naši jednakopravnosti in po napredku, potem bi bilo tiho, žvenketalo bi le po nekaterih žepih, in deželni glavar bi gospodaril nam ob sklonjenih slovenskih glavah.
Po takih časih hrepc nijo klerikalci, mi pa pravimo: Nikdar ne smejo priti taki časi, ker ako bi prišli, potem je po nas. Sedanja doba je že začetek takim časom, klerikalci delajo v takem smislu — zato pa mora biti odpor proti njim in kontrola v deželnem zboru! Iz tega pa se mora izcimiti posledica, da propadejo klerikalci ter pride do resnične prave jedinosti v naši deželnozborski deseterici. Priti morajo časi, ko bo konec hlap-čevanja in intrigantstva ter bo naša deseto-rica sestavljena tako, da bo kos svoji nalogi ter dobimo vsled tega tudi drugje take zastopnike, ki bodo res znali varovati interese našega ljudstva, Za tako jedinost moramo delati, po laki moramo stremiti prav sedaj, da se ne uresničijo klcrikJno nakane, marveč vržemo ob prvi priliki njihovo gnilo in strupeno »jedinost* na timetiščo, kamor edino tiče.
V obrambo.
(Iz učit. krogov.)
I.
Na članke, katere sta prinesla »Gorica* in »Prim, list* pod naslovom »Liberalni učitelji — častna straža socijalnega demokrata Kopača", hočem stvarno odgovoriti ter dokazati, kako krivično se napada in blati učiteljsko v imenovanih člankih.
Pred vsem izjavljam, (v tem oziru smem reči, da govorim imenom vsega uči-teljstva slov. dela dežele) da se učitelj-stvo nikakor ne strinja s programom socijalne demokracije, katerega je razvil Bebel v nemškem državnem zboru in kojega navaja dopisnik v svojih člankih, da more potem udrihati po učitelj-stvu. Dopisnik navede torej namen socijalne demokracije, se zlaže potem, da se učitelj-stvo s tem namenom strinja — in potem ima lahko delo, blatiti učiteljstvo na podlagi te laži. Slov. učiteljstvo se dobro zaveda vzvišenosti svojega poklica in nihče nam ne more očitati, da ne vzgojujemo mladine nravno-versko, česar nam ne veleva le § 1. šol. zakona, marveč tudi naša vest, ljubezen do mladine in skrb za blagor in srečo na-
Trije mušketirji
Napisu! Alexandre Duitias. Drugi del.
(Datfe)
»No,* pravi milady s tresočim se glasom, »zakaj ne vstopi ? Grof, grof,* nadaljuje, »saj veste, da vas pričakuj era!«
Na ta klic porine d'Artagnan Ketty tiho na stran in plane v sobo.
Če morata uničiti dušo jeza in Žalost, mučita dušo ljubečega, ki čuje zagotovila ljubezni pod tujim imenom, namenjena njegovemu tekmecu.
D?Artagnan je bil v takem bolestnem položaju, ki ga ni videl naprej; ljubosumnost mu je razjedala srce, in trpel je prav tako, kakor uboga Ketty, ki je jokala isti čas v sosedni sobi.
»Da, grof,« pravi miladv s svojim najslajšim glasom, stiskajo njegovo roko v svoji, »srečna sem vsled ljubezni, ki so mi jo izražali vaši pogledi in vaše besede, kadarkoli sva se srečala. Tudi jaz, jaz vas ljubim. O, jutri, jutri hočem od vas kako poroštvo, ki mi dokaže, da se me spominjate, in ker bi me mogli pozabiti, vzemite to tukaj.«
In rekši sname z roke prstan in ga natakne d'Ar-tagnanu.
D'Artagnan se spomni, da je videl ta prstan na miladyni roki: dičil ga je krasen, v briljante vdelan safir.
D'Artagnan ga ji hoče takoj vrniti, toda milady pravi:
»Ne, ne; ohranite ta prstan iz ljubezni do mene. Eazun tega,* pristavi z razgretim glasom, »mi izkažete s tem, da ga vzemete, večjo uslugo, nego si morete misliti.«
»Ta ženska je polna skrivnostij,« zamrmra d'Ar-tagnan sam v sebi.
V tem trenotku se čuti pripravljenega, razodeti ji vse. Že odpre usta, da pove milady, kdo da je in s kakšnim maščevalnim namenom je prišel, ko pristavi ona:
»Ubogi angelj, skoro bi vas bila ubila ta gaskon-ska pošast.« Ta pošast je bil on sam.
»O,« nadaljuje milady, »aH so vas zelo bolele te rane ?«
»Da, zelo,« odvrne d'Artagnan, ki ne ve prav, kaj naj odgovori.
»Bodite brez skrbi,« zamrmra milady, »jaz vas maščujem, jaz, in kruto.«
»Prokleto,« pomisli d'Artagnan, »trenotek zaupne izpovedi še ni prišel.«
D*Artagnan potrebuje nekaj časa, da si oddahne od tega kratkega razgovora; toda izginejo mu vse maščevalne misli, ki jih je gojil. Ta ženska je imela nanj neverjeten vpliv; sovražil jo je in objednem oboževal. Nikdar se mu ni zdelo mogoče, da morete bivati v istem srcu dve tako nasprotni si čustvi ter tvoriti v svojem združenju tako nenavadno in v iz-vestnem oziru satansko ljubezen.
Med tem bije ura eno; ločiti se morata. V trenotku slovesa čuti d'Artagnan le še obžalovanje, da se mora ločiti, in pri strastnem slovesu, katero sta jemala drug od drugega, določita nov sestanek za prihodnji teden. Uboga Ketty je upala, da ji bode možno spregovoriti z d'Artagnanom še nekaj besed, ko pojde skozi njeno sobo, toda milady ga je spremljala v temi sama in ga zapustila šele na stopnicah.
Prihodnje jutro pohiti d'Artagnan k Athosu. Zapleten je bil v tako nenavadne dogodke, da ga je hotel prositi za svet. Pove mu vse; Athos večkrat nagubanči čelo.
»Tvoja miladv,« mu pravi ta, »se mi zdi ostudna kreatura; ali vendar nisi napravil prav, da si jo varal; na vsak način si si s tem nakopal na vrat grozno sovražnico.«
Tekom pogovora Athos pozorno ogleduje safir, obdan z briljanti, ki je prišel na d'Artagnanovem prstu na mesto kraljičinega prstana, katerega je zaklenil skrbno v zabojček za lišp.
»Ti opazuješ ta prtan ?« pravi Gaskonec, ponosen, da more pokazati pogledom svojih prijateljev tako dragoceno darilo.
»Da,« odvrne Athos,« spominja me neke rodbinske dragocenosti.«
»Lep je, ali ni res?« pravi d'Artagnan.
»Čudovito krasen!« odvrne Athos. »Nisem mislil, da se moreta dobiti dva tako čisto vodena safira. Ali si ga zamenjal za svoj demant ?«
»Ne,« pravi d'Artagnan; »to je dar moje lepe Angležinje ali boljše meje lepe Francozinje: dasi je
roda. Učiteljstvo dobro ve, da ne more iti s socijalno-demokratično stranko ravno zato, ker se ne strinja s končnimi cilji njenimi, katere dobro pozna, čeprav trdi dopisnik, da .učitelji ne poznajo soc. dem. načel in „,. ne vedo torej, **aj delajo,« __ prav s slednjo trditvijo pa se je udaril mož sam po zobeh; prej podtika uči-teljstvu, da hoče pomagati soc. demokraciji pri rušenjh vseh oblasti, da utegne to zlobno učiteljstvo navdihniti z upornim duhom celč | mladino v Soli, a potem trdi, da isto učitelj- * stvo ne ve, kaj hoče demokracija ter s tem prizna, da je vse hujskanje njegovo proti nam popolnoma neutemeljeno in krivično. Povod iroenovanim Člankom je dal na-
stop nekaterih naših tovarišev na shodu pri Rebku. Na shodu, katerega je sklical posestnik in trgovec Vrčon, nastopil je tudi Kopač. Dopisnika moram pač imenovati slepca, ker ne vidi, kaj se godi okoli njega v deželi ter si ne more tolmačiti nastopa učiteljev na shodih drugače, nego da jim podtika soc. demokratstvo.
Tudi jaz se strinjam z dopisnikom v tem, da je žalostno, ako je učiteljstvo prisiljeno nastopati na shodih v dosego svojih pravic ter da porabi za to vsako priliko, ne gledš na to, ali je shod Petrov ali Pavlov. Obžalovanja vredno je še bolj, ako je prisiljeno nastopati morda celo ostreje, nego se spodobi učitelju! — Toda gospodje, če je v vas še iskrica poštenja in pravičnosti, roko na src6! Kaj je privedlo nekatere naših tovarišev do takih korakov, kateri vam se zd6 tako neumestni PO, pri obloženi mizi in brez morečih skrbi za vsakdanji kruh ni težavno .zgražati se« in obsojati »učitelje-hujskače« ter jih blatiti in zmerjati. Poznate li zgodbo uboge, zatirane slovanske raje doli v Turčiji? Ali jo obsojate, da išče pravice in si skuša zboljšati neznosni položaj ? — Diplomatje pri zeleni mizi jo obsojajo, ker .revoltira,« je .upornega duha* in pa ljudstvo .hujska." — Gospodje, aH veste, kako se postopa z nami ? Učiteljstvo trpi v pravem pomenu besede, prosi, se pritožuje, a vse nič ne pomaga. Postopa se z nami kakor z brezpravno rajo. Ko je bilo treba priskočiti učiteljstvu na pomoč, zdihovali so poslanci, da je dežela uboga, župani so ugovarjali zboljšanju našega položaja, ker je ljudstvo preobloženo itd. — Toda v tem ko se za učiteljstvo .ne more* ničesar storiti, razmetuje se po drugih straneh deželni denar na take načine, da je jasno videti, da je dežela uboga le za učiteljstvo; za vse druge je denarja dovolj. Ali želite dokazov? — Nočem ponavljati, kako plačuje .siromašna dežela* dež. glavarja, deželne odbornike, razne člane .kuratorijev" in .upravnih svetov,' marveč hočem le navesti slučaj, ki kaže, da ima dežela ne le dovolj, marveč preveč denarja.— Deželni uradniki naše dežele so izvrstno plačani, bolje nego državni, kar jim mi sicer iz srca privoščimo. Zanje dežela ni prav nič uboga. A to še ni dosti. — Da-si s o uradniki dobro plačani,
naklonil jim je deželni odbor' .siromašne dežele* iz deželnega denarja za novo leto še prav lepe nagrade. — Gospodje, ki torej imajo že tako izvrstno plačo, dobe od dežele, ki je tako »uboga,« nagrade! Nagrade po 500, 400 kron itd. poleg dobrih plač uradnikom pač ne kažejo uboštva dežele. Culi smo še celo, da ste bili dve nagradi tako visoki, da samo jedna odvaga kar celoletno plačo učitelja. Ali je to mogoče??! Pa pardon! Dežela je uboga le za učitelje! — Gospoda! Mi ne zahtevamo nagrad in remuneracij, pač pa zahtevamo pošteno plačilo za naše truda-polno in narodu koristno delo! Tako postopanje z nami pa gotovo mora razburiti duhove,T InT vr temTiščite^povoda nastopanju: učiteljev, gospodje; potapljajoči se oprime pač vsake bilke, skušajoč se rešiti.
