STE\?     5 DflTUM   5.6.80
ZJUN J-PRAZNIK
OBČINE KRŠKO
cV&em občanom in delovnim Ljudem občine OCcSko želimo ob pcazniku
veliko deloimifr u&pefroi*
cfkupSčina občine OCcžko, ^q>0 in ucedniM&o
Dan slovenskih izgnancev in in-ternirancev - 7. JUNIJ - je tu-di praznik občine Krško. Posvečen je spominu prvih krških borcev in T»seh, ki so darovali življenje za našo svobodo, ter izgnanstvu velikega dela naših občanov.
Obdobje od zadnjega občinskega praznika do danes je bil čas intenzivnih naporov za uresni-
KRŠKO, 5.-8.VI.
VLAK
i bratstva
L, in enotnosti
80    '
DOBRODOŠLI,
PRIJATELJI!
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI JE NAJVIŠJA MANIFESTACIJA POVEZOVANJA SLOVENSKIH IZGNANCEV IN NJIHOVIH MEDVOJNIH GOSTITELJEV - MANIFESTACIJA, KI NADALJUJE REVOLUCIONABNE TRADICIJE NOB.
Druže TITO mi ti se kunemo da sa tvoga puta ne skrenemo!
ffAŠ GLAS 5
INDOK CENTER
PRIREDITVE
OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO
30. maja 1980 ob 19. uri v Delavskem domu Krško VIII. POSAVSKA PEVSKA REVIJA
5. junitia 1980 ob 10.45 pred Delavskim domom Krško SPREJEM UDELEŽENCEV VLAKA "BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1980"
6. junija 1980 ob 19.30 v Delavskem domu Krško SLAVNOSTNA AKADEMIJA
s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj in kulturnim programom, v katerem sodelujeta Moški pevski zbor iz Brestanice (35-letnica) in Kostanjeviški oktet (10-letnica delovanja).
7. junija 1980
ob 9. uri
OTVORITEV VZGOJNOVARSTVENE USTANOVE KRŠKO
ob 11. uri
OTVORITEV TOVARNE EMBALAŽE V BRESTANICI
ob 15. uri
TRADICIONALNI KEGLJAŠKI TURNIR na kegljišču hotela Sremič
Čevanje dogovorjetiin ciljev a«
nalog srednjeročnega načrta družbenega razvoja. Razveseljuje nas ugotovitev, da družbeni načrt zelo uspešno uresničujemo. Z obratovanjem začenja tovarna embalaže v Brestanici, začenja se investicijska izgradnja proizvodnih objektov ISKRA - TOZD Kostanjevica, v zaključni fazi je izgradnja blagovnice v Krškem. Uspešno poteka gradnja šole v Kostanjevici, zaključena je dograditev VVU Krško in osnovne šole v Brestanici in začenja investicijski program osnovne šole v Podbočju ter zaključuje prva faza izgradnje športno-rekreacijskega centra v Krškem.
Smo v fazi intenzivnih priprav srednjeročnega načrta družbenega razvoja občine za obdobje 1981 - 1985. Le-ta bo moral biti usmerjen predvsom v prestrukturiranje proizvodnje in večjo intenzifikacijo proizvodnih zmogljivosti in znanja ter uveljavljanje na zunanjem tržišču. Z dogovorom o temeljih družbenega plana bomo morali zagotoviti osnove kvalitativnih dejavnikov družbenega razvoja in uveljavljanja svobodne menjave dela na vseh področjih. Sedanje gospodarske težave bodo zahtevale maksimalne napore vseh in vsakogar, ker je samo v mobilizaciji vseh subjektivnih sil in sredstev izhodišče in osnova gospodarske stabilizacije in hitrejšega družbenega razvoja.
Naš praznik sovpada s prihodom vlaka "Bratstva in enotnosti" v SR Slovenijo, ki se bo ustavi1
"NAŠ GLAS" - skupno delegatsko glasilo občine Krško - Izdajatelj: INDOK CENTER občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan KASTELIC -Oblikovalec: Niko KEŠE - Naklada: 800 izvodov - Izhaja po potrebi Tiska "tiskarna" SO Krško - Naslov uredništva: INDOK CENTER občine Krško. CKŽ 14, 68270 Krško; telefon: (068) 71 - 711, interna 35
HIŠ GLAS 5
IHDOK CENTER
tudi r Krškem.V njen se še posebej simbolizira in potrjuje največja pridobitev naše revolucije in HOB, zgodovinsko geslo tovariša Tita in temelj samoupravne socialistične Jugoslavije - bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije.
To je prvi občinski praznik po smrti tovariša Tita, ki je in bo ostal v naših srcih, v naši odločenosti in pripravljenosti, da nadaljujemo njegovo delo, v naši zvestobi in izpolnjevanju njegovih načel in politike.
Zato je naš praznik priložnost za nov zagon vseh ustvarjalnih sil v naši občini, za dosledno uresničevanje dogovorjenih ciljev in nalog družbenega razvoja, utrjevanja samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov in uveljavljanja delegatskih odnosov.
Krško, 5. junija 1980
Predsedstvo Skupščine občine KRŠKO
OKZKS Krško NOVI   KADRI
Na volilni seji občinske konference ZKS Krško, ki je bila 28. maja 1980, so bili izvoljeni:
za predsednika občinske konference JOŽE HAB1NC, 00 ZK TES Senovo,
za sekretarja komiteja občinske
konference
JOŽE PETERKOČ, 00 ZK Senovo -
- krajevna,
v komite občinske konference
(nadomestne volitve)
FRANC DULAR, 00 ZK TE Brestanica,
v komisijo za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko Zveze komunistov (nadomestne volitve)
RAFAEL OROŽEN, 00 ZK TE Brestanica, in
ANTON VOVČKO, 00 ZK Metalna Senovo,
v komisijo za agitacijo in propagando :  ___
RAJKO DERSTVENŠEK, 00 ZK Senovo
- krajevna,
IVAN KASTELIC, 00 ZK Upravni organi SO,
JAROSLAV KODELJA, 00 ZK Metalna Senovo,
JOŽICA KOPINA, 00 ZK Krško, levi breg, in
KRISTIJAN PAVLINA, 00 ZK Djuro Salaj, DS SS,
v komisijo za prošnje in pritožbe: FRANC BUČINEL, 00 ZK Senovo -
- krajevna,
DUŠAN VLADIČ st., 00 ZK Krško,
levi breg, in
MINKA ZALOKAR, 00 ZK Brestanica
- krajevna.


GLAS 3_________-________________         4
O pomembnem
odloku...
