odraža tud i v znanem š tev ilu p rispevkov iz teh dežel v že om enjenem jub ile jnem zb o rn iku (med a v to rji sta tud i dva S lovenca, en pedolog in en geogra f), pa tudi v čas tn ih naziv ih , ki so poko jn iku dodelila znanstvena združen ja iz so c ia lis tičn ih držav. Ž ivahne s tike je F ink vzpos tav lja l p reko un ive rz ite tnega geogra fskega in ­ š titu ta , ki mu je bil na če lu vse do svo je sm rti, in p reko A vs tr ijs ke akadem ije znanos ti, ki ji je bil dop isn i č lan od I. 1972 in de jansk i e lan od I. 1974 te r vod ja n jene kom is ije za kva rta rn e raziskave. Zelo ug ledno v logo je imel po ­ ko jn ik tud i v m ednarodn ih in z las ti v evropsk ih združen jih za kva rta ro lo g ijo , ki ji je b il eden na jv idne jš ih evropsk ih g lasn ikov. Med svo jim i eksku rz ijam i s š tuden ti po sosedn jih deželah A vs tr ije je Ju liusa F inka v zadn jem dese tle tju pot dva k ra t p ripe lja la v S loven ijo . Nas iz sprem stva je p reseneča l, ko je žele l vedno izvedeti za s troko vn o m nen je tud i od dom ačih raz iskova lcev, ka r ni o d lika vseh tu jih znanstven ikov. Kdo od nas, ki sm o mu s led ili po S loven iji, je lan i po le ti m ogel m is liti, da bo to zadn je s lovo od ve likega znanstven ika , vrednega svo jih p re d ­ h odn ikov S pre itze rja in A. Pencka? I. Gams Kongresi in posvetovanja 24. mednarodni geografski kongres 1980 v Tokiu K ongres se je začel zadn ji teden avgusta z zasedan ji v o kv iru kom is ij in de lovn ih skup in MGZ (M ednarodne geogra fske zveze), ki so jim o b iča jno s led ile eksku rz ije po razn ih de lih Japonske . Podpisan i se je tako udeležil zasedanja kom is ije za go rsko geoeko log ijo in e ksku rz ijo po Ja p onsk ih A lpah. S lavnostna u radna o tvo rite v kongresa je b ila 31. avgusta v Tokyu. Med s la vn o s tn im i go ­ v o rn ik i je b ila tud i č la n ica cesa rske d ruž ine p rincesa č ič ib u . Po zak lju čku gene­ ra lnega zasedan ja v Tokyu s »sa jonaro« (pos lov ilno s lovesnostjo ) so s led ile 2— 4 dnevne eksku rz ije po Japonsk i. Med oko li t iso č tu jim i gosti so b ili nadpovprečno zas topan i geogra fi iz Vzhodne in Jugovzhodne Azije, saj so p rv ič g o s tili m ednarodn i geogra fsk i kon ­ gres na svo jih tleh . Zveza japonsk ih geogra fov, ki je ob pom oči d rug ih o rg a n i­ zac ij in ob las ti o rga n iz ira la kongres, je p rija v ila več s to udeležencev in ti so p reds ta v ili na p redkong resn ih in kongresn ih zasedan jih oko li s to re fe ra tov. P redavanja v Tokyu med 1. in 5. sep tem brom so bila razvrščena v tr i sp lošne s im pozije , 12 sekcij, na pane lno zasedan je in na d isku s ijske sestanke. Z arad i is točasnega dela sekc ij je poed incu težko ra zč len iti v red n o s t re fe ra tov in u g o to v iti n jihov pom en za s tro ko te r ug o ta v lja ti, v ko liko od raža jo nove tokove v sve tovn i g e o g ra fiji. V š tir ih zvezkih, ki sm o jih dob ili ude leženci ob prihodu v Tokyo, je bila na tisn jen ih 544 d vo s tra n sk ih re fe ra tov, ki om ogoča jo izračun, ko likšn i deleži re fe ra tov so odpad li na sekcije . Po deležu si s led ijo : geom orfo lo - g ija s 1 6 % , po 1 0 % im a jo ekonom ska, urbana, zgodov inska geogra fija , 6 % ku ltu rn a in soc ia lna geogra fija , s 5°/o so zas topane fiz ičn a g eogra fija in pode­ že lsk i s is tem i (land s is tem s), b iogeog ra fija , reg iona lna ' g eogra fija . M an jš i deleži odpade jo na k lim a tsko g eogra fijo , h id rogeog ra fijo , k lim a tske sprem em be in p ro ­ izvodn jo hrane, geogra fsko vzgo jo itd. Taka razpored itev re fe ra tov ni le