Rešeno je torej prašanje, kako je prišlo do tega, da se nekateri učitelji udeležujejo celo shodov, kjer nastopajo socijalni demo-kratje. Odkrito naj še povem, da vlada med vrstami nafega stanu zaradi takega postopanja veliko razburjenje in da napenja zmernejše in potrpežljivejše učiteljstvo zadnje svoje moči v pomirjenje onih kolegov, ki ne morejo več mirno prenašati krivičnega ravnanja s stanom, ki posvečuje vse svoje moči v blagor še vedno ljubljene, a še vedno tako nehvaležne domovine svoje. Zato kličem odločilnim činiteljem, katerim je mari srečna bodočnost narodova: Gospodje, ki imate moč v rokah, do tu in ne dalje! Ne pozabite, da je učiteljstvo važen činitelj v človeški družbi in v narodovi organizaciji!
Dopisi.
Iz Doberdoba. — (Dalje.) — ,Ne skrbite, kaj boste jedli ali kaj boste pili ali s čim se boste oblačili, ampak iščite najpo-prej kraljestva božjega, vse drugo vam bo navrženo." Tako beremo v sv. pismu v evangeliju sv. Matevža v VI. poglavji v 31. in 33. vrsti. Te besede slišimo večkrat tudi v cerkvi, kjer nas duhovniki z uuotimi besedami učijo, naj skrbimo poprej za našo dušo kakor za našo telo, naj skrbimo bolj za naš večen kakor za naš časen blagor. »Kaj vam pomaga, če ves svet pridobite a svojo dušo pogubite*, opominjajo nas v cerkvi v imenu Izveličarjevem. Tako nas uči tudi naš g. nune v cerkvi, a zunaj cerkve prepušča rajši drugim, da gredo z dobrim vzgledom naprej: Videli smo to že pri naših mašah, še lepše nam pokaže zadeva novega farovža, kako pridno naš gospod nune Kristusove nauke izvršuje.
Našega g. nunca skrita želja je bila že od nekdaj, postaviti si namesto starega lepo nove župnišče. Ali ni si upal prav na dan s to željo, ker je dobro vedel, da mu obči-narji ne morejo sezidati novega župnišča. Pred kakimi štirimi leti mu je starešinstvo odločno odbilo njegovo zahtevo, in sam župan, ki mu sedaj  zida  farovž, je bil poprej no-
vemu farovžu najhujši nasprotnik. Toda časi so se izpremenili in ljudje tudi.
Pred par leti si je našega g. nunca sosed začel zidati nov farovž. Najlepše poslopje v vasi, vsakdo je imenuje palačo ! To je našega gospoda bodlo, ni mogel si dati miru. Začel je tuhtati in misliti, kako bi si pomagal. In dobro jo je potuhtal. Združimo se z močnimi tega sveta, si je mislil v srcu, in naša igra je dobljena. Če dobim župana, bogatina in upnika skoraj pol vasi, na svojo stran, potem se naj črni kos kar skrije pred mojim slavčkom, ki mu bo opeval lepoto mojega domovanja. Kakor rečeno, tako storjeno. Četudi v navskrižju z županom, uklonil se je vendar pred njim in mu rekel: Gospod župan, bodite z menoj, in jaz sem z vami. Vi zgubljate vedno več vpliva med vaščani. Ljudje se predolžujejo in s tem se Vas otresajo. Vaš županski stolec se maje, treba ga podpreti, drugače se zvrne. In gospod župan je vdaril v ponujano roko. Dobro, sezidam mu farovž si je mislil, toda zunaj vasi, da mi tukaj ne bo na poti. Starega poderemo, in tako bomo imeli odprto pot na cesto in zraven tega še lep trg pred hišo. Kak dobiček bo to za našo oštarijo! Župan je namreč tudi oštir, in njegova hiša je na pol skrita za farovžem, ki je ob cesti. Z županom se je združil tudi gladki prijatelj g. nunca, drugi podžupan, mož, ki se rad pobaha z denarjem — svoje žene, ki je pa sicer pri iznajdbi smodnika komaj od daleč gledal. Ta dva moža zidata sedaj proti volji cele občine g. nuncu krasen moderen farovž, na koncu vasi. Kako je do tega prišlo, razvidimo iz sledečega.
Naš župan se drži že tretjo dobo v županstvu. Da so ga občinarji volili za župana iz spoštovanja de njegove možatosti in modrosti ali iz ljubezni, v znak priznanja njegovih zaslug za občino in občinarje, na to še misliti ne smemo. Volili so ga le pod pritiskom njegove — mošnje. Še le v zadnjih letih so si začeli občinarji dolžiti drugje in ga izplačevati. Pri zadnjih volitvah je že dobil štiri nasprotnike v starešinstvo. Ostala mu je pa vendar še večina in s to večino je dne 4. aprila 1902. prvič sklenil sezidati farovž. Oni krasni starešinstveni sklep se glasi do besede tako: Vsled starešinstvene seje sklenjene dne 4/4. 1902. glede zidanja novega župnišča oziroma pokritja v to potrebne glavnice od K 13.000 je starešinstvo sledeče odredilo, da se ima na sledeči način pokriti; in sicer vsled postave z dne 29. nov. 1863. § 2. da se ima najprej razpoložljivi drugam ne namenjeni dohodek dotične veže Božje poprijeti in to vsaj 2000 kron. Dalje po § 0. iste postave za ročna oziroma vozna dela (robote) ca. V3 del to je okoli 4000 kron. Dalje K 1000 v prevdarku za 1. 1902. na dokladah prevdarjene. Dalje ostalih 6000 K naj si občina pri »Montu* izposodi.
Proti   temu   na prvi   pogled vseskozi J nezakonito   sferpucanemn   sklepu  ie  vložilo
takoj 61 občinarjev pritožbo na glavarstvo. V tej pritožbi se je povdarjalo: l. novega župnišča občinarji ne morejo zidati, ker je predrago, pripravljeni so pa staro popraviti; 2. odločno protestujejo proti rabotam; 3. zahtevajo v vsakem slučaju zakonito postopanje, konkurenčno . obravnavo itd. R e-š i t v e tega rekurza občinarji sicer še sedaj nisodobili v roke, fakt je le to, da je imel rekurz v s p e h. Stari sklep je šel rakom ¦ ,ižgat; kako dobiti novega, ki bi bolj držal, to je bila sedaj županova glavna skrb. Slučaj mu je šel tu na roko. Stari tajnik je med tem umrl, treba: je bilo novega. In gospod župan, modra glava, je kar g. nunca samega za tajnika imenoval. Ta se menda bolj .zastopi« na postave, so si mislili naš oče župan, črne šole je študiral in še druge »kunšti« zna, ni vraga, da ne bi midva Do-berdobcev ugnala v kozji rog.
Prišla je starešinstvena seja 23. jan. 1903., na podlagi katere se sedaj zida farovž. Prav »kunštno« sta jo g. tajnik z g. županom izpeljala a še bolj .kunštno* je g. tajnik o tej seji spisal zapisnik. Le poslušajte, ljudje božji, ker enakega še niste slišali. Najpoprej sta gospoda vjela nekaj starešin s tem, da sta zatrjala, da bo že c e r k e v s svojim deležem prispevala. Nekateri drugi starešine so bili za farovž samo pogojno, namreč da se poprej stari občinski dolgovi poplačajo in občinske terjatve spravijo v denar. Te pogoje je gospod tajnik iz zapisnika izpustil. Na drugi strani je pa vtaknil v zapisnik stvari, o katerih se sploh ni govorilo v seji, še manj pa o njih sklepalo. To so fakta, katera so pripravljeni starešine potrditi s prisego. Pri glasovanju se je potem na županov predlog dobil komaj en glas večine.
Na podlagi tega zapisnika se je vršila potem konkurenčna obravnava, dražba in sedaj se je gradnja farovža že pričela.
Opeharjeni starešine in drugi občinarji so seveda proti temu nezakonitemu postopanju vložili takoj protest potom glavarstva na nameshnštvo. Kar 87 občinarjev (med temi je 8 starešin) je odločno protestiralo proti nezakonitemu postopanju tajnika-vi-karja in župana. Torej pogojno se je sklenilo zidati farovž, ti pogoji niso izpolnjen:, zato se farovž po nobeni poti ne u smel zidati 1 Glavarstvo v Gradišču gre i cer našima vsemogočnima gospodoma na ro^:o, in hoče na vsak način občinarje prisiliti, da farovž zidajo in — plačajo. Rešitev onega rekurza glavarstvo že od novembra zavlačuje, toda zaman. Če ne dosežemo ni v Gradišči ni v Trstu svoje pravice, najdemo jo za gotovo na Dunaju. In potem hočemo videti, kdo bo farovž plačeval...
(Dalje t prilogi.)
namreč nisem vprašal, sem vendar prepričan, da je rojena na Francoskem.«
»Ta prstan si dobil od milady ?« vsklikne Athos z glasom, iz katerega je odsevala velika razburjenost.
»Od nje same; dala mi ga jb to noč.«
»Pokaži mi vendar ta prstan,« pravi Athos.
»Tukaj je,« odvrne d'Artagnan in ga sname s prsta.