Poročilo
ODBORA ZA DRUŽBENOPOLITIČNI
IN KOMUNALNI SISTEM in
STATUTARNO-PRAVNE KOMISIJE
SO Krško
k osnutku
ODLOKA O IZVRŠNEM SVETU TER
O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM
PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH
ORGANOV IN STROKOVNIH SLUŽB
SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO
Odbor in komisija sta na skupni seji dne 28. maja 1980 obravnavala zgoraj navedeni osnutek odloka, ki ga je skupščini predložil v obravnavo njen izvršni svet.
Uvodoma sta oba organa poudarila, da je treba z omenjenim osnutkom odloka ustvariti potrebne organizacijske pogoje za učinkovito in ustvarjalno delovanje izvršnega sveta in upravnih organov, da bodo s svojim delom omogočili uresničevanje skupščinskega sistema in delegatskih odnosov.
V nadaljnji razpravi sta oba organa ugotovila, da obstajajo določena neskladja med besedilom republiškega zakona o sistemu državne uprave in izvršnem svetu SS Slovenije in strokovnimi navodili, ki so bila dana na posameznih regijskih posvetih. Tako je še vedno nerazrešena dilema, ali naj se z odlokom enotno uredi organizacija in delovno odročje izvršnega sveta in ob-inskih upravnih organov. Čeprav je bilo to na vseh posvetih poudarjeno, da je treba organizacijo in delovanje izvršnega sveta in upravnih organov urediti
• nnnltnini odlokom, oba organa ugotavljata, da v citiranem zakonu ni izrecnega določila, pa
INDOK CENTER
VALVASORJEVA PRIZNANJA 80
FRANC
V A R D J A N
———¦*—»
Upokojeni profesor agronomije, rojen 10. maja 1900 v Kočevju, stanujoč v Leskovcu pri Krškem, bo dobil ČASTNO PRIZNANJE Z MEDALJO JANEZA VAJKARTA VALVASORJA
za uspešno pedagoško in strokovno- znanstveno delo na področju vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva.
FRANC VARDJAN
spada med tiste slovenske pomo-loge (sadjarske strokovnjake), ki so svojo življenjsko ustvarjalnost posvetili kvalitetnemu razvoju vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva ter vseh vzporednih dejavnosti, na katerih so danes doseženi uspehi evropskega nivoja. Na predvojnem dolgoletnem službovanju v Kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju in s specializacijo v treh kmetijsko visoko razvitih državah Evrope si je nabral dragocenega znanja in lastnih izkušenj, ki jih je vzorno prenašal na mlade rodove.
Mnoge učne knjige in skripta za nižje in srednje kmetijske šole ter strokovne publikacije za kletarstvo, vrtnarstvo, vzgojo in zaščito rastlin in raznih kultur so le skromen pregled njegovega pedagoško-publicističnega opusa, ki obsega preko 200 strokovnih in poljudnostrokovnih knjig knjig in publikacij, ki jih bogatita lepa beseda in razumljiv slog. S tem je veliko prispeval ne samo v str kovnem pogledu, temveč obogatil tudi slovensko vrtnarsko izrazo-
NAŽ GLAS 5
sloj©0 Povsca zasluženo je <ije-govo delo dobil® mesto tudi v občinskem zborniku "KRŠKO SKOZI ČAS".
Vedno ustvarjalen na strokovnem področju je akti^rnc deloval tudi v organih ljudske oblasti in je bil po vojni prvi predsednik KLO Leskovec, aktivno pa se je udejstvoval tudi na drugih področjih.
LUDVIK S i M O N I Č
Direktor "Iskra" - TOZD UPORI Šentjernej, rojen 1« maja 1926 pri Semiču, stanujoč v Šentjerneju, je dobil ČASTNO PRIZNANJE Z MEDALJO JANEZA VAJKARTA VALVASORJA
»a dosežene uspehe pri razvoju andustnje v manj razvitih območij. "
LUDVIK SIMONIČ
se je kot aktivni udeleženec NOB v enotah za zveze v začetnih povojnih letih posvetil razvoju elektrozvez in se kasneje osredotočil na področje elektronike. Z izjemnim posluhom za razvoj tovrstne industrije tudi v manj razvitih področjih je v Šentjerneju organiziral proizvodnjo ogljenih uporov in kasneje po-tenciometrov, ki se je kasneje oblikovala in organizirala kot TOZD Iskra Kranj. S temeljito proučeno tehnologijo, konstrukcijskimi izboljšavami, dobro organizacijo dela in sistematičnim usposabljanjem za delo so dosegli mehanizirano in avtomatizirano proizvodnjo na svetovni ravni produktivnosti in kvalitete.
Takšni uspehi so omogočili nadaljnji razvoj TOZD, pri čemer
INDOK CENTER
tudi med doeicj objavijuimni odloki prevladujejo tisti, ki izvršni svet ne vključujejo. Zato sta zavzela stališče, naj se s tem odlokom ureja le vprašanje občinskih upravnih organov. Skladno s tem naj se v osnutku črta celotno II. poglavje in ustrezno spremeni tudi vsebina naslova odloka. Hkrati pa sta mnenja, da bi bilo treba spremeniti besedilo 184. člena statuta občine Krško in ga vsebinsko prilagoditi citiranemu zakonu, ki izrecno navaja, da je izvršni svet neposredno odgovoren za stanje v občini, kar pomeni, da so predstojniki upravnih organov praviloma imenovani iz vrst članov izvršnega sveta. Tudi sicer bo treba posebej proučiti statutarna določila in jih uskladiti z omenjeniir zakonom.
Oba organa sta tudi mnenja, da je treba proučiti, ali obstajajo razlogi za preimenovanje oddelkov v sekretariate.
Tudi glede krajevnih organov sta oba organa ugotovila, da je treba temeljito proučiti, ali bolj ustreza, da so krajevni uradi v sestavi predvidenega sekretariata za notranje zadeve, ali naj bi bili v sestavi sekretariata (oddelka) za splošne zadeve. Upoštevati je,treba naravo njihovega dela in še posebej določilo zakona, da krajevni uradi opravljajo tudi nekatere naloge za krajevne skupnosti in za delovanje delegatskega sistema, zato bi krajevni uradi bolj sodili v sestav sekretariata za splošne zadeve.
V 19. čle:iJ osnitka j s treba besedilo dopolniti še z določilom, da "izdaja odločbe v upravnem postopku".
