vu GEPPA k I E S
T E
:a aj' ur, jfi
List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročm7Rr W1JÓ lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 li<: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrunkirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega istolpca za vsak m limeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPEL). IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O.
OBNOVLIENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 3 (3821
TRST - SOBOTA, 21. JANUARJA 1956
CENA 20 UR
OB PODPORI 5 MILIJONOV STANOVSKIH TOVARIŠEV V ITALIJI
Tisoči slovenskih delovnih ljudi so zaposleni na našem področju, predstavljajo ogromno večino na podeželju in v številnih mestnih okrajih in večino v nekaterih strokah in podjetjih. Zelo številni so v gradbeni stroki, v kamnarski industriji, v livarni ILVA, v čistilnicah nafte in v mnogih malih in srednjih podjetjih. Veliko Slovencev je zaposlenih v industrijski coni v svoj-stvu gradbenikov ali pa v različnih industrijskih podjetjih, ki so se tam razvila.
Nad slovenskimi delovnimi ljudmi ne visi le stalna grožnja splošnega zatiranja, ki prizadeva slehernega delavca in nameščenca v kapitalistični družbi, temveč tudi tista specifična oblika diskriminacije, ki se prav posebno v našem mestu izvaja proti prebivalcem druge narodnosti.
V številnih podjetih je zelo ežko, da bi se Slovenci zaposlili, mlad: slovenski intelek-
Llovek se sprašuje, ali se je 'Pravil kakšen korak naprej smeri spoštovanja mednarod-h listin, ki zagotavljajo trža-*® Slovencem uživanje na-dnih pravic. Odgovor je zelo ostaven : Ne. Nočemo reči, da v zadnjem času dogajajo lovekakšne kričeče krivice, j bi nekaj takega trdili, bi n neobjektivni in bi nas lah-* oblasti smatrale za dema*
®e najslabše vrste. Toda, če-|av ni kričečih krivic, se pa >“>ža kričeče pomanjkanje vsa-šne oblike demokratične polite do Slovencev. Sistemati-la demokratična politika do oveneev pa pomeni predvsem 'eljavljanje vseh demokratič-h načel, ki izhajajo iz Listi-.o človečanskih pravicah in Posebnega statuta kot p rilo-1 Londonskega sporazuma.
Oblasti in krogi italijanskih >nzervativcev bodo lahko re-1, da ta politika obstaja že v :jstvu, da se ne delajo Slo-incem hude krivice. Toda to ' odgovarja dejanskemu sta-lu. Slovenci so trpeli velikan-■e krivice skozi 25 let, v teh l*b jun je bila prizadejana -popisna materialna in moral-1 škoda, zavrl se je njihov na* j inj' razvoj, skušale so se s 0 izruvati njegove korenine rav Posebno v tržaškem me* u in njegovi okolici.
Po drugi strani, čeprav ni na* protislovenske politike,
-	smemo pozabiti pa, da ob* ala 'n se vodi podtalna proti-o'enska politika, ki zasledu-
lste cilje raznarodovanja ot prejšnja. Že dejstvo, da se
-	uzakoni slovensko šolstvo, da ne spoštuje dvojezičnosti, so-
‘zmernega zastopstva v javnih
I	državnih uradih itd. itd., po-
II	m zavirati slovenski živelj 'Jjegovih naporih za obstoj,
•aJ pa pomeni stalno naselje-anl.e stotin in stotin istrskih i	italijanske narodnosti
° slovenskih vaseh in po po* p noma slovenskem delu Tr-Ukega ozemlja? Ali ni to dru* a P^at zvona iste politike raz-Uradovanja, ki se je vodilo na rodo Slovencev skozi 25 let? n k a j je bilo treba te družine sseliti prav v Padričah, na Pcinah, na Proseku, v Križu,
"baj jih je treba naseljevati rav ob obali od Križa do Delna?
Kaj pa je resnice v govori-?b, ki krožijo po nabrežinski bčini, češ da bo dobilo volil-° Pravico v tej občini približ-
0	1500 istrskih beguncev ita-Janske narodnosti, kar bi po-aeni o izrabiti množico rever av‘ Ki SO izgubili dom in vse r!'Jlj }-etje, v volilne mane-
1	j a n sk	stranKc ( demokri- s talco larucoto uporaoija oro-
s<; Prav posebej pa v žje proti ljudstvu, prav poseb-° ova^ne s vrhe?	^ no pa še proti delovnem lju-
Nekaj ni v redu v politiki dem. Val protestov je prisilil p ijanske vlade do Slovencev. I vlado, da je uvedla sodno in 1 v redu dejstvo, da se srna- upravno preiskavo in da je ra slovenski živelj kot nekaj, I P°slala na lice mesta, višje-esar se je treba iznebiti. Ni'1 Sa inšpektorja za javno var-. u dejstvo, da se ne spoštu- nosl. Zgleda tudi, da je bil za.