Athos ga premotri natanko in silno prebledi; nato poskusi, če se prilega kazalcu njegovo leve roke, in prstan obstoji, kakor bi bil napravljen nalašč zanj.
Oblak jeze in maščevalnosti se prikaže na sicer tako mirnem plemičevem čelu.
»Ni mogoče, da bi bila ona,« reče; »kako naj bi prišel ta prstan v roke milady Olarick? In vendar je komaj verjetno, da bi si bili dve dragocenosti podobni tako zelo.«
»Ali poznaš ta prstan ?« vpraša d'Artagnan.
»Mislil sem, da ga poznam,« odvrne Athos, »ali najbrže sem se motil.«
In vrne ga d'Artagnanu, ne da bi ga nehal opazovati.
»čuj, d'Artagnan,« prične po kratkem molku, »vzemi ta prstan s svojega prsta ali pa obrni kamen na znotraj; tako žalostne spomine mi vzbuja, da bi ne mogel govoriti s teboj. Ali nisi prišel, da me prosiš sveta? Ali nisi vekel, da ne veš, kaj ti je storiti?... Ali čakaj, daj mi še enkrat ta safir; pri onem, o katerem sem hotel govoriti, je jedna stran po neki nezgodi nekoliko obražena.«
D'Artagnan vnovič sname prstan s svojega prsta in ga poda Athosu.
Athos se strese.
»Glej,« pravi, »ali ni to čudno.«
Nato pokaže d' Artagnanu razo, ki je imela biti po njegovem spominu na istem mestu.
»Ali od koga si dobil ta safir, Athos?«
»Od svoje matere, ki ga je dobila zopet od svoje matere. Kakor sem ti povedal, je to stara rodbinska dragocenost, ki bi ne smela nikdar priti iz rodbine.«
»In ti... si ga prodal ?« vpraša d'Artagnan s spod-tikajočim se jezikom.
»Ne,« odvrne Athos z nenavadnim smehljajem, »jaz sem ga oddal v noči ljubezni, kakor je bil podarjen tebi.«
D'Artagnan se zatopi v premišljevanje; zdi se mu, da vidi v miladvni duši prepade, katerih globine so temne in nedoumne.
Prstana si ne dene na prst, ampak v žep.
»Poslušaj,« pravi Athos in ga prime za roko, »ti veš, da te ljubim, d'Artagnan. Če bi imel sina, bi ga ne mogel ljubiti gorkeje od t6be. Veruj mi ;a odreci se tej ženski l Ne poznam je, toda neke vrste intuicija mi pravi, da je izgubljeno bitje in da je v nji nekaj
»In prav imaš,« odvrne   d' Artagnan.   »Tudi se ločim od nje; priznam ti,  da straši ta Ženska mene
»Ali imaš toliko moči?« pravi Athos.
»Imam jo,« odvrne d'Artagnan, »in sicer od tega hipa naprej.«
»No prav, popolnoma prav imaš, dete moje,« pravi plemič in stiska Gaskončevo roko s skoro nežno ljubeznijo. »Daj Bog, da ne pusti ta ženska, ki se je komaj šele vmešala v tvoje življenje, v njem groznih sledi]'.«
In Athos pozdravi d'Artagnana z glavo, kakor mož, ki hoče povedati, da bi mu bilo ljubo, Če bi mogel ostati s svojimi mislimi sam.
Prisedši domov, dobi d?Artagnan Ketty, ki ga je pričakovala. Mesece dolga mrzlica bi ne bila mogla reviee izpremeniti bolj, nego jo je jedina noč, ki jo je prebila brez spanja in polno britkostij.
Njena gospodinja, ki je bila nora ljubezni in pijana veselja, jo je poslala k namišljenemu grofu Wardesu. Hotela je vedeti, kdaj ji žrtvuje njen Ijubček novo noč.
In bleda in trepetajoča je pričakovala uboga Ketty d'ArtagnanoVega odgovora.
Athos je imel na mladega moža velik vpliv ; prijateljevi nasveti, združeai z opomini lastnega srca, so ga spravili do sklepa, da zdaj, ko je zadovoljil svoj ponos in zadostil svoji maščevalnosti, ne mara več videti miiady. Da stvar konča, vzame torej pero in napiše sledeče pismo:
»Ne računajte name z ozirom na nov sestanek, madame. Odkar sem okreval? imam toliko takih opravil, da se moram držati predpisanega reda. Kakorhitro pride zopet vrsta na Vas, mi bode čast, obvestiti Vas o tem.
Poljubljam Vam roke.
Grof Wardes.«
O safiru niti besedice. Ali je hotel imeti Gaskonec v rokah orožje proti milady ali je obdržal — govorimo odkrito — ta safir kot poslednji pomoček za opravo ?
Sicer bi bilo pa napačno, soditi dejanje jedne dobe s stališča druge. Kar bi se dandanes stolo galantnemu možu v sramoto, je veljalo v onem času za nekaj čisto priprostega in naravnega, in mlajše sinove najboljših rodbin so vzdrževale navadno njihove ljubice.
D'Artagnan izroči svoje pismo kar odprto Ketty.
Priloga „Sote" it. 9. z dne 31. januvarlla 19D4.
DomaČe in razne novice.
Kažipot po LJubljani je izšel in je deloma priložen današnji »Soči*. — Ostali naročniki ga dobe" prihodnjič.
.Kuajpovec* št. i. je izšel. Naročniki »Soče* so ga dobili brezplačno na ogled. — Drugo številko dpbč le naročniki.. ,., •. Prijateljski sestanek v soboto v salonu hotela »pri zlatem jelenu" se je prav dobro sponesel. Občinstva je bilo obilo. —' Kdor ob sobotah ne pleše, pa hoče preživeti par ur v prijazni družbi, naj .pride na ta_ prijateljski sestanek.
Telovadno društvo »Goriški Sokol" vabi na redni letni občni zbor v stranskih prostorih hotela »Jelen" v pondeljek dne 8. svečana t. 1. ob 8. uri zvečer. — Dnevni red po pravilih. — V slučaju, da občni zbor ni sklepčen, se vrši drugi 1 uro pozneje brez ozira na število navzočih članov.
»Slovenski Sokol". — V Ljubljani je začel izhajati mesečnik pod naslovom »Slovenski Sokol*. Kak je list in kak namen ima, to pove že naslov sam. List je prav lep ter je prva številka urejena prav zanimivo, kar pač nam daje poroštvo, da ostane tudi v prihodnje tako. List so pozdravili simpatično ne le v Ljubljani, marveč tudi drugodi, in takisto tudi v Gorici. Rodila ga je potreba. Slovenci v vseh pokrajinah potrebujemo žive sokolske bodriine besede. »Slovenski Sokol* naj bo vrli nositelj in širitelj sokolske ideje med Slovence. V to pa prav toplo priporočamo list društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Cena za vs* leto 2 K 50 vin.
Naše bralno In podporno društvo priredi na Svečnico društven ples v dvorani Slovenske čitalnice v Gorici. Ker je čisti dohodek namenjen društveni bolniški blagajni, je pričakovati velike udeležbe od strani našega delavstva in njihovih rodbin iz mesta in dežele. Enako je tudi pričakovati, da počastijo ta ples s svojo navzočnostjo prijatelji našega društva in delavstva sploh, da bo »Čitalnica" polna v čast in ponos društva. — Kdor bi se rad udeležil tega plesa a ni dobil vabila, naj se oglasi v »Goriški Tiskarni." Ii Kobarida: »Našo pošto (bivši dolgoletni c. kr. poštar g. P a 1 i s c a je Sel v pokoj \i živi v Gorici) je dobil g. Josip K a v s, naš rojak iz Bolca. Bil je dolgoletni poštni oclpravitelj v Grničah ter je zadnji čas poštni uradnik v Rakeku. — »Soča* je pred kratkim jako pohvalno pisala o njem. Zato se veselimo, da ga dobimo. Dobro nam doše! !*
Slovenska kmetijska šola. — Meseca novembra lani smo odkrili spletko, katera se kuje v deželnem odboru proti slovenski kmetijski Šoli. Poznati prof. Hugues je izdelal po Pajerjem naročilu naCrt, da se napravi za obe šoli, slovensko in laško, skupen kura-torij, v kateri pošlje kmetijsko društvo 3 člane, dež. odbor 2. V kuratoriju bi biia brez dvoma večina   laška  in v rokah Lahov bi bila
usoda slovenske kmetijske šole. Kaj bi se to reklo? Pač nič drugega nego počasno propadanje te šole, in nekega lepega dne bi jo zaprli. Že sedaj je obisk nepovoljen, potem bi ga Lahi znali storiti še nepovoljenejšega, in konec bi bil, šolo bi zaprli. Mislimo, da to vidi in spozna vsak, kdor pozna Pajerja, Hu-guesa, in tiste laške ljudi, ki gospodarijo po ^lp2BJ^eiai^nisWur'V seji deže^nege odbora, ko se je govorilo o tej »reorganizaciji/' so bili navzoči tudi Berbuč, Klančič in Gregorčič. Z mirno vestjo so akceptirali načrt ter ga potem hvalili v zasebnih pogovorih.
Dopisnik-poslanec v »Gorici* se dotika, ko se brani na naša izvajanja, tudi slov. kmet. šole. Mož previdno molči o tem, kaj in kako hočejo Lahi in čemu so pritrdili slovenski odborniki, pravi le, da kmet. šola je potrebna reorganizacije, in v seji je določila večina (da so oni pritrdili, nočejo povedati!) načela, kako naj se izvrši preosnova ter da o tem odloči deželni zbor — češ, kaj so krivi tu slov. dež, odborniki?I Dopisnik v »Gorici* se še celo hvali, dočim je vreden ostre g r a j e l Res je, da pride vsa ta reč šele v deželni zbor ter se tam stori končni sklep, ali kak bo ta sklep, za to so se izvršile priprave že v omenjeni seji; ta sklep bo tak, da se izbere ku-ratorij, ki bo po večini laški, in ta bo imel v pesteh slov. kmet, šolo, Kaj pa se pravi dati Lahom kako slov. reč v roke, tega pač ni treba še posebej razlagati. Ako je potreba reorganizacije po kmetijskih šolah, potem naj se le izvrši, ali tako, da ostane slovenska šola slovenska, laška pa laška. Za tako »reorganizacijo,* da bi dobil slov. kmetijsko šolo v roke Hugues, se pa prav lepo zahvaljujemo. Za Slovence je tu mogoče le eno stališče; delovati proti takim nakanam Lahov. Slov. dež. odborniki pa so že tako preplašeni in tako slepo pokorni Lahom, da potrdijo, kar baš hočejo. In lako so pritrdili tudi Huguesovemu načrtu glede »reorganizacije* kmet. šol. To prttrjenje jo gotovo znamenje, da slov. klerikalni poslanci pritrdijo temu načrtu tudi v deželni zbornici. Tako delajo proti koristim slov. kmetovalca — potem pa so še razžaljeni, ako se jim pove to v obraz.