Oba organa sta posebno pozornost posvetila novi organizaciji komitejev kot "družbenih organov" v sistemu državne uprave. Mnenja
NAŠ GLAS 3                                                 6
pa sta, da je, glade na izreden pomen in usklajenost družbenega planiranja kot calovite samoupravne funkcije, potrebno temeljito proučiti, ali ne bi bilo primerne j3 vse naloge družbenega planiranja, urejanja prostora in varstva okolja organizirati v okviru enotnega komiteja za družbeno planiranje in razvoj, ker je tudi sicer prostorsko planiranje sestavni del družbenega planiranja, varstvo okolja pa njegov sestavni del oziroma naloga.
Odprto je tudi vprašanje 23. člena, ki predvideva enotno strokovno službo občinske skupščine in izvršnega sveta kot sekretariat, še zlasti, če bi enotna organizacija resnično zagotavljala boljše delo. Mnenja sta, da bi v tem členu zgolj opredelili, da v tej organizacijski enoti oziroma delovni skupnosti uresničujejo svoje samoupravne pravice poleg strokovnih delavcev tudi vsi profesionalni funkcionarji občinske skupščine in izvršnega svetar
V določbah 21. in 22. člena pa je treba določneje opredeliti funkcijo, naloge in pristojnosti komitejev kot družbenih organov, za katere zakon izrecno določa, da se komiteji ustanavljajo na področjih, na katerih je treba zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in sodelovanje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Zato je njihova funkcija predvsem^ družbenega in znatno manj državnega značaja.
Oba organa tudi predlagata, da je treba določila 8. člena črtati in besedilo, usklajeno z odlokom o družbenih svetih pri upravnih organih, obravnavati v sedanjem XII. poglavju, ker se v tem osnutku družbeni svet obravnava dvakrat in v neskladnem besedilu.
¦                         ______INDOK CENTER
ludvik S1MONIC dal pobudo, da se del proizvodnje kot obrat prenese v Kostanjevico. Z njegovim angažiranjem za izdelavo proizvodnega in razvojnega programa so bili ustvarjeni pogoji, da se je dosedanji obrat preoblikoval v samostojno temeljno organizacijo združenega dela, hkrati pa se je začela investicijska izgradnja proizvodnih objektov. To je omogočilo zaposlovanje odvisne delovne sile v širšem območ ju gorjanskega predela občine ii okrepilo materialno osnovo KS Kostanjevice in gospodarski raz voj občine.
LUDVIK SIMONIČ pa je splošno znan tudi kot vsestranski in aktiven družbenopolitični delavec, ki je tudi veliko prispeval k razvoju samoupravnih odnosov v svoji temeljni organizaciji združenega dela.
IVAN
G L 0 G 0 V Š E K
Direktor Ljubljanske banke -
- Temeljne posavske banke Krško, rojen 22. julija 1921, stanujoč v Krškem, Papirniška ulica 18 dobi ČASTNO PRIZNANJE Z MEDALJO JANEZA VAJKARTA VALVASORJA
za uspešno organiziranje in vodenje dela na področju bančnir stva.
IVAN GLOGOVŠEK
je bil aktivni udeleženec NOB in od septembra 19**7*- politični aktivist takratnega okrajnega odbora OF za Kozjansko. Po osvoboditvi je bil samo krajši čas zaposlen na bivšem OLO Brežice -
- Krško, nato pa ves čas do danes kot bančni delavec v Posavju, pretežno na vodilnem položaju.
Vrsto let je kot direktor zelo uspešno vodil podružnico Službe
NAŠ GLAS 5
družbenega knjigovodstva Krško do leta 1975» ko je prevzel nalogo« da organizira v Posavju samostojno bančno organizacijo, to je podružnico Ljubljanske banke in kasneje Temeljno posavsko banko Krško, združeno v Ljubljansko banko. Najprej v podružnici SDK Krško in kasneje v okviru Ljubljanske banke si je vseskozi prizadeval za sodobnejšo organizacijo bančnega poslovanja, celotnega vodenja bančnega poslovanja pa se je vedno loteval z vso zavzetostjo in delovno odgovornostjo. Njegova angažiranost je prispevala k poslovnemu uspehu Temeljne posavske banke ter k njenemu materialnemu razvoju in vsebinskemu napredku.
Kljub delovni obremenitvi je vsa povojna leta aktivno deloval kot družbenopolitični delavec in opravljal odgovorne naloge v okviru občinskih vodstev ZKS in SZDL, v prejšnjem mandat^ pa je bil tudi podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Krško.
RAZSTAVA V GALERIJI KRŠKO
Od 6. do 20. junija bo v GALERIJI KRŠKO razstava pokojnega prekmurskega umetnika LAJČIJA PANDURJA. Rodil se je 1913 v Lendavi, študiral v Zagrebu in Budimpešti, deloval kot likovni pedagog v Mariboru, kjer je leta 1973 umrl. V Krškem bo razstavljenih 21 olj ter 10 risb, grafik in pastelov tega prekmurskega "rapsoda", ki jih je posredovala Umetnostna galerija Maribor.
Na otvoritvi, ki bo v petek, 6. junija 1980 ob 18. uri, bo o slikarjevem delu spregovorila BREDA ILJCH - KLANCNIK, nato pa bo nastopil BRANKO MIKLAVC s predstavo "Jaz - pomarančnik".
INDOK CENTER
Oba organa tudi predlagata, naj bi se zaradi pomembnosti tega odloka v razpravo o osnutku vključile aktivno ne samo delegacije občinske skupščine, temveč vsi družbeni dejavniki.
GRAD-MUZ E J...
te'
i i  ;' ,-' ¦/: ¦  ' ....
\
OB KRŠKEM OBČINSKEM IN BRESTANIŠKEM KRAJEVNEM PRAZNIKU SMO SKUŠALI ZAPISATI 0 NAČRTIH, KI JIH IMA NAŠA DRUŽBA Z BRESTANIŠKIM GRADOM, SKOZI KATEREGA JE MED VOJNO ODŠLO V IZGNANSTVO NA TISOČE RODOLJUBOV IN KJER JE SEDAJ UREJENA MUZEJSKA ZBIRKA, POSVEČENA IZGNANCEM
Pogovarjali smo se z MIRKOM AVSENAKOM iz Brestanice, zaposlenim v SOP - TOZD OPREMAj kjer je pomočnik predsednika kolegijskega poslovodnega organa. Delavni predsednik izvršilnega odbora Kulturne skupnosti Krško in član ODBORA ZA UREDITEV BRESTANIŠKEGA GRADU nam je nanizal množico načrtov o pomembni trajnejši akciji, ki naj bi brestaniškemu gradu - kultur-l nozgodovinskemu in politične^ mu spomeniku - dala pravo mesto v našem času.
NAŠ GLAS 5
O zgodovini gradu in o že opravi i en: h delih smo lahko dovolj brali že v tisku, «.ato smo sogovornika MIRKA AVSENAKA naprosili, naj nam pripoveduje predvsem o načrtovanju nadaljnjega poteka obsežne akcije.