odraz s tan ja v sve tovn i g e o g ra fiji, tem več tud i vp liva o rg a n iza to rjev — japonsk ih geogra fov in m očne udeležbe geografov iz Jugovzhodne Azije, ki ima svo je geogra fske zn a č iln o s ti in tem u p rilago jeno raz iskova lno de javnost. To je z las ti o č itn o p ri te m a tik i, s ka te ro so se ukva rja li vs i tr ije sp lošn i s im poz iji z naslov i: »Japonska kultura«, »Klimatske spremembe in proizvodnja hrane«, »Naravne nezgode kot okolje«. V teh nas lov ih se odraža te k ­ tonsko m lada in po k lim a tsk ih nezgodah pogosto p rizadeta dežela vzha ja jočega sonca, v ka te ri je pom em bna tud i g eogra fija dom ačih ku ltu r. Od pe tih re fe ra tov, ki so jih za kongres p rip ra v ili jugos lovansk i udeleženci, sta b ila dva uvrščena v reg io n a ln o g e o g ra fijo (M. V a s o v i č , Problemi okolja gorskih regij na primeru Jugoslavije, V. R o g i č, Geografsko vrednotenje razvojnih osi, aplicirano na jugoslovanski prostor), eden v ekonom sko g e o g ra fijo (B. B e l e c , Model prostorskih struktur s stališča modernih inovacijskih procesov v Sloveniji— Jugoslaviji), en v s im poz ij o na ravn ih nezgodah ko t oko lje (I. G a m s, Povojni pctresi v Jugoslaviji s stališča neotektonike in kot vzpodbuda za gospodarsko rast) in en v se kc ijo za geo m o rfo log ijo (I. G a m i s, Poglavitni dejavniki kemične erozije po svetu). Povzetka sta bila ob jav ljena , re fe ra t pa zarad i o d so tnos ti niste p reb ra la A. B o g n a r in M. P a k. Poleg om en jen ih jugos lovansk ih re fe ren tov je bil p riso ten še I. C r k v e n č i č. T ržašk i ge o gra f G. V a l u s s i je p rija v il zan im iv re fe ra t o jez ikovn ih m an jš inah v Ita liji, žal pa se kongresa ni udeležil. Po š tev ilu re fe ra tov so b ili v posam eznih ve jah g e o g ra fije doka j v ospred ju geogra fskega p roučevan ja neo tek tonska g eom orfo iog ija , na ravne nezgode, oko lje , k lim a tske sprem em be in n jihov vp liv na* p ro izvodn jo hrane, f iz ičn o g e og ra fska ra- jo n iza c ija ko t osnova ag ra rnega izko rišča n ja zem lje , nagla rast m est v nerazvitih deželah, m estne fu n kc ije . Ker so v naši deželi pogoste na ravne ka ta s tro fe , bo tuka j nekaj več po roč ila o m e todo log iji p roučevan ja teh po javov, ko t je bila razv idna iz re fe ra tov. Z njo se na jveč u kva rja jo japonsk i geogra fi, saj ž iv i p ri n jih na oba ln ih ravn icah , ki p re d s ta v lja jo nekaj ods to tko v Japonske , oko li 2 /3 p reb iva ls tva in tam je dobre 3/4 indus trije . Te ravn ice so pre težno nap lav ine gorsk ih rek, ki imaijo na ravnem znača j izgona, so pa tud i obm očja neo tektonskega g rezan ja . Cenijo , da ž iv i oko li 10 m ilijonov Japoncev no obm orsk ih ravn inah v ta k i nadm orski v iš in i, da jih lahko p rep lav i v isoko m orje ob po tresu (tsunam i) a li ob ta jfu nu . Z arad i č rpa n ja ta lne vode so se ravn ice lo ka ln o ug rezn ile pod m orsko g lad ino . Na posebni m edkon- g resn i eksku rz iji so nam pokaza li razm ere ob ustju reke A rakave, k je r ž iv i v to k ijs k i m estn i č e trti Koto 130.000 p reb iva lcev na te re n u med 0 in 1,5 m pod s redn jo m orsko g lad ino . Tod ljud i og roža jo pop lave reke in m orja , po tres in z n jim povezan požar p rev la d u jo č ih lesen ih hiš. Za p ribeža liščn i ob jekt, ki so ga zače li g ra d iti, se p red računska v rednos t vzpen ja v v rtog la ve v iš ine. R aziskovan je p o tresne p rob le m a tike zahteva tud i u radno osnovana služba napovedovan ja po ­ tresov. Izde lu je jo ka rte p o ten c ia ln e škode v p rim eru ka ta s tro