Povedali smo že svoje mnenje o slov. kmet, šoli, in danes povdarjamo z nova, da [ je treba buditi kmeta, da pojmi korist take šole, da bo obisk boljši ter bo šola dosegala tako lepe vspehe. To je naloga nas vseh — ne pa stikati s Huguesom, kako bi se skrpucal kuratorij, ki bi snedel slovensko šolo, kuratorij, v katerem bi pa kaka klerikalna ničla služila novce s kimanjem! Skrbeti za to, da se povzdigne slov. kmet. Šola, to je prava naloga za vsakega, hi hoče dobro našemu kmetu, ne pa slediti zvitim nakanam Hugue-sovim! V tako svrho naj delajo slov. dež. odborniki, pa jih ne bo nihče karal. Tako postopanje njihovo, kakoršno smo odkrili v tem slučaju, pa zasluži vse graje, ker je škodljivo   goriškim   Slovencem.    Dokler
bodo tako delali, so škodljivci slovenskega j kmeta in laški hlapci.
Hugues je res velik gospod. Za deželno trtnico je hotel imeti (tako stoji v »Gorici") onega Giulianija iz Italije, in imenovan je bil l Res, velik gospod, pred katerim se deželni odborniki kar tresejo ter mu prikimuje dež. glavar. Giuliani(,Gorica.f,„piše. Zuljan, ker hoče menda slepariti, kakor bi bil Slovenec!) je imenovan, Hugues zadovoljen— za Slovence so sprejeli pa »nujen predlog*, da poiščejo tudi za slovenski del potrebnega moža. Nabrisali so jih. Tisti »nujen predlog" je pesek v oči. Razpisana je bila Ie ena služba in ta je oddana, tisti »nujen predlog* se pa nikoli ne uresniči. Koliko takih nujnih predlogov je šlo že spati La zaslepljenci morejo še verovati v take reči! Čudno, da so tako visoki gospodje tako — majhni l Ali za farbanje ljudstva jim pride vse prav.
Klerikalno zvijanje. — Dopisnik-poslanec v »Gorici* se brani pa zvija na vse načine. Pri rečeh, ki ga pečejo, postoji le malo časa, toliko več pa se pomudt pri drugih, kjer mu je izgovarjanje lažje. Tako je dolgi in širok, ko govori o zavodu za pospeševanje obrti. Mi glede tega zavoda nismo klerikalcev ničesar dolžtli, rekli smo Ie, da smo Sloveni tam toliko zastopani kot nič. To pa je res. Drugače pa smo, o tem zavodu pisali jako previdno prav radi tega, ker vemo, v čegavih rokah je. Imenovanje dveh klerikalcev v kuratorij tega zavoda pa nam je pokazalo, da se hoče na taka mesta voliti le klerikalne Slovence, pa če so še tako nesposobni za to l To smo opetovano pribili. Radi tega pa tudi vemo, kaj imamo pričakovati od takega zavoda. To kaže tudi program Holzerjev. Dopisnik v »Gorici* pa hoče dati razumeti, kakor da smo obdolžili klerikalce, da so oni krivi, da je ta zavod laški, To pa ne odgovarja istinil Da smo pa tam zašlo- J pani toliko kot nič, to pa ponavljamo in " pridevljemo, da to gotovo ni v korist slo* venskim obrtnikom l
Tukaj se zvija in laže, ali previdno molči o deželni hipotečni banki, ki je vsa laška. Tu so gospodje močno prizadeti, ker so pustili vse Pajerju, kakor je hotel, zato pa molčijo ter se ozirajo drugam. Dež. hi-potečna banka ima največ posla s Slovenci, pa je vse uradovanje laško. Vprašamo slovenske odbornike: Kje pa ste bili ob ustanovitvi te banke? Povejte, ali ste storili le korak v to svrl- , da bi se tam tudi slovenski uradovalo? Govorite! — Prof. B. se je pehal za imenovanje Slovenca ravnateljem, ali postopal je tako nespretno, da je
končno smešno pogorel.....To je vse!
0oap. nunca Trgll ta gostilne. — Iz bližnjega kraja v Soški dolini nam poročajo, da je bil pridrmastil nedavno temu v neko gostilno tam neki gospod nune, obširen in visok mož. Ne ve se, kaj je iskal pravzaprav v onem kraju, aH ve se pa to, daje
začel v oni gostilni zmerjati mirne ljudi, pikati in zbadati, ter je prodajal svojo klerikalno robo na tak način, da je bilo že grdo. Nekdo je zakričal nad njim, da naj da mir, če ne pojde veh. Pa ga le ni dal miru. No, tu pa stopili gori trije ter porinili široko duhovno posodo, ki je bila »puhna," skozi vrata na sveži zrak. ,Bil je pa tudi neusmiljeno pijan,« pravi dopisnik.
Vodovodno vprašanje v Gorici. — Tvrka Kurz & C. je predložila novo ponudbo glede izpeljave vodovoda izMrzleka v Gorico. Trvdka prične preddela na svoj mifco in svojo nevarnost, ko se spozna po kemični in bakteriologični nreiskavi,~da jeTTddaT dobra. Ako se po teh delih ne dobi vode za 6000ra8 v 24 urah ali ako se pokaže, da ni voda P»taa, je goriška občina odvezana vsake obveze nasproti tvrdi. Ako tvrka zadovolji vsem tem zahtevam, potem mora tekom 6 mesecev podati podroben načrt s stroškovnikom za izpeljavo vodovoda, Ako bi ta tvrdka kljubu vsem sMenim zahtevam ne dobila dela za izpeljavo vodovoda, potem mora plačati občina odškodnine 10.000 K, drugih troškov 10.000 K in premije 20.000 K. Ako bi se sedaj zavrglo Mrzlek, v toku 3 let pa zopet odločilo zanj, potem stopijo v veljavo zopet pogoji te tvrdke, itd. Tak načrt pride v razgovor v mestnem svetu. Goriški župan pa hodi ob enem v Trst k ravnateljstvu tovarne v Ajdovščini, da bi se domenil glede Hublja, o katerem sodijo, da bi dal še najboljšo rešitev vodovodnega vprašanja za Gorico.
Kje bo stalo laško vsoučlllfičo. -
Zopet se čuje glas, da utegnejo to vseučilišče postaviti v Gorici, Dne 25, t, m, se je vršilo na Dunaju posvetovanje med ministersklm predsednikom K6rberjem, naučnim ministrom Ilnrtlom in namestnikom Goessom zastran ustanovitve laškega vseučilišča, Bajo je vsa reč dognana v toliko, da se tako vseučilišče ustanovi, le kraja le ne vedo, imenovala pa da se je zopet Gorica. Ali Trst ali Gorica l Kar se tiče Gorice, smo že parkrat po-vdarjali, da potrebuje naše mesto predvsem miru v narodnostnem oziru, ako se hoče razvijati ter biti kos oni nalogi, ki čaka Gorico po otvoritvi nove železnice. Gorica pa stoji na slovenskih tleh, je glavno mesto slovenskega dela dežele, zato protestujemo z nova, da bi se zasadil med nas nov klin prepira v mestu. V Trstu se protivi tudi policija ustanovitvi laškega vseučilišča tamkaj, istotako in še bolj se mora upreti taki nameri goriška policija. Saj vedo gospodje, kako je bilo še pred par leti. Ali naj se vrnejo tisti časi? Najbrže se nič ne motimo, če rečemo, da bi se vrnili s prihodom laških viso-košolčev v Gorico 1... Mi koncem koma nimamo nič proti laškemu vseučilišču, le dvoje moramo pri tem zahtevati: da se da tudi Slovencem vseučilišče, laško pa da se postavi na laško ozemlje, v Gradišče ali Gervinjan ali pa v Trident! Vseučilišče naj bo res učilišče,
Ta ie najprej prečita, ne da bi razumela, ko je prečitata drugič, bi skoro znorela veselja.
Ketty ne more verovati v tako srečo. D'Artagnan ji mora še enkrat glasno zagotoviti, kar je pismo zagotavljalo; v kakorkoli veliko nevarnost je prišla uboga ms.Učka pri oddajanju tega pisma vsled strastnega miladvnega značaja, biti vendar na Plače Rovale, kakor hitro jo neso noge.
Srce najboljše ženske je brez čuta za bolesti svoj8 tekmice.
Miladv odpre pismo s prav isto hitrostjo, kakor je je Ketty prinesla, ali pri prvi besedi, ki jo prebere, prebledi kakor smrt; nato zmečka papir in se obrne z bliskajočimi očmi h Kettv.
»Kakšno pismo je to ?« pravi.
»Moj Bog, to je odgovor na vaše pismo, ma-dame,« odvrne Kettv, trepetajoča na vsem telesu.
»Nemogoče !c zakriči miladv. »Memogoče je, da bi pisal plemič tako pismo ženski U
Naenkrat pa pristavi s tresočim se glasom:
»Moj Bog, morebiti...t
In tu obmolkne.
Zobje ji zaklopotajo, obraz ji popepeli. Korak proti oknu hoče stopiti, da dobi svežega zraka, toda le roke more razprostreti, a noge ji odpovedo, da omahne na stol.
Kettv misli, da ji je slabo in prihiti k nji, da ji odpne zateznik.  Toda burno plane miladv kvišku.
»Kaj mi hočeš?<L pravi. »In zakaj se me dotikaš?
»Mislila sem, da vam je slabo, madame, in hotela sem vam pomagati,« odvrne služkinja, vsa preplašena vsled izraza, ki si ga je na vzel obraz njene gospodinje.
»Meni slabo, meni! Ali me imaš za tako slabo ? če se mene razžali, mi ni slabo, jaz se maščujem, razumeš'.*
Nato ji da z roko znamenje, naj odide.