DEJAVNOST V LETOŠNJEM LETU
V letu 1980 bo ODBOR ZA UREDITEV BRESTANIŠKEGA GRADU, ki mu predseduje SILVO GORENC, skušal uresničiti naslednje naloge:
- usposobitev prostorov vi. nadstropju, kjer bo republiški muzej zapornikov in konfinirancev,
- restavriranje renesančnih fresk v enem od prostorov,
- izdelava projekta postavitve muzejske zbirke,
- položitev izravnalne izolacije tal v vseh prostorih,
- izdelava projekta in izvedba električnih instalacij,
- položitev visokonapetostnega kabla in postavitev trafo postaje za sam grad in s tem zagotovitev ustreznega vira energije.
Naloga ljubljanskega dela odbora pa je intenziven pristop k zbiranju in obdelavi gradiva o zapornikih in konfinirancih.
V delu prvega nadstropja bo poleg muzeja zapornikov in konfi-nirancev še "brestaniška zgodovinska zbirka. Tako imenovana "viteška dvorana" naj bi služila za reprezentančne namene in prireditve.
Ker je bil brestaniški grad uvrščen med spomenike prve kategorije, sofinancira obnovo tudi Republiška kulturna skupnost»Letos so namenili 500 000 din za obnovo fresk, 1 550 000 pa za u-sposobitev muzejskih prostorov. Komunalni sklad SO Krško, katerega obveznosti je prevzela Samoupravna komunalna interesna skupnost Krško (SKIS), je za le-
INDOK CENTER
7. JUNM * PRAZNIK krajevne skupnosti
BRESTANICA
Krajevna skupnost Brestanica ima 7.junija svoj praznik, v spomin na tisoče izgnan • ki so med vojno morali v tujino preko tukajšnjega gradu.
Sestali smo se kar v delovni sobi direktor ja brestaniške termoelektrarne: Vinko FHIC predsednik sveta KS Brestanica, Edo ZAJEL-SNIK, podpredsednik krajevne konference SZDL in Mirko AVSDfAK, predsednik komisije za varovanje kulturno-zgodovinskih spomenikov .
Pogovor se je Se pred prvim začetkom predstavljanja krajevne skupnosti Brestanica zasukal okrog problematike, s katero se njeni delavci - funkcionarji ukvarjajo. Ugotovili so namreč, da bo predvideno otvo ritev prizidka osnovne šole treba prestavi ti za nekaj dni in sicer na torek, "5. juni ja.
"Veste, malo nam je ponagajalo vreme in iz vajalci kasnijo z delom", je pojasnil Vin* FRIC, "žal pa to sploh ni osnovni problem. Šola je Btara šele 12 let in že se je poka zalo, da je nefunkcionalna. Zaradi varnost smo nujno morali opraviti določena popravi la, pa smo ob tem opravili še nekaj dopolnitev: šolo smo notranje prenovili, pridobili smo 6 učilnic, uredili jedilnico, kuhinjo, knjižnico in ambulantne prostore zs potrebe KS. Splošno zdravstveno ambulanta so nam zaradi neustreznih pogojev zaprli, ni nam pa jasno, zakaj je skupnost ostala tudi brez zobne ambulante, s katero ni bilo nobenih problemov. Sedaj smo s sredstvi samoprispevka postavili 3 nove prostore in krajani ob svojih odpovedovanjih vsekakor hočejo imeti v Brestanici splošno in zobozdravstveno ambulanto, medtem ko bo tretji prostor namenjen za laboratorij ali za pri ročno lekarno. Nesmisel je namreč, da se mora skoraj 1.000 ljudi voziti k zdravniku na Senovo in a tem po nepotrebnem izgubljal
MA§ GLAS    i
čaj, ko bi tu asoraii prehoditi največ 150 »atrov do acvi, ustreznih prostorov. G led-j na to, da gre za investicijo, sbra.no iz samoprispevka, bo treba problem nujno rešiti, sicer lahko pričakujeuo močno nezadovoljstvo krajanov ia zaostritve odnosov. Razumemo seveda objektivne težave, a preprosto samovoljno zapiranje zobne ambulante le ni pravi način, da bi jih reševali T
BRESTANICA IMA CELODNEVNO ŠOLO - ALI STE Z OTVORITVIJO NOVIH UČILNIC IZPOLNILI POTREBNE POGOJE ZA NJENO BOLJŠE IZVAJANJE?
Edo ZAJELSNIK:  "Na račun adaptacije je osnovna šola kot celodnevna šola ostala brez telovadnice, brez nje pa ne smemo biti. Dredili smo nekaj zunanjih igrišč v nekakšen rekreacijski center, ko pa bo v Podbočju šola zgrajena, bi mi radi prišli v delovni program z novo telovadnico. Treba bo povezati center s šolo in v to vključujemo tudi OZD. Posodobili smo nekaj poti in s tem bolje povezali obrobne vasi z organizacijami, kjer so njihovi prebivalci zaposleni."
Mirko AVSENAK: Dredili smo cestno povezavo Rožno-Kališevec-Senovo in Rož- '¦ no-Presladol-Prižni Dol-Brestanica. Tod bi radi speljali krožno avtobusno progo. Posodobiti moramo tudi ceste, ki vežejo kmetijsko-proizvodne kraje (n.pr. sadni nasadi na Gorici) s centrom, saj morajo pridelovalci blago čimprej in bolje pripeljati do uporabnika. Rešiti skušamo problem varstva v prometu ob glavni cesti, postaviti razsvetljavo in pločnike skozi V6e naselje, gradili bomo otroško igrišče za naselji Dorc in Armeško. Tudi mladina je dobila svoje prostore v prenovljeni nekdanji ambulanti. Tam smo namestili še knjižnico in društva ter organizacije, saj so se njihovi člani doslej morali sestajati v gostilni "Pod lipo'.'
S  TEM ŽELJE IN POTREBE KRAJEVNE SKUPNOSTI GOTOVO ŠE NISO KONČANE!
Edo ZAJELSNIK:  "Ne, niso!  načrtov je se veliko, od ureditev poti, prostorov, razsvetljav do ureditve vodovoda, povezave odtoka odplak v novovgrajeni kanalizacijski kolektor pod brestaniško obvoznico... Ta bo žal dokončana
2_______________________INDOK CENTER
tošnju obnovitvena dela namenil 500 000 din,'prav toliko pa tudi Občinska kulturna skupnost Krško. Upoštevajoč vrednost prostovoljnega dela in prispevke združenega dela bo vrednost letošnje naložbe znašala 4 000 000 din.