Pripravljalni odbor preložil Sindikalno konstituanto na 11. in 12. februar t. I.
tualci imajo malo možnosti, da bi se zaposlili v proizvodnji po zaključku šolanja; so še talci primeri, da jih razmere silijo, da pozabijo na svoj materini jezik ali da spremenijo svoj priimek zato, da lahko enakopravno konkurirajo v vsakodnevni borbi za kruh
Listine, ki jamčijo Slovencem narodne pravice, se ne spoštujejo v celoti. Zaradi te. ga gledajo Slovenci v sindikat-ni organizaciji mogočno trdnjavo proti zapostavljanju in so zato v njej zelo aktivni. Skupno z delovnimi ljudmi italijanske narodnosti predstavljajo tisto učinkovito delavsko fronto, katere se delodajalci tako bojijo.
Vsak sindikalni uspeh je istočasno okrepitev borbenega sredstva delavskega razreda in bratstva med Slovenci in Italijani, vsaka razširitev sindikalne organizacije predstavlja večje jamstvo proti objestnosti industrij,cev in nji-
P0L1C1JA JE ŽE ZOPET STRELJALA NA DELAVCE
Že skoraj gotovo, da bodo upravne volitve spomladi
Tudi «Osservatore Romano» graja policijo - Fašistični atentat na Delavsko zbornico v Padovi - Važne izjave tov. Togliattija o socialističnih perspektivah v Italiji
Več časa se ni dogodilo v Ita- ni še volilnega zakona, ki bi nji, da bi bila. policija stre- urejeval upravne volitve, oz. Ijala proti ljudem. Z odpravo I je še vedno v veljavi zakon Scelbe, ki je sistematično u- o vezanih listah, ki je slepar-vajal ustrahovalne policijske skega značaja in proti katere-metode, je zgle-dalo, da se po- , mu se je izrekla velika veči-
licija polagoma vrača v meje zakonitosti in demokratičnosti. Prejšnji petek pa je zopet streljala na demonstrante v mestu Venosa v provinci Potenza (Lucania) in ubila brezposelnega delavca Girasole ter ranila več ljudi, med katerimi tudi 70-letnega starčka, 14-let-nega mladeniča in liHetno dekle.
Uboj v Venosi je pretresel vso Italijo, z vseh strani dežele se je dvignil val protestov proti metodam policije, ki s tako lahkoto uporablja oro-
pU° 'P^uarodne listine, ni v dejstvo, da Italija kot no-c attica OZN ne spoštuje v nosu dr, slovenske narodne
°su do ___________
“anjšine niti tiste listine"" k?
Podlaga vse Organizacije u[Uzenih narodov, t. j. človečanskih pravicah. Italijanski vodilni krogi bi e morali zavedati, da se de-m ■'stičnost določene ureditve ca ■ ne samo v politiki do dr-“'' Janov na splošno, marveč ‘ 1 m predvsem v politiki do amdnil, manjšin, ki so ji bile d 1 specifičnih zgodovinskih nientov prepuščene v varstvo, 'enei naj bi vsaj uživali ti. e pravice, ki jih uživajo juž-o'Tolski Nemci in aotski 'ancozi, pa bi sc lahko reklo, a se spoštujejo demokratična acela.
Zato mislimo, da je treba ctlttt, itl to čimprej, položaj 'oveneev v Italiji, jim nuditi s e pravtee ki jim pripadajo,
I ll politiko, ki bi jim od-_r'a možnosti razvoja in obšlo-■ ' tem smislu mislimo, da ni aha zamisel nekaterih trža-, m političnih krogov, naj bi bil rs' zastopan preko svojih iz-0 jenih predstavnikov v obeh .Ja" italijanske zbornice. Tu-"‘rimorski dnevnik» od 17. j tn>. ,v svojem komentarju k _nT11jevemu govoru pravi : ,. ,nja.m° se tudi z njegovim : - f‘nJe"i, ki zadeva demokrati 1 razvoi Trsta v okviru Ita-:retnf/edlSe™ pa %lede k°n-
lost	hot so: nup
zaskih predstavnikov v ,0sla^ki zbornici in senatu
bi taka rešitev nas Slo-ponesli v l8lp ,enl svoj glas, bi tam po-avj3 \.Svoje Proh|eme, bi se jtj, ma‘' za demokratično poln,.," ' ° našega življa, bi sploh ,0 možnost, da se neposred-ie *■' etežujemo političnega živil |L:j Y, Italiji. Na ta način ne Irof-i , ' več smatran za po-'uia C sK°raj kolonialnega znalo ’ rimarveč področje, ki lab-iČit; nP Pove svojo besedo in lilo j °'l; Pravice, o katerih ni sedaj ne duha ne sluha.