VI. Sen maščevanja.
Zvečer zapove miladv, naj pripeljejo gospoda j d'Artagnana k nji nemudoma, kakorhitro pride. Toda on ni prišel.
Prihodnjega dno obišče Kettv zopet mladega moža in mu pove vse, kar se jo zgodilo prejšnji večer. D'Artagnan se nasmehne; ta ljubosumna miladvna jeza je bila njegovo maščevanje.
Zvečer je miladv še nestrpnejša kakor sinoči; znova da ono Gaskonca se tičoče povelje; toda kakor sinoči, Čaka zaman.
Prihodnji dan pride Kettv vnovič k d'Artagnanu, pa ne več dobro voljna in radostna, kakor prejšnja dva dneva, ampak nasprotno žalostna do smrti.
D'Artagnan vpraša malo revico, kaj ji je; ali kot jedini odgovor potegne ta iz žepa pismo in mu je poda.
Na pismu je bila miladvna pisava, le naslovljeno je bilo to pot na d'Artagnana in ne na grofa Wardesa.
D'Artagnan je odpre in čita sledeče:
»Dragi gospod d'Artagnan I Nikakor ni lepo zanemarjati svojih prijateljev, in to še v hipu, ko se je treba za tako dolgo ločiti od njih. Moj svak in jaz sva vas včeraj in predvčerajšnjim pričakovala zaman. Ali se zgodi danes zvečer tudi tako?
Vaša zelo Vam hvaležna
Lady Clarick.«
»Stvar je zelo priprosta,« pravi d'Artagnan, »in takega pisma sem pričakoval. Odkar je padla veljava grofa Wardesa, je zrastla moja.
»Ali poj dete tja?« vpraša Ketty.
»čuj, moje ljubo dete,« pravi Gaskonec, poskušajo se opravičiti v svojih lastnih očeh, ker je prelomil obljubo, dano Athosu, »pač moraš spoznati sama,
da bi bilo zelo nepolitično, da bi ne ustregel tako jasno izraženemu povabilu. Ce bi me več ne bilo k milady, bi ne vedela, zakaj sem prekinil svoje obiske tako naenkrat, mogla bi kaj slutiti, in kdo ve, kako daleč bi Sla v maščevanju ženska njene vrste?«
*0 mej Bog,« pravi Ketty, »vi znate vedno vse opisati tako, da imate vi prav. Ali vi ji bodete dvorili še vedno, in če ji bodete zdaj všeč pod svojim pravim imenom in svojim pravim obrazom, bode to še mnogo hujše nego prvič.«
Instinktivno je slutilo ubogo dekle nekaj tega, kar se je imelo zgoditi.
D'Artagnan jo pomiri, kolikor more, in ji obljubi, da ostane za miladvno zapeljevanje brezčuten.
Reče ji odgovoriti, da je hvaležen za njeno do-brotljivost in da posluša njene zapovedi; toda pisati si ne upa, boječ se, da bi tako vajenim očem, kakor so bile njene, ne mogel pritajiti svoje pisave.
Ko bije ura devet, je d'Artagnan že na Plače Royaie. Vsekakor so dobili sluge, nahajajoči se v predsobi, naročila, kajti kakorhitro se prikaže d'Ar-tagnan In še predno vpraša, če more govoriti z mi-lady, že odhiti jeden izmed njih, da ga naznani.
»Dajte gospodu, da vstopi,« zapovo milady hitro, ali s tako presunljivim glasom, da ga čuje d'Ar-tagnan v predsobi.
Peljejo ga notri.
»Za nikogar nisem doma,« zapove milady, »razumete, za nikogar.«
Lakaj odide.
D'Artagnan se radovedno ozre na m:lady: bila je bleda in imela je trudne oči, bodisi vsled solza, bodisi vsled prečetih nočij. Namenoma so zmanjšali navadno število luči j, in vendar se mladi ženi ni posrečilo, da bi zakrila sledove mrzlice, ki jo je mučila dva dni sem.       -                                      (Dalje pride.)
ne pa zavod za provokaetfo, kar bi bilo v i Gorici!                                                             I
Državne poslance z nova opozarjamo na I te okoliščine.                                                   J
Primoži« se Je vrnil.   —   Oni Pri- J možic, o katerem smo pisali, da je ušel iz I tukajšnje bolnišnice usmiljenih bratov, kjer je bil v oddelka za umobolne, se je vrnil v Gorico. Iz Gorice je bil šel doRubij, kjer je vstopil v vlak ter se peljal v Trst Tam je iskal dela, potem pa šel šele k svoji sestri na  obisk. Ko je  bil tam,  je  vstopil neki funkcijonar v civilni obleki ter mu rekel, da j mora v bolnišnico. Drugo jutro ga je peljal j v bolnišnico svak. Tam sta ga preiskala dva I zdravnika ter ga spoznala za zdravega. Na I ukaz pa so mu svetovali, naj gre v Gorico v bolnišnico.  Temu  se je udal, in tako ga je pripeljal svak v Gorico, kjer upa, da ga spustijo kmalu  na   svobodo. Tukaj so sodili zdravniki, da je Primožič prevzet manije, da usmrti svojo ženo in bratranca, ali on pravi, da jima noče ničesar  storiti, pa tudi noče imeti ž njimi nikakega opravila. Proč od njega naj bosta.
.Kmetijsko društvo' t Šempasn, — Vest pod tem zaglavjem z zadnji .Soči* popravljamo v toliko, da župnik Grča sedaj ni bil načelnik tega društva, pač pa je društvo ustanovil in bil duša istegr Tam omenjena pravda se je poravnala tako, da je šempe-tersko društvo plačalo dolg šempaskega pri nekem Batiču in odvetniških stroškov okoli 400 kron.
lipred sodnije. — Dne 3. t. m. je krčraarica Julijana Gajer v Kanalu malce zadremala« ko je šlo proti polunoči. Ko je opazil to njen uslužbenec Fr. Počivalšek iz Vidma na Štajerskem, se ji je približal ter ji vzel iz žepa knjižico z 240 K. Nato seje prebudila ter hitro zapazila, da ni več ne knjižice ne denarja. P. je tajil, ali drugo jutro je vstala krčmarica ter šla previdno k postelji, kjer je spal P, in tam konstatirala, da ima knjižico pri sebi. Na to so ga prijeli in odvedli v zapore. Tatvino je priznal. Sod-nija mu je prisodila 4 mesece trde ječe s postom vsak mesec.
Franc Berce v Dornbergu se je skregal s svojim očetom radi drv ter ga pri tem težko telesno poškodoval. Potem se je zo-perstavljal orožniku. Sodnija mu je dala 5 mesecev ječe.
Ana Humar iz Vitovelj je bila 1. 1902. obsojena, da je zažgala ob gozdu ter poškodovala zemljišča sosedom. Vsakemu je imela plačati po 120 K. Ona je imela denar pri bratu. Brat pa je poslal poškodovancem naznanilo, da nima nikake obveznost do sestre ter je predložil tudi pobotnico. Ana ' Humar je potem prisegla, da ji je brat izplačal 1200 K. Tako bi bili poškodovanci ob odškodnino. Pozneje pa se je pokazalo, da je pobotnica le sleparstvo ter da Andr. Humar še ni izplačal svoje sestre. Dobila sta vsak po 5 mesecev trde ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec.
Ukradla- zimsko suknjo. — V četrtek zvečer   okoli   7.  ure je   snela  neka  ta-
Kanarček.
(Nadaljevanje in konec najmodernejše ame-
rikanske drame.)
Tretje dejanje.^
Alice, Sarah, Nehls.
(Ista soba. Pol ure pozneje.)
Alice (brhka sobarica čisti prah in si žvižga marseljezo) .Čudno, res čudno, ta hiša mora biti ali zakleta ali pa pristno arae-rikanska. Pred pol ure so bili še vsi zdravi, sedaj so pa že prah in pepel. Da se le meni nič ne pripeti! Človek mora znoreti pod tako streho I Menda že norim!" (Prime se za glavo) .Kaj me je prijelo, da čistim prah sedaj ob pol devetih zvečer?"
Nehls (vstopi, opazi Alice samo in se ji približa) »Alice, Alice !•
Alice (nevoljno) ,Kaj vzdihuješ?! Ako Te želodec boli, pelji se v .Medical Institute, New Jork Gity 140 W. 34 th St"f v tem zavodu Te ozdravijo vseh boleznij."
Nehls (gleda jo zaljubljeno, povesi oči in izpregovori z žalostnim glasom) »Alice, Alice !"
Alice: .Sedaj Te komaj razumem, Ti imaš kurja očesa, kaj ne?! Kupi si električni diamond-križ, kateri velja samo en dolar, in sicer ga dobiš pod naslovom .The elektric diamond cross. Dep, 39, 306 Mil-waukee ave, Ghicago, 111.*
tica  zimska   suknjo v izložbi g. Krušiča na j Verdijevem tekdišču ter pobegnila skozi mestni vrt. Neki gospod je videl to ter stopil v Kru-šičevo krojačnico. Tekli so potem za tatico, ali je niso več dobili.
Tisto žensko, ki je ukradla suknjo, so že našli. Izvohal jo je redar Kumar. Imenuje se Katarina Devčič, je doma iz Hrvatske, stara 20 let. Oni, ki jo je napeljal k tatvini, pa se imenuje Jul. Alfano, 27 let star, Lah iz kraljestva, že kaznovan. Ta Alfano je ljubček Kat. Devčič.
Okradli so na živinskem trgu Uršulo Kodeljevo iz Podgore, in sicer jej je zmanjkalo 80 K. Take tatvine se ponavljajo skoro na vsak tržni dan!
Pevsko  društvo   .Zarja" t Rojanu vabi na zabavno veselico srpesomdne 31. j t. m. v prostorih »Narodnega doma" vBar-kovljah. Začetek ob 4. uri pop.                       |
Nesreča v Sesljanu. — V Sesljanu v kamnolomu je ponesrečil 30 letni delavec Ivan Gruden. Vsulo se je nanj kamenje, katero je imel odpeljati, ter ga poškodovalo tako, da so ga morali takoj prenesti v Trst v bolnišnico, kjer pa je umri.
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprli v Gorici lekarni Gristofoletti-Kurner.