NAČRTI  ZA NASLEDNJE SREDNJEROČNO OBDOBJE
V planskem obdobju 1981 - 1985 nameravajo na brestaniškem gradu opraviti naslednje:
-   dokončati obnovo 1. nadstropja in dokončno urediti MUZEJ POLITIČNIH ZAPORNIKOV IN KONFI-NIRANCEV ter ZGODOVINSKO ZBIRKO BRESTANICE;
-  dokončno raziskati pritličje in urediti prostore za turisti-čno-gostinske ter kulturne namene;
-  urediti restavracijo "grajskega stila"  z okrog 90 sedeži;^, HOTEL SBEHIČ je vnesel to v svoj srednjeročni načrt;
-  urediti prostore za občasne prireditve,  proslave in razstave;  grajsko dvorišče je zaradi   ' kvalitetne akustičnosti zelo primerno za letno gledališče; na delu dvorišča bodo predstavili tudi del temeljev prvotne grajske stavbe iz obdobja okrog leta 800;
-  opraviti  arheološke raziskave v predgradju,  poskrbeti  za odkop obrambnih jarkov in urediti za uporabo zdaj zasuti grajski most;  načrtujejo tudi delno odstranitev pozneje dozidanega poslopja,  da bi na ta način pridobili čim bolj verno prvotno podobo gradu;
-  obogatiti okolje gradu s hor-tikulturnega vidika,   zaščititi dovozno potf poskrbeti  za fasado in napeljati  zunanjo razsvetljavo.
Če bodo na razpolago ustrezni finančni viri,  bodo vse to in„še nekatere manjše posege uresniči-
NAG  GLAS  5__________________________10__________________________INDOK  CENTER
li, sicer pa bo treba del akcij* skega programa prestaviti za kasneje.
SPODNJI BRESTANIŠKI  GRAD?
Glede manjšega in kasneje pozidanega spodnjega brestaniškega gradu so strokovnjaki  enotnega mnenja,  da nikakor ne pride v poštev odstranitev,  ker bi to povzročilo  "rano" na veduti  Brestanice.  Zunanjost je treba ohraniti,  notranjost,  kjer so vsi stropi porušeni in kjer zaradi tega niso možni nikaki restavratorski posegi,  pa uporabiti  za katerikoli koristni namen. Pobude v tej smeri  zaenkrat še niso obrodile plodu, vendar si Bre-staničani prizadevajo, da bi le našli organizacijo, ki bi poskrbela za notranjost  spodnjega gradu in njegovo koristno izrabo
BRESTANIŠKI ZBORNIK
Zgodovinar dr.   TONE FERENC,   ki je na brestaniškem gradu uredil spominsko  zbirko o izgnancih,   je predlagal,   naj bi del grajskih prostorov uporabili   za predstavitev Brestanice v zgodovinski luči. Realizacije naloge se je lotil eden največjih poznavalcev srednjeveške  zgodovine na Slovenskem dr.  JOŽE KOROPEC.  Med zbiranjem gradiva se je porodila zamisel,  da bi o zbranem gradivu pripravili publikacijo BRESTANIŠKI  ZBORNIK,  v katerem bi poleg zgodovinskih razprav objavili tudi prikaze o delovanju brestaniških društev in dvoje geografskih kart. Uredniško skrb  je prevzel prof.  JOŽE CURK,  direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru in k sodelovanju pritegnil vrsto  znanih strokovnjakov.
Zbornik naj bi predvidoma izšel septembra letos.
s Bamudo. Kno pa je gotovo: pri vseh načrtih v srednjeročnem planu smo pripravljeni na velik lasten delež sredstev.
Velik problem pri izgradnji in moderniza-ciji nam prpdstavlja dejstvo, da ni sredstev za izdelavo urbanističnega načrta. Zato nekatera območja izgrajujemo ločeno, kar vsekakor moti calovitost reševanja prt blematike. Doslej nam je iz načrtov vedne zdrsnilo tudi načrtovano izboljšanje pro skrbe prebivalstva. Radi bi postavili novo samopostrelno trgovino, vendar je SC : Mercator moral načrtovano investicijo \-> usmeriti drugam."
KRAJEVNA SKUPNOST OBIČAJNO PREDSTAVLJA DI CELOTO Z OZD, KI SO NA NJENEM OBMCC KOLIKO TO DRŽI PRI VAS?
Vinko FRIC: "Že krajani sami so zelo delov ni - tudi ureditev novih igrišč pri šoli s v veliki meri opravili sami, s prostovoljnim delom. Dejavnost in uspehe pa kaze cel* vrsta društev in skupin (na vseh področjih ki ravno tako tvorijo podobo krajevne skupnosti. Izglasovali smo samoprispevek in *i-cer za dobo petih let, v višini 2 %. Zbraa^ sredstva so bila namenjena za dograditev šole in ambulant ter za ureditev vaških prostorov.
S samimi OZD smo navezali dobre delovne st ke in zastavljene akcija opravljamo skupno V naši krajevni skupnosti imamo Termoelektrarno, ki je po novem režimu opredeljena kot pomožna in je zato v stalni pripravlje nosti. Tovarno embalaže Senovo, ki  je dejs sko znotraj naših krajevnih meja in je pr<» kratkim pričela izdelovati valovito lepeiu*. na laatnem stroju ter Sigmat. Slednji je zaalovel z izdelavo zelo kakovostnih betot. skih mešalcev in lahko bi jih prodali toli ko, kolikor bi jih lahko napravili. Sedal prehajajo na izgradnjo novih prostorov,kje bodo pričeli izdelovati nove brizgalne naprav«, z velikimi delovnimi zmogljivostmiv njihova glavna prednost pa je,  da ne delujejo na stisnjen zrak in zato ne onesnažujejo okolja.'»
KO SMO ŽE PRI OKOLJU,  KAKO JE Z NJEGOVIM UREJANJEM?
Mirko AVSENAK:  "OZD na našem območju si zt lo prizadevajo, da na okolju ne bi napravi le preveč škode, aicer pa bi pred razpadom in poškodbami radi zavarovali staro jedro trga in krajane pridobili za popravilo zgradb ter vselitev raznih obrtnih in dru-
NAŠ GLAS 5___________________.____
gih dejavnosti v prenovljena nros^ore. To bo omogočila tudi nova obvosnica.
