URN_NBN_SI_DOC-QGWPT6OJ
NEKAJ VTISOV IZ KNJIŽNIC V NEMŠKI DEMOKRATIČNI REPUBLIKI Radojka Vrančič V lanskem poletju sem dobila štipendijo Nemške demokratične re publike in jo uporabila za daljše študijsko potovanje po demokratično- nemških knjižnicah — bognedaj, da bi rekla vzhodno-nemških! Ze v prvi uri svojega bivanja v NDR sem na peronu berlinskega kolodvora Friedrichstrasse globoko osramočena izvedela — in si za vselej zapisala za ušesa — da državljana Nemške dem okratične republike, ki m u omeniš Vzhodno Nemčijo ali Ost-Berlin, s tem tako užališ, kot če bi mu v cirilici opsoval mater! No, težav s terminologijo je bilo pozneje še več, saj drugačni življenjski pogoji in drugačna ideologija ustvarjajo tudi drugačen jezik, a te težave so bile povečini strokovne narave in zato ne več tako spotakljive. Moja štipendija je bila trim esečna in mi je torej dajala priložnost, da spoznam bibliotekarsko žitje in bitje v NDR precej podrobno in poglobljeno. Moj namen je bil, da se seznanim predvsem s tisto platjo dela v bibliotekah, ki ustreza mojim delovnim dolžnostim v domači knjižnici — torej z vsem, k ar zadeva uporabo knjižničnega gradiva in informacijsko dejavnost. Ob tem pa sem se nam eravala pozanimati še za notranjo strukturo knjižnic, organizacijo dela v njih in profile ka drov na raznih delovnih mestih. Tak je bil vsaj program, ki sem ga sporočila tam kajšnjim kolegom že vnaprej. Ko pa sem bila na mestu samem, se mi je k ar sam od sebe razširil in razlezel na vsa področja bibliotekarstva, in tako sem si nabrala podatkov za debel zvezek, do kumentacije pa za zajeten kovček — še sreča, da mi vsega tega papirja ni bilo treba vlačiti s seboj, temveč so ga ljubeznivo poslali za menoj. Tako se bom torej v tem svojem poročilu m orala omejiti le na nekaj stvari, ki so nam e napravile najgloblji vtis in bile vsaj zame najbolj nove. Ce pa koga zanimajo podrobnosti, številčni podatki ali kaka po sebna vprašanja, so mu moji zapiski in gradivo vselej na voljo. Nemci slovijo po svojem smislu za organizacijo, in ker so bili prvi kolegi, s katerim i sem prišla v stik, ne samo Nemci, am pak celo Prusi, so seveda v najvišji m eri upravičili ta sloves. Bivanje v NDR so mi n aj prej razdelili na dva dela: šest tednov za Berlin, šest tednov za Leipzig, vmes pa krajše ekskurzije v druge kraje z zanimivimi knjižnicami. V Berlinu je bila moja m atična luka Deutsche Staatsbibliothek (Nem ška državna knjižnica), največja znanstvena knjižnica v NDR s poudar kom na tujem znanstvenem gradivu, v Leipzigu pa Deutsche Bücherei, nemška nacionalka. V Berlinu so mi določili za m entorja dr. Gittiga, direktorja inštituta za medbibliotečno izposojo in centralne kataloge. Po uvodnem pogovoru z njim in z dr. Krausejevo, namestnico generalnega direktorja, sem dobila v roke natančen program, razdeljen najprej po tednih, po en teden za štiri glavne oddelke knjižnice: za nabavo, za ka taloge, za uporabo gradiva in medbibliotečno izposojo, en teden za specialne zbirke in en teden za druge berlinske knjižnice in bibliote
RkJQdWJsaXNoZXIy