Opozarjamo na dopis iz Doberdoba. V prejšnjih številkah, kakor v današnji, se kaže velik kos ljudskega trpljenja, katero deli gospod iz farovža svojim ovčicaro. Tako, kakor v Doberdobu, je še marsikje na Slovenskem, le v javnost prihajajo še premalo take reči.
Stanovanje In prostori tiskarne, katere je imel doslej v najemi; g. A. Gabršček, Gosposka ulica št. 11., so od 1. februarja prosti in se oddajajo v najem.
Proti protlnn In evmatizniu, na kateri bolezni trpi na tisoče ljudij ob nastopu hude zime, je jedino in najboljše sredstvo Zoltanovo mazilo. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta.
Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shra-j nitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v I vsaki družini vedno pripravljeno.                 2
Razgled po svetu.
Proračunski odsek avstrijske delegacije. — Proračunski odsek avstrijske delegacije je vsprejel poročilo o okupacijskem kreditu. Kar se tiče vprašanja garancije bo-senskih železničnih prog med obema državnima polovicama, opazil je skupni finančni minister, da bi se moral najprej razjasniti pojra garancij, ki bi se imele dati. Garancije, ki so bile dane do sedaj, niso formelne. Gotovo da je, da ne more nobena vlada plačati ka-koršnikoli financijelnih obvez Bosne, ki bi navstale vsled gradnje železnic in ravnotako
Nehls: „Ne, ne, Alice, Ti me ne razumeš, oziroma Ti me nočeš razumeti! Mraz me izpreletuje, če.....*
Alice: .Razumem, potem pa pojdi k firmi The Tuteur Comp. under the Forest City House, kjer dobiš temnovišnjevo ali pa rjavo zimsko suknjo za malo ceno desetih dolarjev."
Nehls: .Veš kaj, Alice, Ti si hudomušna ! Jaz sem jezen na Te!"
Alice: .Ako si jezen, izpij steklenico piva firme The Gleveland & Sanduskv Bre-wing Go. 1109—1110 Amerikan Trust Buil-ding, (Tu ima Alice velevažen in hvaležen posel, ker lahko vplete najrazličnejše firme v svojo ulogo seveda proti visokemu honorarju in odškodnini), in koj Ti mine jeza."
Nehls (jezno) .Prosim, gospodična Alice, da bi poklicali staro kvharieo Sarah."
iU i c e : ,Koj, gospod Nehls !* (Izgine.)
N e h 1 s: ,In jaz jo tako ljubim ! Nobene druge ne maram, nego samo Alice."
Sarah (pride počasi v sobo) .Kaj je, dragi Nehls?"
Nehls: .Pismo imam za Vas, draga Sarah 1 Zelo nujno je in zraven tega še priporočeno !•
Sarah: .Daj mi sem! Oho! Srce mi | je začelo hitreje biti.... Pismo je od .Lotto-j Collecture". Oh,Nehls, mene hoče zadušiti!"
Nehls (radovedno) .Kaj pa je, draga ' mi Sarah P*
ne drugih kakih obvez Bosne, ako istih Bosna j ne bi mogla izpolniti. Vendar se ni glede na te splošne obveze prevzelo  nikako poroštvo. Poročevalec dr. Pergelt je utemeljeval zahtevo prvega obroka, v znesku 2,200.000 kron za gradnjo nove oklopnice  .G*   v  nadomestilo za »Novarro" in je konstatiral, da se je zvišanje števila mornarjev izvršilo popolnoma ustavnim potom, ker se je možtvo vzelo iz dovoljenega rekrutnega kontingenta. Na vprašanje del. Barnreiterja odgovarjal je poročevalec, da dobave iz inozemstva stalno nazadujejo in da se celo veliki topovi, ki so se I poprej izključno naročevaii pri Kruppu, izde- i lujejo sedaj v Škodovej tovarni v Plznju. Za vojne ladije, posebno pa za torpedovke, do- | bavlja se premog iz Anglije, ker je isti radi | svoje Tečjr kurilne sUe in manjšega obsežja j primernejši. Razun tega dobavljajo se iz ino-stranstva še nekateri drugi potrebni predmeti, I kateri se ne izdelujejo v naši monarhiji. Sicer se pa vse druge potrebščine naročajo doma in v obeh državnih polovicah v razmerju 65 :35.   Na neko  vprašanje odgovarjal je baron Spaun, da se vsled pogodbe mora vino za možtvo na ladjah,  nahajočih se v službi, nakupovati v Dalmaciji; ker se tiče sira, rabi se le inozemski sir, ker je jedino ta zavžiten na dolgih pomorskih  vožnjah.   Kar se tiče uporabe jekla za topove, dejal je baron Spaun, da pride v tem prašanfu v poštev težina jekla, ker mora na deželi topove premikati možtvo in je vsak kilogram velike važnosti.  Nadalje j je izvaja! go;ornik, da mornarica pridno na-( daljuje s poskusi z brezžičnim brzojavom in i da bo treba o izboru sistema vpoštevati naše | posebne razmere. Pri nas ni toliko važno, da | se doseže velika daljava, kolikor vprašanje i popolne gotovosti brzojavk.   Sicer pa da se je posrečilo doseči dobre rezultate na daljavo 60 morskih milj.   Odsek je potem  vsprejel redni in izredni proračun mornarice ter tudi dodatni kredit.   Prihodnja plenarna seja avstrijske delegaje bo v sredo, dne 3. februvarja* Na dvornem plesn dne 26. t, m. je cesar govoril z različnimi  politiki. Napram dr.  Žačku  je   izrazil  upanje, da  bo imela spravna akcija na Moravskem dober vspeh. Dr. Žaček je rekel, da je o tem dvomiti, češ, razmere so sedaj slabše,  kakor so kdaj bile in Nemci so glede  vseučilišča  zavzeli zdaj bolj nasprotno stališče, nego so je zavzemali poprej. Žaček je apeliral na cesarja, naj rao-ravsko vseučiliško  vprašanje reši s posebno najvišjo odločbo   v smislu   ravnopravnosti. Cesar je na  to rekel,  da razumejo Nemci ravnopravnost tako, da hočejo več imeti kakor Čehi, Čehi pa tako, da hočejo več imeti kakor  Nemci. Ko  je   Žaček  ponovil svojo 1 prošnjo,   naj   cesar   izda   najvišjo odločbo glede vseučilišča, češ, da bi ta tudi na druga I vprašanja dobro vplivala, je cesar rekel: To J bi nič več ne pomagalo. —  S Kaiserjem je I cesar govorilo reservatnem  ukazu vojnega I ministra. Dejal je, da ne razume, kaj Nemci temu ukazu ugovarjajo. Kaiser je rekel, da so I Nemci vznemirjeni — že zopet so vznemirjeni ! ker po novih določilih podčastnikom ne bo  več treba nemški znati. Cesar: Saj je
Sarah (odpira pismo) .Pred po! ure j sem stavila pet številk: Gospod Garriage je i imel 4 7 let, gospa 4 0, gospod Louis 23, j gospodična doktorica 22, danes smo pa O.ega. I Mogoče sem dobila terno?!"
Nehls: .Dovcliie, da Vam častitam! Da bi vedeli, kako vas ljubim že dva meseca. Po noči in po dnevi mi plava Vaša ljubka postava pred očmi!"
Sarah: »Ni mogoče, stara sem že sedeminsedemdeset let!"
N e h t s: »Dobro jih nosite, vsak Vas bi cenil le za kakih dvainštiridese* M,! Ali dobim mogoče, draga mi Sarah, prvi poljub 1 Reci mi, da me ljubiš!"
Sarah: .Ljubim   Te, dragi Nehls!" (Odpre pismo  in zavpije). Vseh pet številk I sem zadela, tekom pol ure sem dobila tri j milijone do-do-lar-Iar-jev-jev !•
Nehls (veselo) ,In Ti me ljubiš I* Sarah (bleda) .Vse je Tvoje! Jaz j umiram.... Malo vode!.... Črnilo sem, da Ti j pismeno izročim, dragi mej zaročenec, vse I premoženje.... Umiram, prevelik-o veselj-e i m-e je ugonobilo. Obljubi, Nehlsček, da ne [ boš druge ljubil..,.*
j          Nehls (joče  in si briše solze z nje-
I nim predpasnikom)   .Obljubljam, — nobene I več, — saj Te ne morem pozabiti !* I           Sarah (umira   na   divanu)   .Hvala
I Nehlsček! Umiram, zadušim se 1 Benjamin i Franklin in Washington, pomagajta mi! Oh.... 1 oh.... oh l"
vedno tako bilo — tu se ne da nič pomagati. Kaiser je na to rekel, da sčasoma tudi reservni častniki ne bodo več nemški znali, na kar ničesar nič odgovoril. Govoreč z raznimi drugimi politiki je cesar povdarjal željo, uaj bi poslanska zbornica že prišla do dela.
Harlja Ribos. — V četrtek je zapustila kaznilnico v Begunjah Marija Ribos. Leta 1887. se je zgodila v Trstu strašna tragedija. Marija Ribos je bila tedaj stara 19 let, ljubimka nekega Maffaia. Dogovorno sta Maffai in njegova ljubica zvabila v svoje stanovanje blagajnika kreditne banke Henrika Mozetiča in ga napadla. Marija Ribos mu je poskusila z britvijo prerezati vrat v tre-notku, ko jo je Mozetič objel. Ker se ji ni posrečilo, je Maffai ranjenca ustrelil z revolverjem. Dne 23. in 25. jamivarja 1888. seje vršila sodna obravnavah Maffai je trdno vratno tajil, Marija Ribos_ pa je vse priznala. Maffai je bil obsojen na smrt in 4. maja 1888. v Trstu obešen, Marija Ribos pa je bila obsojena na 16 let ječe. V begunjski kaznilnici se je Marija Ribos vzorno vedla in postala prava umetnica v vezenji. Prislužila si je v teh 16 letih 700 K. Med tem, ko je bila v kaznilnici, je po neki sorodnici podedovala večjo svoto denarja, ki je z obrestmi do danes narasla na 26.000 kron, od katere svote pa tirja finančna prokuratura za pokritje kazenskih stroškov 4000 K. M. Rtbos odide nekam daleč služit.
Zatiranje Poljakov na Praškem. — V Poznanju je sklical predsednik višjega sodišča vse sodnike, uradnike in pisarje poljske narodnosti ter jim prečital minister-sko naredbo, v kateri se jim ukazuje, da morajo takoj odpovedati vsako zvezo z polj* skimi bankami ter vzeti iz njih vse vložke nele na njihova imena, temuč tudi vložke na ime žen in otrok.