fa ln e ga potresa, p ro u ču je jo pota, po ka te rih dospe do poedincev napoved po tresa in kako je m o­ reb iti vest de fo rm ira n a , kako se p reb iva ls tvo vede ob prvem potresnem sunku, kam se zateče, po ka te rih poteh doseže va rno m esto itd. Tudi pop lave in ta jfu ne — s ledn ji zah teva jo zadn ji čas na jveč žrtev — p ro uču je jo ne le ko t na ravne pojave — v tem p rim eru bi ne b ile ka ta s tro fe — tem več tud i ko t g rožn jo p reb iva ls tvu . U go tav lja jo r iz iko , ki jo ka ta s tro fe p re d s ta v lja jo za č loveka in im ovino, kako z n jim č lovek računa1 te r je nanj p rilago jen . Z nač ilna je b ila p reds tav itev k a ta s tro ­ fa lne suše I. 1972-74 v Sahelu (A frika). Razm erom a ugodna predhodna leta so dovo lila ras točem u p reb iva ls tvu pom ik izko riščan ja zem lje p ro ti severu v pol- puščavo. Take suše, ko t ta1 iz leta 1972-74, so b ile pre j ob iča jen k lim a tsk i pojav, zdaj po so pos ta le ljudske ka tas tro fe . O rga n iza to rji kongresa so v lož ili ve liko naporov, da bi gos tje bo ljše spoznali razve jano raz iskova lno de javnos t v japonsk i g e o g ra fiji. D ober vpog led v njeno s tru k tu ro nudi kn jiga »Sodcbni trendi v geografskem študiju na Japonskem«, ki je izšla ob kongresu ko t 5. zvezek se rije »Sodobni napredek na ravos lovn ih znanosti na Japonskem « v izda ji Z nanstvenega sveta za Japonsko (Tokyo, 1980, 151. s tran i). Iz kn jige spoznam o, da je več deset tiso č geogra fov združen ih ne le v osredn ji Zvezi Japonsk ih geogra fov, tem več tud i v D ružbencgeog ra fskem d ruš tvu Japonske , Zvezi za p o lit ič n o geogra fijo , Zvezi za ekonom sko g e o g ra fijo in v Zvezi za k u l­ tu rn o geogra fijo . Te zveze so tud i sode lova le p ri p rip ravah za kongres. Osebni v tis je, da je japonska geografija , dosegla v iso ko raven k v a n tif ik a c ije in ve liko razve janost. Da v svetu počasi p rod ira zavest, da je posta la japonska geogra fija sve tovna ve les ila , je k rivo predvsem s labo poznavan je japonskega jezika. Ko so japonsk i geogra fi v le tih 1970— 1973 raz iskova li bu rjo na naši oba li in na V ipavskem (g lej o tem p o ro č ilo v GV 1974), se n ism o zaveda li, do so zadn ja dese tle tja japonsk i ko leg i raz iskova lno a k tiv n i na vseh ko n tin en tih . O tem priča ob kongresu izdana kn jiga z reg is trom naslovov vseh japonsk ih ob jav o tu jih k ra jih . M atos i M. Yoshino, p ro f. g e o g ra fije v novem un ive rz ite tnem sred išču Tsukubi, kam or iz Tokyo se lijo v iso ko šo lsk i š tud ij, in k lim a to log , ki je ta k ra t vod il odpravo japonsk ih geogra fov v Ju g o s la v iji, je bi'l to pot genera ln i sekre ta r o rgan izac ijskega kom ite ja kongresa. V k ljub š tev iln im časop isn im vestem in kn jig i S. K r a š o v c a » J a p o n s k i p r o d o r (L jub ljana , 1980), ki so c io lo ško in zgodov insko o p isu je tako im enovan i jap o n sk i po jav ozirom a japonsk i gospodarsk i vzpon med sve tovne ve lesile , je p ri nas še vse p rem a lo poznan izredn i napredek te dežele na raznih ' ravneh. Udeleženci kongresa so ga spoznali na p redkongresn ih , m edkongresn ih in po- kong resn ih eksku rz ijah , iz č la n ko v japonsk ih av to rjev v rev ijah Geo Ju rn a l št. 3 in 4, le tn ika 1S80, Japonsk i posvečenem zvezku rev ije E rdkunde (2/1980), iz tiskan ih vodn ikov po eksku rz ijah , z la s ti pa iz rep rezen tančne kn jige » G e o g r a f i j a J a ­ p o n s k e « (G eography o f Japan, T okyo 1980, 440 s tran i). Izdala jo je Zveza ja ponsk ih geografov. S kora j vse dn i tok ijskega zasedan ja so po