Od urejenega okolja al  ob«t.4iac ~olfko. Radi bi se posvetili turistični •*. <ja~ vnosii in tat o bo treba ohran;..  in es-varovati 'ruliurno dediščino, h  gornje« gradu je ausej izgnancev, neki, j zbirk pa boao še uredili, kakor vudi sam objekt. Spoiuji grad ni bil po vojni deležen nob«e pozornosti - vae do graditve mostu. Strokovnjaki vztrajno zagovarjajo obnovo in zaščitenje zunanjosti, medtem ko notranjost lahko namenimo katerikoli dejavnosti. Imamo tudi nekaj vrednih cerkva, zato smo se z versko skupnostjo dogovorili za skupno obnovitveno akcijo."
Ob zaključku razgovora so vsi trije enoglasno ugotovili še: težave imajo z gostinci, ki žal sploh niso zainteresirani za to, da bi gosta pridobili ali mu celo u-stregli. Zaradi tega so krajani in organizacije pri sklepanju novih poslov previdni. Pri odpiranju novih lokalov (na gradu in drugje) bodo zato vztrajali na neposrednih in konkretnih dogovorih o kakovosti gostinske ponudbe organizacije, ki bo to dejavnost prevzela v upravljanje.
PA ŠE TO!
Krajevna skupnost Brestanica šteje 2.2^0 prebivalcev in 600 gospodinjstev. Čistih kmetov je malo, veliko pa jih obdeluje zemljo v prostem času. Ozemlje je razgibano in večina se da obdelati strojno. V zasebnem in družbenem sektorju prevladujejo nasadi sadja. Zaposlenih je nekaj nad 730 krajanov. Krajevno skupnost Brestanica tvorijo naselja: Brestanica* Anže, Arsesko, Gorica, Lokve, Kaztez, uoienji Leskovec in Stolov-nik.
11__________INDOK CENTER
SKRB
ZA      S O R C E
Komisija za reševanje stanovanjske problematike borcev pri Zvezi združenj borcev NOV občine Krško je ugotovila, da so prosilci stanovanjskega kredita borci - kmetje in borci - upokojenci, ki nimajo možnosti pridobiti dolgoročni stanovanjski kredit drugje. V 8 krajevnih organizacijah ZZB je zaprosilo za kredit 82 prosilcev, ki jim naj bi dodelili 1 790 000 din. Občinska organizacija ima na razpolago za te namene le nekaj več kot 600 000 din, zato je zaprosila Stanovanjsko skupnost občine Krško za odobritev 1 000 000 din pomoči iz solidarnostnih sredstev, kar je v skladu z doslej sprejetimi dokumenti in načrtom o sistemu dograjevanja socialne varnosti borcev NOV. Z razumevanjem SIS za stanovanjsko gospodarstvo so problem pomanjkanja ustreznih sredstev uspešno rešili.
Bronasta priznanja
OSVOBODILNE
FRONTE
v Krajevni  skupnosti
BRE STANIČA
Letošnja bronasta priznanja so v Krajevni skupnosti Brestanica prejeli naslednji:
1. DKD Svoboda
2. Društvo upokojencev,
3. Albin Zlosel,
4. Silvan Mozer,
5. Tončka Pečnik
6. Štefka Vuk in
7. Milan Vovk.
NAŠ GLAS  5
12
INDOK  CENTER
PREDSTAVLJ
PREDSTAVLJAMO       BRATSKO       OBČIJ0
B A J IN A BAŠTA
r\
i":

¦V*    J        ypi>oy;;   ......    ^- V\
»««   »g\   iS,       .     ' Pp^JO     ,

O \   ,' /         On,,......
vil   \    .                 t       .<•»»
O
PB(LOVO
o
$fia^
« v
v
T'
«
i
Od Skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij BAJINE BAŠTE smo dobili kratko predsta vitev te z občino KRŠKO pobratene občine in del objavljamo:
Opština Bajina Bašta zauzima krajnji zapadni položaj užeg po dručja SR Srbije, sa SocijalisCi-čkom Bosnom i Hercegovinom ima granicu u dužini od 168 km. Zalivata površinu od 673 km* uglav-nom brdsko-planinskog područja u kome sa padinama prema reci Drini dominira planina Tara. U 27 mesnih zajednica sa 7.135 do-mačinstava živi 31«387 stanovni-ka od čega je 74% poljoprivred-nog. Po teritorijalno-političkoj pripadnosti spada u titovoužički region. Sa nacionalnim dohotkom od 40.000 dinara po stanovniku Opština spada u krug nerazvije-
nih opština SR Srbije čije ce društvo zavrsetkom tekučeg srednjeročnog
planskog perioda napustiti.
Položaj, prirodne lepote kao i razvijenost putne i komunalne infrastrukture, te izgradjenost turističko-ugostiteljskih kapaciteta viših kategorija (preko 1.500 ležaja), uČinili su da je područje Opštine Ba-jina Bašta turistički veoma atraktivno a turistička privreda u razvoju Opštine Bajina Bašta zauzima prioritetno mesto.
Prirodno bogatstvo šumama koje čine 48% površine Opštine stvorili su preduslov za razvoj šumarstva i drvne industrije koji imaju tradiciju još od splavarenja gradje Drinom i prvih preradnih kapaciteta koji pred-stavljaju i začetak industrijske proizvodnje koja danas ima savremene kapacitete i nalazi se u daljem razvoju.
Hidroenergija po svom širem značaju prevazilazi okvire Opštine a HE "Bajina Bašta" kao veoma značajna u energetskom kapacitetu SR Srbije, svoj dalji razvoj i proširenje oslanja na izuzetan hidropotencijal Drine•
Inače na području Opštine posluju 21 radna organizacija od čega su 11 u oblasti proizvodnje. Ukupna zaposlenost je 6.164 radnika od čega u društvenim-vanprivrednim delatnostima radi 969 radnika. Iako sa inten-zivnom stopom zaposlenosti problem viška radne snage je prisutan pa se rešenja vide u večoj zaposlenosti u poljoprivredi tstočarstvo) zašto poštoje prirodni u3lovi.
U oblasti društvenih delatnosti značajni su rezultati u razvoju škol-ske mreže gde je obuhvatno učenika osmogodišnjim školovanjem 99%» razvoj zdravstvene zaštite sprovodi se preko Doma zdravija i izgradjenih '8eoskih ambulanti.
NAŠ GLAS 5
12.
INDOK CENTER
Bratstvo skovano u revoluciji i zajedničkom cilju oslobadjanja zemlje od neprijatelja te izgradnja samoupravne socijalističke zajed-nice dobijaju svoju potvrdu i dalje se produbljuju u našoj svako-dnevici. Uspostavljeni bratski odnosi naših dveju opština sve više prevazilaze manifestacioni karakter i prerastaju u razne oblike kulturne i privredne saradnje dveju opština i osnovnih organizacija udruienog rada sa našeg področja.