♦*
raai tega kvestor Potenze odstavljen, kar pa je vlada uradno zanikala.
Najhrupnejše je bilo stališče vatikanskega glasila «Osserva-tore Romano», ki je napisalo narodov, t. j. listine članek, s katerim obsoja početje policije rn poudarja, da Policija nima pravice streljati .na neoborožene ljudi. V istem članku list pravi, da bi se morala uvesti preiskava, v kateri bi mo-rali sodelovati tudi delavski predstavniki. Stališče vatikanskega glasila pa je razjarilo desničarski tisk, ki je očital listu, da se «vmešuje v notranje zadeve tuje države».
Atentat na Delavsko zbornico v Padovi v noči med soboto in nedeljo je ponovno razburil:; italijansko antifačisti-čno javnost, ki zahteva od vlade im policije odločne ukrepe proti neofašističnim elementom, ki postajajo že predrzni v svojih terorističnih in zločinskih podvigijh.
Notranji minister Tambroni ;e v nedeljo vendarle spregovoril o bližnjih upravnih volitvah. Dejal je, da se bodo bržkone vršile Spomladi. Toda dežela stoji, pred dejstvom, da
L$slimo, da ‘,ko Pomenila za .:n,Ce> ki bi lahko
na strank razen demokristjan, ske. DC skuša najprej diskutirati v parlamentu zakon o parlamentarnih volitvah, do-či-m opozicija zahteva najprej predložitev in diskusijo zakona o upravnih volitvah.
V torek je tov. Togliatti po,, dal reviji («Parlamento» intervju, v katerem odgovarja na razna vprašanja. V svojih izjavah poudarja, da je danes vprašanje borbe za pomiritev tesno povezano z borbo proti imperialistom, zlasti ameriškim, da bi morala Italija voditi samostojno politiko na podlagi svojih nacionalnih
težnje našle v CGIL mogočno sredstvo proti naklepom reakcionarnih krogov
V Parlamentu bodo stotine komunističnih, socialističnih :n levičarskih senatorjev ter poslancev, ki so z bratskimi in delovnimi vezmi povezani s CGIL, zastopale zahteve slovenskih delovnih ljudi področja. Ko je tov. Kranjec prinesel svoj pozdrav ob prisotnosti posl. Santija plenumu gradbenih delavcev, vsi so razumeli, da se nekaj novega pripravlja za delovne ljudi našega mesta. Tov. Kranjec je dejal: ««Zaupamo, da velika družina 5 milijonov članov CGIL ne predstavlja samo večjega jamstva za gospodarska in pogodbena izboljšanja marveč tudi večje jamstvo, da se bodo naše manjšinske narodne pravice učinkovitejše branile. S svojimi borbami, s CGIL, z njenimi poslanci v Parlamentu bomo lahko gotovi, da se bo s še večjo silo razkrinkalo sleherno nasilstvo delodajalcev ali pa odgovornih čimiteljev proti Slovencem tako v parlamentu kot pred javnim mnenjem dežele.» Za. ključi! pa je takole: «Posl. Santi! Želimo, da zagotoviš voditeljem in delovnim ljudem, CGIL, da . bomo Slovenci znali biti vredni, borbeni bratje italijanskih delovnih ljudi». In ko je posl. Santi v imenu tajništva in Pripravljalnega odbora stipml roko tov:. Kranjcu, je tudi rekel, da se tudi v imenu CGIL in njenega članstva obvezuje, da se interesov in ne pavšalno sle- b° napravilo vse. da se bo na diti direktivam ameriške in Podlagi konkretnih dejstev in
hovih hlapcev.
To je razlog, da so Slovenci takoj razumeli važnost Sindikalne konstituante in poziva CGIL, naj se vsi delovni ljudje področja združijo za ustanovitev Zvezne delavske zbornice, ki bi bila vredna tega imena.
Sindikalna konstituanta in Zvezna delavska zbornica — ne tista liberinska —- pomenita za tržaške delovne lju. di uživati zavezništvo 5.000.000 delavcev, poljedelskih delavcev, uradnikov, članov CGIL, pomenita imeti na naši strani vso težo mogočne italijanske večinske sindikalne organizacije. Besede poziva, obveznosti poziva, ki je bil dobro populariziran tako v mestu kot na podeželju, besede posl. Šantlja, tajnika CGIL na tiskovni konferenci in na konferenci v Kinu ob morju so največje jamstvo, da pravice Slovencev ne bodo le varova. ne, temveč da bodo njihove
V torek 24. januarja ob 19.30 bo v
KINU OB MORJU svečana proslava
35.
E
Govorila bosta tovariša
Marija Bernetič
in
Paolo Sema
Proslava se bo zaključila s predvajanjem sovjetskega filma
«VELIKI KONCERT».
