LISTEK. Iz gi*oba v življenje. Januš Golec. Odkar smo se pokristjanili mi Jugoslovani, bil je nam v tolažbo in uteho, v časno ter večnn srečo in up v boljšo prihodnost — sv. evangelij. Osobito pa v vsej stoletni dobi našega suženjstva, brezpravnosti in mi: eništva bila je in ostane ta sv. knjiga naoa Srbotn, Hrvatora in Slovencem edini rešilni brod, na katerem smo pripluli na krvavih valovih v luko svobode in sa« mostojnosti v — Jugoslavijo. Saj si moramo priznati že koj na prvi pogled v sv. evcingelije, da so ti nebeški nauki te knjige zabeleženi na vse vekft v tolažbo in up ravno nam stoletnim trpinom, ki smo do tal sklonjenih glav in do ko sti užaljenibfrok vesiali galejo nemške, mad/arske in turške brezpravnosli. Skoro iz vsakega Kristusovega nauka,. pred vsem pa iz njegovih reizčrpriih prilik se narn zrcali in odševa tako lepo, vsbljivo mameče up boljše, sedaj ie brsteče, enkrat v doglednosti cveloče in dozorele, samostojno svobodne prihodnosti v cbjemu Jugoslavije. Da je temu res tako, odprimo n. pr. lo knjigo nebeške tolažbe na oni strani, ki se začenja / besedami: »Bil je neki bolnik, Lazar iz Betanije . . .€ Kolikrat sem čital to prečudežno Lazarjevo obujenje iz groba smrti v življenje, pa nikdar niso napravile te vrste tobkega utisa na me, kakor v bajno rajs>kih časih proklamacije naše bratske nam Jugoslavije. To Janerevo poglavje nam pripoveduje, kako je naš vzor in vzgled, Kriste Gospcd, tamkaj v Betaniji vzljubil troje udov broječa družino: Lazarjev, Martin in Marijin dom. Ta presrečni družinski krov se mu je tako prikupil, da ga je pogostoma posečal, ma je bil gost, da, nad vse iskren prijatelj. Kljub prijateljstvu Sinu božega, ki je ču!o in varovalo Lazarjevdom, pa ga je doletela iz nenada usoda vsega stvarstva — — smrt. Lazar, Gospodov prijatelj, je obolel in umrl. Še le četiti dan po prijateljevi smrti je stopil Kriste spet v Betanijo k MartilnMariji. Žalujoči sestri ste povedli Zvelrtarja pred zaprti grcb, kjer je nebeški gostjokal, molil in poklical že štiri dni v grobu trohnečega Lazarja v življenje. Te Kristove solze, molitev in čudež v Retaniji vliva v naša jugoslovanska srcatobko tolažbe za mučeniško prebito preteklost in nam daje žarnega in solnčnega upa za prihodnost. Kri*te, mož 30 let, pa se je solzil ob prijateljevtm grubu, Dvakrat zvemo po pcročilu sv. evangelija, da so polzele Gospodu so!ze po licu nad žalostno usodo človeškega rcdu. Raz višine mu je poplaval ne koč njegov pogled preko veličastrega jeruzalemskega rresta- Pri teir» pogleiiu na mogočnost, blesk in lesk J^rujialema so zaprorokovala usta pogin in raidejanje tiesta. Pri izreku teh proroških besed se je Gospodu skrčilc xe v bolesti, po licu so se mu udrle solze sočutja Mad uničujočo usodo, ki bo zadeia Jeruzalem. Drugi povod Kristove žalcsti in joka bila je smrt prijatelja Lazarja, katerega je Go3pod tako srčno vzljubil. Te Gospodove solze ob Lazarjevem grobu najdejo odmev v komaj pretekli zgodovini nas Jugoslovanov. Da, naš jugoslovanski rod bil je sto letni rod trpin solz in stoka. Še dandanes nam vzbujajo pošastne spomine prelitih solz naših pradedov raz naših višin in hribov razvaline gradov ali še tudi dobro ohranjena gradišča, orlovska gnezda nemškifr in madžarskih grofov, stoletne natezalnice in mučilnice oaših očetov. Našim prednikom so izžemali jok in stok: tlaka, desetina in va'petov bič. Pri nečloveško krivičnih rekvizicijah od strani graščakov in v nebo kričeče neusmiljenimi udarci beričev je stopil potok prelitih solz naših oč*-tov preko mej udana po trpežljivosti in se razvalcvil v krr Jčkib uporih. Vendar ti kme ki punti za staro pravdo su !: nčali v^- ¦•_ usu^ šenja solz, uasprotno, vkovali so na: rod v okove novih sužnosti, krivic in preganjanj. Pri vsem tem grajskem trinožtvu posluževalt so se naši pradedje le ednega zdravila, isk-! *ola?be v vrelou sok . . Ta do breg )v polni potok sui^ naših prednikov se ni porazgubil v puščfavi pozabnosti, razlil se je tudi v sedanjost, ohranil se nam je v neštetih jugoslovanskib pesmib. Iz teh duševnih ?pomenikov preobik prestanega gorja nam ne odsevala radost in veselje, ampak nam tužno žalostno odmevajo spomini prestanega gorja, bolesti in izfetih sok.