Vredno je istači uspostavljene kontakte organizacija iz oblasti turizma i ugostiteljstva uz razmenu stečenih iskustava i uspostavlja-nja dana slovenačkih specijaliteta u Bajinoj Bašti i srpskih u Krš-kom koji če prerasti i postati tradicionalno. Zatim uspostavljeni kontakti izmedju Elektrodistribucije Bajina Bašta i IGM "Sava" Krško u proizvodnji betonskih trafo stanica u Bajinoj Bašti. Veoma je značajno to što preko bratske Opštine Krško uspostavljamo kontakte X  sa organizacijama udruženog rada u SE Sloveniji kao što je najno-viji kontakt sa "Gorenjem" gde se razmatra mogucnost realizacije jednog programa "Gorenja" na področju Opštine Bajina Bašta. Uvažava-juči razlike u stepenu razvijenosti dveju opština pa i republika te činjenicu našeg suficita radne snage i deficita na drugoj strani o-čekuje se ustupanje "uvoz" tehnologije za razvoj kapaciteta u Bajinoj Bašti.
MEDOBČINSKI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA ORGANIZACIJO "VLAKA BRATSTVA TN ENOTNOSTI" V SR SLOVENIJI JE PODELIL PLAKETE, LISTINE IN ZAHVALA ZASLUŽNIM DEJAVNIKOM PRI POGLABLJANJU PRIJATELJSTVA MED NA-HODI IN NARODNOSTMI JUGOSLAVIJE T OKVIRU AKCIJE "VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI".
s -bčini Krško so ta družbena
pri'nanja prejeli:
PLAKETO
MUZEJ IZGNANCEV V BRESTANICI,
KAREL ŠTERBAN, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Krško in
1.0JLE STIH, predsednik občinskega koordinacijskega odbora "Vlaka bratstva in enotnosti";

LISTINO
1. Skupščina občine Krško,
2. Občinska konferenca ZSMS Krško, 5. Krajevna skupnost Brestanica,
4. Milan Ravbar in
5. Peter Markovič;
ZAHVALO
1. Kulturna skupnost Krško,
2. Občinski svet ZSS Krško,
3. Tovarna "Djuro Salaj" Krško,
4. TOZD Papirkonfekcija Krško,
5. Mereator-Agrokombinat Krško,
6. Labod - TOZD Libna Krško,
7. Konfekcija Lisca-TOZD Senovo,
8. Žito-TOZD Imperial Krško,
9. SGP Pionir - TOZD Krško, 10.OŠ "Jurij Dalmatin" Krško, 11.Godba na pihala "Djuro Salaj", 12.MPZ "Viktor Parma" Krško, 15.Kmet.-zemlj. skupnost Krško, 14.Edo Komočar,
15.Branko Pire,
16.ing. Niko Kurent,
17*Joško Radej, Senovo,
18.Rudi Druškovič,
19.Stane Nunčič
20.Živko Šebek,
21.Igor Dobrovnik, Senovo in
22.ing.Franc Kovačič
NAŠ GLAS 5
14
INDOK CENTER
Ob prazniku oživi spomin na junake
V PRVIH DNEH OBOROŽENEGA UPORA SLOVENSKEGA NARODA, T. J. POSLEDNJI TEDEN JULIJA 1941, JE NASTALA, A ŽAL TUDI ZELO HITRO KONČALA KRŠKA PARTIZANSKA SKUPINA.
Osemindvajsetega julija je v Krško pripotovala kurirka PK KPS za severno Slovenijo, učiteljica Ivanka Uranjek - Angelca, doma iz Griž pri Celju. Prinesla je propagandni material, vendar pa je na dogovorjeni javki na Vidmu, v brivskem lokalu, ki je bil ob ponedeljkih zaprt, Rado Kaplan ni pričakoval. Zato ga je šla iskat v brivski salon v Krškem, kjer ga prav tako ni našla. Tam je pozabila torbico s propagandnim materialom, in ker se je zdela tamkajšnjemu brivskemu pomočniku sumljiva, je torbico izročil policiji v Krškem.
Policija je začela Rada Kaplana iskati; prijela je njegovega brata Milana, ki ji je moral obljubiti, da ji ga bo pomagal iskati.  Toda Milan Kaplan je takoj obvestil vse člane skupine, ki so se nemudoma umaknili v tabor v gozdu Rore nad Krškim. Tam so imeli skrito tudi o-rožje in strelivo. Drugo jutro je eden od treh bratov Kaplanov odšel domov po hrano. Tudi Preskar se je skrivaj namenil domov po neke osebne potrebščine. Ko pa se je vračal, ga je opazil in mu vse do tabora sledil neki cestni delavec. Potem ko je videl tabor, ga je izdal policiji v Krškem, ki je 29. julija dopoldne zajela devet članov krške partizanske skupine ( JOŽE GRABER , PETER JERNE-7 -i_C , RADO , MIL A~~S IN ZDENKO KAPLAN ,R A J K 0 1» I  R A N C K A S T E L I C , ANTON IN P R A NC P R E S -E A R ) in kurirko I V AN KO URANJfEK 0"T"o  . Rešila sta
Jse le dva: Franci Bi*zjak iz Krškega (doma z Rake), ki je ponoči odšel iz tabora čez mejo na italijansko zasedbeno ozemlje, in Vladimir Pfe-
Hfer iz Leskovea, ki se je tisti dan odpeljal k rudarjem v Krmelj po airelivo ter je po vrnitvi v Krško hitro zbežal na Gorjance...
\<ai§ka policija je ujetnike odpeljala najprej na njihove domove, kjer ja napravila temeljito preiskavo. Devetindvajsetega julija zvečer so jih zaprli v krške sodnijske zapore in vso noč zasliševali. Baje je takrat prihitel v Krško sam šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko, ki je ukazal, naj jih vse postrelijo. Vsekakor drži, da so jih postregli ii na njegov ukaz, kot to navaja neki okupatorjev vir. Zgodaj zjutraj 30. julija so jih s tovornim avtomobilom odpeljali v gozd Dobra-;v&, ki je okrog 6 km oddaljen od Brežic, in jih tam postrelili...
,Usmrtitev krške partizanske skupine je okupator takoj razglasil z le-(pekom.•• Čeprav je okupator hotel, da bi ostal grob prve postreljene p : i;ižanske skupine na Slovenskem popolnoma skrit, se je vendarle zvedelo zanj. Po naključju je neki logar slišal strele in po odhodu ',policistov ob grobu zasadil smrečice.••
'                                                                 Iz zbornika KRŠKO SKOZI ČAS
NAŽ GLAS 5
13
INDOK CENTER
35 LET PETJA !
Letos praznuje 32 pevcev brestaniškega moškega pevskega zbora 35-to obletnico neprekinjenega delovanja. Zbor je ustanovil MIRKO AVSENAK, pozneje pa ga je vrsto let uspešno vodil DOLFI MOŠKON iz Brestanice.