Franeoska In konkordat. — Iz zanesljivih virov se poroča, da je vlada poslala zaupnika v Rim s tajno nalogo, da dožene vsa vprašanja glede konkordata. Gorabes ne mara še sedaj odpraviti konkordata, pač pa doseči, da se isti revidira tako, da dobi francoska vlada pravico, vse duhovnike od vikarjev do škofa sama imenovati.
Slovenski duhovnik, ki ima tudi v Ameriki srečo s testamenti, je neki Košmerlj v Deluthu. Isti je posodil nekemu Iv. Mfil-lerju malo svoto denarja, za kar mu je Mfiller zastavil hipoteko na svoje posestvo, ki je baje vredno 15 milijonov dolarjev. In ker ni bilo po Mullerjevi smrti drugih dedičev, se je posestvo res prisodilo Košmrlju. i          Zašli laški vojaki. - Oddelek laških
vojakov, .alpini", je marširal čez Alpe v Karniji ter pri tem vsled slabega vremena zašel na avstrijski teritorij. Dva vojaka sta padla v luknje med skale ter sta nevarno ranjena. Po dolgem času šele so prišli nazaj na laško zemljo.
Rusi In Japonci. — Ruska vlada želi slejkoprej, da se raspor z Japonsko mirnim potoni poravna. Zato je v svojem zadnjem odgovoru dovolila Japonski najdale-I kosežneje koncesije. Te koncesije se tičejo i ponajvefi Koreje. Pred vsem se ne zahteva več nevtralne cone v Koreji, glede Mand*""¦ rije pa se obljublja, da bo ruska vlada vsem velesilam poslala okrožnico, v kateri bo zagotovilo, da bo ohranila v Mandžuriji status quo in se iz te pokrajine umaknila, čim se ji bode zdelo to umestno. Navzlic tem dale-kosežnira koncesijam Japonske ta odgovorni zadovoljil, vsled česar se v ruskih vladnih krogih sodi, da Japonska neče, da bi še rešil i konflikt mirnim potom, ampak da hoče vojno na vsak način.
Nehls: »Umrla je stara copernica I Vederemo, kaj poreče Alice! (kliče) Alice, Alice!"
Alice ( vstopi koj, ker je poslušala ves pogovor med Nehlsom in Sarah skozi ključavnico) .Kaj je, dragi Nehlsčekili? 0-prosti prejšnji moji hudomušnosti, zobje so me boleli!"
Nehls: ,Ali me ljubiš, draga Alice!"
Alice: .Ali si sploh kdaj dvomil o moji ljubezni?" (Zapazi mrtvo kuharico) .Kaj je pa to ?
Nehls: ,Ah nič, mrtvoud jo je zadel, ko sem ji povedal, da sem dobil tri milijone dolarjev."
Alice (se nasmehne ironično) »Kaj se norčuješ z mano ? I"
Nehls (veselo) .Tebe sem dobil in denar! Konjaka na mizo! Tri, pet, deset steklenic!" (Pijeta steklenico za steklenico, dokler se ne zastrupita z alkoholom, padeta mrtva na stol.)
Zastor pade. Četrto dejanje. Bert Barrob, John Goodman, družina Gotton. (Ista soba. Pet minut pozneje, Vse je že počiščeno.   Niti  sledu o   tragediji   iz  tretjega dejanja.)
Bert Barron (obupno si vije roke nad glavo, stoka in vzdihuje) .Ob, me rai-serum! Nesrečnež vseh nesrečnežev! In ravno jaz moram biti režiser pri tej drami! Kaj naj napravim ! Vsi igralci, vse igralke so se
Narodne gospodarstvo.
Nekaj izkušenj v industriji glede na naše
politično in gospodarsko življenje.
(Dalje.)
Saj je bila pričela tudi eolnina na moko ob prav jt-dnafeih razmerah s 3 markami za 100 kg. Ker pa niso mogli v Nemčiji avstro' ogrske moke s 3 markami odvračati, se je povišala eolnina sukcesivno na 10.5 mark ter je skončala kot pogodbena eolnina s 7.3 markami. Rezultat je bil ta, da smo še v letu 1883. pokril« 80l/2% skupnega 'uvtfca nemške moke s 394,637 me naše, dofiim smo v letu 1902. le še 64% skupnega uvoza nemške moke pokrili s 152.038 me.
Prijempa je še pripomniti, da zasleduje uvoz lesa pri obstoječem eolnem stavku, kakor že večkrat rečeno, rastočo tendenco. G. Baksseh izračunava ta narastek 5 let od 1896. do 1900. s 58/*%- Kakšen bo ta narastek 7 prihodnjih 5 letih, ako Nemčija na surov les ne poviša eolnine, paC pa na ra-znine za 56l/4%?
Vprašam t Ali ni vreden nemški in av-stnjiki lesni promet premotrivanja parlamentarcev? Popravite, kar ste doslej opustili, ter prisilite vlado, da naj bode trda kakor jeklo pri novih lesnih pogodbah z Nemčijo, Rusijo, Rumunijo in Srbijo. Kajti posestnik gozda sme računati na varstvo svojega dela, svoje lasti, prav tako, kakor vinogradnik, za katerega se tako mnogi, in sicer z vspehora, ogrevajo.
Avstrijski mali gozd obsega dandanašnji 3 400.000 hektarjev; obdelujejo ga le kmetje in občine. Na Češkem znaša posest malega 1,'ozda 27% ce'e gozdne površine, to je 418.513 hektarjev, v Galiciji 16%, to je 326.000 hektarjev itd. Vsa posest malega gozda v 3 400.000 hekt. pa znaša 35% skupne avstrijske gozdne površine. Ali so torej ti lastniki malega gozda manj vredni ljudje pil vinogradnikov in poljedelcev, za katerih blagor so toliko trudijo? Da, ti gozdni kmetovalce, ti si največ v gozdu in na gorah, tvoj blagor in tvoje gorje sla paC previsoko za nas. —
Rusija je uvozila k nam v prvih 9 mesecih lani 508.927 me lesa, med tem 60.198 me lesa za žage, in sicer prosto eolnine, 12% lesa za žage od celega uvoza.
G. Bakesch konstatuje pri Rusiji sicer nihanje uvoza v letih 1896. do 1900., manj 1.4%., ali osrednji ravnatelj Hufoagel pravi v svojem čitanja vrednem poročilu, da se Rusija že sedaj nič ne plaši, pobirati, za naš okrogli les sicer nikake eolnine, za obsekami pa 47 K, za les za žage celo 180 K pri vagonu.
Ti že izdatno višji čolni stavki od onih biuločih nemških se zvišajo v novi ruski col-nini še za 30%. Ta velika Rusija s svojimi 200 milijoni hektarjev gozda ne pomišlja niti trenotek, to eolnino na les za Avstro-Ogrsko še povišati.
Zakaj naj bi potem mi Avstrijci imeli oaire ter šele Čakali, da po novih čeških vodnih cestah preplavi ruski les  Dunaj in
že ugonobili in ugonobile. Kako naj konča ta igra brez oseb ? Smola, smola! Še kanarček, kateri nam je posodil svoje ime za naslov te drame, je poginil. Iz same jeze, da se mu ni dalo sladkorja, je postal zelen in rdeč, in ko je spozna), da je radi svoje jeze postal zeleno-modro-rdeče barvana papiga, vtaknil je glavo v kozarček vode in se vto-pil. Vse, vse se mi je izjalovilo, moja slava, moja čast vse je šlo po vodi! Bhmaža me čaka! Časopisi me razmesarijo na drobne kosce, in jaz sem izgubil službo. In kdo je temu kriv?! (Se obrne proti skritemu su-flerju ali šepetavcu) Ti si kriv moje nesreče, zakaj si Uko slabo in napačno šepetal. Ti si krivi*
John Goodman (poskoči iz svoje omarice na oder) »Kaj jaz in kriv tvoje nesreče?! Preklici koj svoje besede, Ce ne...."
Bert (slovesno) »Ne bojim se te, in besed ne preklicem:*
John (moli Bertu revolver pod nos) Prekličešl«
Bert (moli Johnu revolver pod nos) ,Ne!«
John in Bert (vstrelita, se zadeneta v nos in se zgrudita mrtva na tla, in sicer vsak na svojo stran, tako, da se dotikata drug drugega le s podplati. V tem se slišijo trije streli iz tretje lože na desni strani).
Gotton sen.: »Adijol*
Gotton iun.: »Adijo!*
Gotton g de.: „4dijo!«
tako tudi celo Avstrijo? Ali nimamo zadosti bosenske konkurence, kakor sem dokazal v svojem prejšnjem Cianku? Ali naj moramo še izkusiti, kako plava sibirski les po naših novih kanalih skozi Češko in Moravsko? Torej: ,Schlagst du meinen Juden, so schlage ich doppelt deinen Juden !* Golnino ne le na nemški, ampak tudi na ruski lesni' uvoz v isti?vl6tolBT ttkbf irpTftirata tlUtR državi od Avstro-Ogrske.                          (Dalje pride.)
Anton Pečenko
Injiževnost
Knjige .Matice Hrvatske.* A. Tresie-Pavičič: Valovi misli i Cuvstava. Pesmi: Milan Šenoa :Ban Pava o, historična drama v 5 delih. J. Velikanovič: E. Or-zeskowa: Izabrane pripovijesti. Zvezek II. D j e C j a n j e g a. Upute mladoj majci. Sestavil dr. R. Mprkovič. Fran Milobar: Izabrana poglavja iz narodnoga g b s p o d a r s t v a. Dr. O. KuCera; Valovi i zrake. V. Klaič: Slike iz sla venske p o v j e s t i. Ksaver Šandor Gjalski: G j u r-gjica Agičeva. V. Car Emin: Zimsko s u n c e. Iz istarskoga života.
To je jako lep književni dar, kateri je dala svojim naročnikom .Matica Hrvatska." Knjige, razne vsebine, so na sploh priporočljive ter jih priporočamo tudi Slovencem, da sežejo po njih.
Svila 7» npvprfp od 60 kr-do gld 1135
Of Ud la IICVEdiC v vseh barvah. Franko in carine prosto na dom. Bogata uzorna zbirka t obratno pošto. Tovarna svil« Honucborg v Curlbn.                          (3)
Pozor!
