IZ ŠOLSKIH KLOPI
#  Jezero umira
Naše vode so vsak dan bolj ones-nažene. Ljudje odmetavajo vanje odpadke, industrija spušča strupenc snovi, avtomobili pa oddajajo stru-pene pline.
V Zadvoru je bilo pred nekaj leti majhno jezero. V njem so živele ribe, rasli in cveteli so lokvanji in druge vodne rastlinc. Pozimi so se na njem otroci drsali. Poleti so ribiči lovili ribe. A zdaj so se ob jezeru naselili Ijudje. Vanj so spetjali kana-lizacijo in ga zasuli z odpadki. Sedaj v jezeru ni več življenja. Jezero je umrlo po malomamosti ljudi.
Narava takole počasi umira. Vse okolje je umazano. Učcnci naše šole smo že večkrat očistili okolico in bi radi pomagali tudi našim vodam, da bi postale spet čiste. Mislim, da s tem vsaj malo prispevamo za belo in čisto Ljubljano.
MURUSA HOCEVAR, 4. r. Hrušica
•  Naši prijatelji iz Črne gore na obisku
Kot vsako leto je bilo tudi letos prijateljsko srečanje pionirjev Jugo-slavije. Prišlo je po deset učencev iz različnih mest. Mi smo bili gostitelji pionirjev iz Črne gore. Preživeli smo cri nepozabne dni. Skupaj smo šli
V    muzej    revolucije,    Postojnsko jamo, ki jim ie bila 4e posebno všeč in na pohod. Zvečer pa smo se zbrali pred blokom in se prijetno zabavali.
V soboto se je bližal konec srečanja. Med seboj smo si izmenjali darila in naslove.
Pospremili smo jih do Brnika in upali, da se bomo šc kdaj srečali. Preživeli smo čudovite tri dni, ki mi
bodo ostaU v lepem spominu.
TINA ŠKONDRIČ, 7. razred
Skupina za obveščanje
OŠ Karla Destovnika-Kajuha
# Marija Vogelnik med nami
V sredo, 20. 4. 1988, smo imefi učenci naše šole zaključno priredi-tev bralnc značke. Obiskala nas je iluscratorka in pisateljica Marija Vo-gelnik.
Učenci knjižničarskcga krožka so pripravili krajši kulturni program. Tovarišica Marija Vogelnik je odgo-varjala na številna vprašanja in se podpisala v knjigo prisotnih.
Bilo je zanimivo in prijetno.
NINA STEPANOVIČ, 3. a OŠKDK
9 Naravoslovni dan o zdravju
5. maja 1988 smo imeli naravo-slovni dan na temo zdravje. V šolo smo prišli ob 8.30. Tovarišica nas je odpeljala v večnamenskoučilnico na višji stopnji. Na tablo je napisala vprašanja in nas razdelila v skupine. Vse skupine so morale odgovoriti na ista vpraSanja. V pomoč smo imeli knjigo o prvi pomoči. Po malici smo se preselili v drugo učilnico, ker so imeli nekateri pouk. Tam smo nada-ljevalu reševanje nalog. Preselili smo se v malo telovadnico, kjer so nam učenci 7. razredov pokazali, kako pomagamo drugemu v nesreči. Bilo je veliko zanimivega. Ta ogled je trajal eno šolsko uro. Potem smo odšli domov.
Ta dan mi bo ostal v lepem spo-minu, ker sem se veliko naučil.
ANDREJ SLABANJA, 4. a
OŠ Leopolda Mačka-Boruta
Novo Polje