Vsa ta leta pevci nimajo težav s prostorom in inštrumentom za vaje, ker so to uspešno rešili s pomočjo razumevanja kolektiva Termoelektrarne Brestanica.
Od leta 1976 vodi zbor JANKO AVSE-NAK in tako kot vselej in povsod imajo člani težave s pomanjkanjem kadrov - zlasti tenorjev. Zato si tudi redno prizadevajo za to, da pridobijo k sodelovanju čimveč mladih in pevcev sploh. Vseskozi so si prizadevali za doseganje čim boljše kakovosti pri delu in zato želijo nastopiti tudi na republiškem tekmovanju v Mariboru. Iz pobratenja s pevskim zborom "Tone Okrogar" iz Zagorja je izšlo vsakoletno prirejanje skupnih koncertov v obeh krajih, zbor pa bi rad razširil sodelovanje tudi s skupinami v okviru domače krajevne skupnosti.
Brestaniški pevci bodo nastopili na slavnostni akademiji, ki bo v Krškem 6. junija ob občinskem prazniku.
DELEGACIJI POBRATENE OBČINE BAJINA BAŠTA - UDELEŽENCEM VLAKA "BRATSTVA IN ENOTNOSTI" - ŽELIMO PRIJETNO BIVANJE V OBČINI KRŠKO 1
VOLILNA SEJA MS ZSS ZA POSAVJE
DELOVNI  ČAS!?
Razpravljanje o gibljivem delovnem času
Medobčinski svet ZSS za Posavje se je v sredo, 4. junija, sestal na volilno sejo. Udeleženci so obravnavali: poročilo o delu MS ZSS Posavja, poslovnik sveta, programske usmeritve ter usmeritve in naloge sindikatov pri u-veljavlJanju načrtnega zaposlovanja in smotrne izrabe delovnega časa.
Pri tem so poudarili, da sta načrtno zaposlovanje in produktivna izraba delovnega časa pomembni sestavini k stabilizacijskim prizadevanjem našega gospodarstva. Upoštevati moramo dejstva preteklega ekstenzivnega razvoja in zaposlovanja, ki je v svojem procesu prinašal tudi nekatere probleme: razvoj je bil pretežno usmerjen na uvoženo tehnologijo, produktivnost je naraščala počasneje, narodni dohodek je naraščal na osnovi števila zaposlenih, zaposlovali smo manj stroko vne kadre itd.. To so vprašanja, ki jih v sindikatih opredeljujejo v programskih prizadevanjih za tekoče obdobje in v pripravi temeljev za naslednje plansko ob dobje 1981 - 1985.
Razpravljali so tudi o zaposlovanju delovnih invalidov ter se zavzemali za ustvarjanje boljših delovnih pogojev, kar je pomemben element za preprečevanje nastajanja invalidnosti. Opredelili so stališča o izvajanju samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih za delovne, kulturne in življenjske pogoje delavcev.
Glede produktivne izrabe delovne ga časa so izpostavili delavca v materialni proizvodnji kot su-
-
NAŠ GLAS 5
16
INDOK CENTER
1 bjekt, kateremu moramo prilagoditi delovni čas vseh dejavnosti, ki so
, delavcu potrebne, da mu ne hi bilo treba zapuščati delovnega področja. Torej gre za usklajevanje delovnega časa v zdravstvu, DSSS, bančništvu, trgovini, skratka povsod tam, kjer delavec potrebuje usluge za
, svoje potrebe. Opredelili so delo-
. vni čas kot sociološko in ekonom-
¦ sko kategorijo in se zavzemali, da se produktivno delo izvaja takrat, ko je delavec najbolj sproščen. Soglašali so tudi o premaknitvi u-
¦ re v zimskem času (varčevanje z energijo), ko naj bi kazalce premaknili za eno uro nazaj. (M«Markl)
Na isti seji so opravili tudi do-polnilne volitve članov MS ZSS za j Posavje. V skladu s stališči o raz-• vijanju demokracije odnosov in krepitve kolektivnega dela in odgovornosti v ZSS, so udeleženci seje izvolili:
- za predsednika Medobčinskega sveta ZSS za Posavje
Marjana MARKLA,
- za podpredsednika Medobčinskega sveta ZSS za Posavje
Draga ŠTEBBANA, ki je imenovan na to funkcijo po predhodnem dogovoru, kot predsednik < Občinskega sveta ZSS Krško.
AKCIJA STADION
1    Mladi iz krške občine izpolnjujejo obljubo in nadaljujejo a
,     prostovoljnjim delom na stadionu "Matija Gubec".
V dobrem mesecu dni se je - kljub 1 slabemu vremenu - na delovišču zvr-< stilo 1300 brigadirjev. Mladi iz
delovnih organizacij, šol in kraje-: vnih skupnosti zavzeto opravljajo ] zemeljska in druga dela na prvem po-1 membnem objektu SPORTNO-REKREACIJ-, SKEGA CENTRA KRŠKO. Predvsem pa bo-, do omogočili, da bodo pravočasno o-
pravljena vsa dela, ki se potrebna
za uspešno organizacijo FINALA SVE-
oTvtn-oTujiv   Tmircmronrira    xt   bidth
Ml.
FINALE   SVETOVNEGA   SPEEDWAY PRVENSTVA V PARIH
KRŠKO, dne 22. junija 1930
22. JUNIJ BO VELIK DAN ZA KRŠKO; PRIČA BOMO ŠPORTNEMU DOGODKU, KI JIM NI MOČ BITI PRIČA POGOSTO: SVETOVNI MOJSTRI SPEEDWAYA V PARIH SE BODO V DRZNIH IN NAPETIH VOŽNJAH PREDSTAVILI LJUBITELJEM TEGA ŠPORTA OD BLIZU IN DALEČ...
Športno-tehnična komisija za pripravo zahtevnega tekmovanja je le izdelala popolno shemo organizacije športnega dela prireditve.
Možni kandidati za nastop v finalu so tudi domači tekmovalci, zato so trem omogočili dvomesečni intenzivni trening na Poljskem.
Par,ki bo zastopal Jugoslavijo v krškem finalu, bo določen po končani tekmi državnega prvenstva v Smederevski Palanki 13* junija.
Ostali tekmovalci, ki bodo nastopili v finalu, bodo znani po polfinalnih dirkah 5« in 8. VI.