Delavnica pil in rašp
v Gorici, Via del Ouomo štev. 3. Opozarja se kovače, ključarje, urarje, Čevljarje itd. Stare pile in rašpe se zopet na novo nasečejo jako po ceni. Vsaka pila in rašpa se garantira. Izdelujejo se tudi nove pile in rsftpp, kaljene na   amerikanski  način.
Velika
odlikovana
mizarska
delavnica
Franc Pavšifi,
Gorica, na Šempeterski cesti št. 17.
Izdeluje vsakovrstna mizarska dela, kupuje orehova debla, prodaja orehove trske (rimesse).
Priporoča   se   slavnemu   občinstvu   v mestu in na deželi.
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z vuo kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih lo muzlkallčnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine
Hanns Konrad,
tvornica.  ur   in   ekspertna   hiša Mul it. 248.   — (Češko).
(Družina Cotton se je ustrelila, deloma iz nervoznosti, deloma ne iz nervoznosti.) Zagrinjalo pade. Peto In zadnje dejanje. "VVilliam Gollins.
(Ista soba. Sedem minut pozneje. Mrtva trupla odstranjena.)
William Gollins (v uniformi gasilnega društva, govori počasi s povdarkom) »Cenjeni gledalci! Kakor Vam je znano, je treba Amerikancu treh svojstev, ako hoCe biti pravi Amerikanee; in te Čednosti so: prviC izborni kupCijski talent, drugič hladnokrvnost in tretjič isto, hladnokrvnost v pomnoženi izdaji, in sicer v vseh situacijah Človeškega življenja. Že večkrat so dokazali Amerikanci svojo hladnokrvnost. Poznal sem Amerikanca, ki si je hladnokrvno odrezal glavo, samo, da mu nt bilo treba umreti navadne smrti. Tako je tudi danes prišel ,re-nutek, oni vzvišeni, zaželjeni trenutek, v katerem lahko zanje amerikanska hladnokrvnost največje priznanje od slehernega evropskega pritlikavca. Prišel je trenutek, veselimo se ga! Ne razburite se, ostarJte hladnokrvni, ker imam Vas pripraviti na najvažnejši dogodek tega gledišča! Naše gledišče je za-Calo iz neznanih nara vzrokov goreti. Gasiti ne moremo, ker je prepozno. Priporočam Vam torej hladnokrvnost, ker le hladna kri se more postaviti v bran uničujočemu plamenu. Govoril sem!"
Zagrinjalo ne pade, ker je zgorelo.
Vrtna ui.ca 8 -
pristna bala In firna vina iz vipavskih, furl enakih,
Dostavlja na dom
GORICA — Via Giardino 8 priporoča
briških, dalmatinskih in Istsrsklh vlnojDjradov.
.    .        .      ------------razpošilja po železnici na
vse  kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih od 156 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi nzorce. Cm* zaarn*. Poatraib« poltena.
Cigoj & Nemec
veletržca z vini
v Gorici, Passaggio Edling it. 5,
Via Municipio 1 in 5.
Priporočata svojo zalogo izbor-nih črnih In belih vin iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kletij. -
Prodajata od 5B
Karo! PraščiK,
pekovski mojster in  aladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
„Škrat".
Jedini slovenski humoristicno -satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Lastni cinkografiCni zavod.
Izhaja v Trstu vsako soboto.— Naročnina za vse leto 6 K, za y* leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled.
Proti protinu in revmatizmu
je tisoče in tisoSe ljudij vspeSno>abilo
Zolfanovo mazilo proti
protinii in revmatizmu.
Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer celo dolgoletne kopelji niso  mogle   po-
Cena steklenice l K
v lekarnah.
Direktna poštna razpošiljate v izdelava-
teUa: lekarnarja
Bela Zoltan
Budimpešta.
Kerševani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Gastello Štev. 4 (konec Raštelja,) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in  z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokolss iz tovarne „Puch" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi Šivalnih strojev, dvokeles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge nnj bolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles toCno in dovrSeno.
Pogojujeva tudi dvokolosa.
latttom Minil: IIDRO,
LINIMENT. CAPSICICOMFOS.
Iz Rlohtirjtvi Itktrni v Pragi pripoznano kol izvrstno bol nblaSuJoJo mazilo; za cono 80 h, kron 1-40 in i kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSuo prlljabljeno doimu^o zdravilno iredstro vedno Jo v ortgr. steklenicah z naio zažfcitno znamko s «81-»ROM« naiureS. iz MCHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.
Richierjeva lekarna „pri zlatem levu" v PRAGI. Ellzabethgrasse st.6.PE
Dobi se v lekarni               [j/j
Pri Zvellčjrji' Mirt Kaitner. TiMi.     MtL
Tužnim srcem naznanjamo, da je naš preljubi oče, g.
Jožef Fabijan,
posestnik in nekdanji župan v Kobdilju štev. 6,
dne 25. t. m. v Gorici v bolnišnici 6. usmiljenih bratov, v 80. letu svoje dobe, prejemši večkrat tolažila naše sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika je bil 27. t. m. in so se zemski ostanki prepeljali na goriško pokopališče.
Sv. Maše zadušnice za pokojnika se bodo služile v cerkvi Sv. Danjela v Štanjelu na Krasu.
V GORICI, 27. jamivarija 1904.
Franc   Frbijan      ^                                             x
Jožef           ,                                             Marija Skerk
Matija        „           ) sinovi.                    Fran« ka Zajce    } hčere
Leopold      ,           j                                 Jožefa Ver6
Andrej       »            '
Važno za krojaške mojstre!
- Jagerndorfski fabrikati sukna
v največji izberi — čudovito v ceno. Blago  za  hlače,   jako lep, modemi izdelek
------— razpošilja  -
Rudolf Foukal v Jagerndorfu.
Pri naročanju uzorcev, prosim omenjati, ali se želi knjigo uzorcev ali ovitek v kartonu.                            ,.
S   J. Zornik   Carica, Gosposka ulica štev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga s Za dama:                                                 *• BO«P«I« =
Krasne okraske za obleko,                                   Raznovrstno belo in barvano
trakove, svile zsdnje novosti                               perilo najbolje vrste, jop«*
za bluse, pajčolane, pasove,                                za Iiribolazce kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                        zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solncnike, bluze, čevlje,                        ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                     rokavic, hlacmkov, čepic,
podloge, sukanec svilo, gumbe,                          čevljev, dežnikov itd.
vezenjav zaponke itd.
Opozarja
prečastite dame, na svojo veliko
zalogo obče priznano najboljih -------------------mo dere e v vsake cene.
Aromatična esenca (Mercantonio)
Za blrmanc« in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo
Za slawnostl
in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise.
Ceno brez vsaka konkurence.  "Mi
„Goriška ljudska posojilnica"
ˇpisana zadruga % omejenim jamstvom.
Naeelstve in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 47,%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojilni na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 57,%.
Stani« 81. dee. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 1S9.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70. — Posojila 1,443.030 10 — Vrednost hi§ 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,030.00.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79.
Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aroraatičnih alpskih zeljlšč. Po dolgem raziskovanju je dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablja pri bljevanju In ogadnosti, pnspbno v času nosečnosti, pri črevesnem trganj«, glavobolu, živčnih in histeričnih boleznih ter obvaruje pred kolero.
Lekarna G. B. Pontoni
„Pri  dveh  zamorcih"  —  Gorica,  Raštelj.
*
Ranjen j a
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako* nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mečilno mazilo, praška domača mašilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje eelenje in zdravljenje.
Js9W      Razpošilja se - iak dan.
Proti naprej poslanem znesku K *W(> se pošilja */, škatljie ali K 3*36 '/» šk., ali K 460 B/, šk., ali K 4*06 •/, šk. franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Mala sfrana, na voglu Spornerove ulice č. 203.
Zalogu v lekarnah Avstro-Ogerske. — T Gorici v lekarnah   Cristofoletti, Gliiibicli, Pontoni in Gironcoli.                                                                                                                    "2
b»"> Mizarska zadruga i^><
v Gorici — Solkanu
rzrzzzzzznn    vpisana zadruga z omejenim jamstvom              -   ,     . —'¦
tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu Via di Piazza vecchia 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orijentu.
Ceii3 zmerne, delo lično in solidno.
Gorica
Gorica
Klimatično zdravišce.
Hotel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava, — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja h. klet. — V hotelu je obsežna ,                knjižnica.
^^^
Njega
parobrodje
obsega
280
velikanskih parni Kov.
mCFlKO ^nesllivo v fi dnevih
direktna.najhitrejšaprekomorska vožnja z br7.opamikj
iz Hamburga vNoyiYoriieiii pa vlfalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopniki
Hamburg-Amerika Linie
Fr.Seunig v Ljubljani
L     DunaJ5ka-ce5ra št v 31 poleg-velike mitnice ali šranae.j
požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brjzgainicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalniee nepotrebno t
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I l 129 odlikovanj i l
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjaujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let' pravico do dividende.
,amm\mM
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. izplačane odškodnine Is kapltalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vsMkazt •lovaaska-aarorino uprave.
Vta pojainUa dafat
zaetop v LJubljani, čegar pisarni so t Iastnej ban&nej hiši
Gospodskih ulicah štev. lis.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantncje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Gostilna
„|iri Žagarju"
tik nove postaje na Bianfii, toči vedno naravna domača bela
in črna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk.
Doslej je izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl. Gabršček"
o Gorici
7 knjig „Denca slouanshih pouestij" a s
I.  knjiga: I. Figura. — 2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slepoovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — G. Acla. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K V—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Lfben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. - Cena . . . . K 1«—
III.  knjiga: 1. »Prokleti ste...!* — 2. »Kadar
pridem z vojne!«— 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1-20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena                         .......K 1-žO
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že : t,et. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1*20
VI.  knjiga: 1. Črtice z og, na. — 2. Ta tretja.
—  3. Poroka po pomoti. — Cena K 1-20 VIL knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla
prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1-20
»Venec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, češčine, slovašSine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih.
Kdor naroči po poŠti, naj pridene tO uln. za poStnino.
Kmp»   Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.   -*oj
na zahleuanie pošiljamo cenik naSe knjlžeune zaloge.