teka le se je genera lne skupšč ine MGZ, ki so b ile nam en jene o rga n iza c ijsk im vprašan jem naše zveze. M nogim se zdi de lovan je MGZ preveč razde ljeno na se kc ije in de lovne skup ine in prem alo povezano, ka r vse k liče po te m e ljiti re fo rm i. To pa so od lož ili do 25. m ed­ narodnega geogra fskega kongresa, ki bo I. 1984 v Parizu. V Tokyu so p o trd ili s ko ra j vse p red loge za nove kom is ije in de lovne skup ine. Po tok ijskem kongresu je na čelu M GZ dosedan ji p rv i podpredsedn ik , n ig e rijsk i p ro fe so r A k in L. N abogun je , ki je zam en ja l ang leškega geogra fa M. W ise-ja. Med g e o g ra fsk im kongresom v Tokyu je p o teka la tud i deseta m ednarodna kon fe renca M ednarodne ka rto g ra fske zveze. K a rto g ra fi so skupno z geogra fi p rip ra v ili v 55. nads trop ju s to lp n ice v tok ijskem trgovskem sred išču Š in juku m ed­ na rodno razstavo te hn ičn ih ka rto g ra fsk ih in geodetsk ih sredstev, ka rt, geogra fske lite ra tu re in 82 n ac iona ln ih a tlasov. Med s ledn jim i se je po jav ilo prece j novih izdaj iz dežel v razvo ju (južna A m erika, A fr ika , južna Azija). Jugos lav ija je b ila sk rom no zastopana. Med deželam i, ki so s posebno ob javo p reds tav ile svo jo geogra fijo , je b ila tud i Jugos lav ija . V od je n ac iona ln ih de legac ij so spre je li d rug i zvezek G eograph ica lugoslav ica . I. Gams Simpozij komisije za ruralni razvoj pri mednarodni geografski zvezi v Naganu (Japonska) 24th In te rn a tio n a l G eograph ica l C ongress 1980. Jo in t M eeting o f the Com ­ m iss ions on A g ric u ltu ra l P rod u c tiv ity and W orld Food Supply (C13) and on Rural D eve lopm ent (C14). 25— 31 August, 1980. N agano. V času pred 24. m ednarodn im geogra fsk im kongresom v Tok iu je M edna­ rodna geogra fska zveza o rg a n iz ira la s troko vn a srečan ja svo jih kom is ij, med n jim i kom is ije za ru ra ln i razvo j in kom is ije za p ro d u k tivn o s t km etijs tva in svetovno p reh rano, ki sta zaseda li na skupn ih in ločen ih sestank ih . S rečan je je b ilo v N aganu, s red išču bogate km etijske p o k ra jin e osredn jega dela o toka Honšu, ki so ga izb ra li p rire d ite lji o č itn o z nam enom , da bi č im ce lo v ite je p rikaza li razvoj japonske ru ra ln e pokra jin e . N aganska ko tlin a je nam reč znač ilen p rim e r s tru k ­ tu rn ih sprem em b km etijs tva taiko v p re te k lo s ti ko t posebno po d rug i sve tovn i vo jn i, ko je japonsko podeže lje pod vp livom h itre in d u s tr ia liz a c ije dožive lo še posebno m očno tra n s fo rm a c ijo . V logo posam eznih km etijsk ih panog ozirom a k u ltu r, npr. go jen je bom baža pred ve lik im ' razm ahom sv iia rs tva , um ik te panoge in u ve lja v lja n je novih ku ltu r, med n jim i z la s ti kom e rc ia ln o p ride lovan je sadja in nam iznega g rozd ja po zadn ji vo jn i, so ob ravnava li š te v iln i japonsk i geogra fi. Posebno poudarjena je bila na sim poziju p rob lem a tika japonskega km etijs tva , ru ra ln o p la n ira n je in ru ra ln i razvo j s p rikazom raz lik med tra d ic io n a ln o in sodobno s tru k tu ro podeže lja . Spoznavan ju spec ifičnega razvo ja km etijs tva v sm eri m oderne p o lik u ltu re sta b ili nam en jen i tud i dve enodnevn i eksku rz iji, p rva v obm očje m o­ dernega nam aka lnega sad ja rs tva , p ride lovan ja nam iznega grozd ja in riža, druga v obm očje nazadu jočega sv iia rs tva , neka te rih posebn ih k u ltu r (gobe, hren) in ž iv ino re je .* ■ Več o tem g le j sp redo |: B B e l e c , S p o ti po la p o n sk i km e ti|s k i p o k ra jin i.