35 lei obstoja Komunistične partije v Italiji in v Trstu
Danes, 21. januarja poteka 35. obletnica ustanovitve Komu. nistične partije Italije. Jubilej bratske KPI je istočasno tudi jubilej naše partije, ki je bila tedaj sestavni del italijanskega komunističnega gibanja, katere-mu so slovenski in italijanski komunisti Trsta in Julijske krajine dali velik doprinos.
l\aši najstarejši tovariši se prav dobro spominjajo, da je
ogromna večina socialistične /e-
deracije Julijske krajine pristo• ^	^	^	^ ^ ^ ^
pila po ustanovnem kongresu v takrat izkazal koč sposoben re-
Liivnrnn »• uretn TCPl !•>' m 1 .,«/   ........■  v.*_» -	___
Komunistične partije je igra• ki niso v svojem borbenem iti la veliko in zgodovinsko vlogo j >prolucionarnem življenju niko. v našem mestu mladinska socio■ J h klonili pred razrednim soi rai-lističnu zveza, ki je bila najbolj mkom,
dosledno na revolucionarnih po- j Iz maloštevilne skupine delat-zicijah in je vedno predstavlja- skemu razredu zvestih in pre-la predslrazo v borbi proti raz- I danih ljudi sta tako italijun-rednemu sovražniku tako v zad. j sko koi tržaško komunistična njih letih pod Avstrijo kot v ■ gibanje zrasli v mogočni stran-prvih telili pod Italijo, la . ki, ki predstavljala nekaj neiz-Mladinska socialistična zveza je brisnega v sedanjem političnem bila sestavljena iz velikega ite- [ življenju. Komunisti so bili ti-vila borbenih slovenskih in ita■ J s ti, ki so se najdosledneje skup. lijanskih mladincev pod vod■ no s skupinami najbolj demo-stvora tov. \ idoli ja, ki se je že kratično nastrojenih elementov
Livornu v vrste KPlf ki se je volucionarni voditelj m orga-takoj pridružila Komunistični ' nizator. internacionali. Slovensko in ita-
angleške politike. Glede pogledov komunistov na vprašanje socializma v Italiji je poudaril, da marksizem ni dogma in da so zato italijanski komunisti vedno poudarjali, da bo italijanska pot v socializem različna od poti v drugih deželah, ker so objektivni, pogoji različni, kar je v skladu z marksističnimi načeli. V zvezi z diktaturo proletariata je tov. Togliatti poudaril, da je to' znanstvena koncepcija, o kateri ni mogel do danes nihče dokazati, da je lažna. Socializem se bo dosegel pod vodstvom delavskih strank skupno z njihovimi zavezniki. Glede upravnih volitev je dejal, da bo KPI vložila vse svoje sile za dosego konkretnih uspehov.
vsakdanje prakse odgovorilo na to zaupanje slovenskih delovnih ljudi.
Logično Je, da se vsi. nasprotniki tržaških, prav posebej pa še slovenskih delovnih ljudi zaganjajo proti manifestaciji, katere pomen ne bo mogel nihče zmanjšati. Sindikalna konstituanta .se bo vršila, bo ustvarila veliko in lepo Zvezno delavsko zbornico OGIL v Trstu in se bo tako izpolnila upravičena želja tržaškega delavskega razreda, da se obnovi po tri|desetih letih borbe in zapostavljanja slavna organizacija, ki je predstavljaja v svojem starem domu v ul. Madonnina eno izmed najlepših tradicij našega mesta.
PAOLO SEMA
Pripravljalni odbor za Sindikalno konstituanto je na svoji zadnji seji sklenil, da se kongres, ki je bil napovedan za zadnje dni januarja, odloži na 11. jn 12. februarja t. 1.
(ijansko socialistično gibanje v Juliski krajini je bilo že v letih tik pred prvo svetovno vojno in v prvih letih po njej levičarsko usmerjeno in se ni hotelo vdinjati nedosledni politiki nekaterih voditeljev stranke, ki jim je bil bolj pri srcu kompromis z buržoazijo kot pa borba za delavske pravice, kot pa konkretna priprava na odločilen odgovor proti skrajnim desničar-
Lelike zasluge za komunistično gibanje pri nas in na splošno v vsej Julijski krajini imajo poleg tov. Vidalija tudi nepo. zabni tov. Srebrnič, prvi slovenski komunistični poslanec v italijanskem parlamentu, tovariši Pertot, Rovan, Starc, ki so bili uredniki in sodelavci pred-fašističnega «Dela», tovarišic.,, Marija Bernetič, ki se je že v mladih letih vključila v napredno. nato pa v komunistično gi-
skim silam, ki so prihajale na I banje, prav posebno pod vod-dan v tistih časih.	) stvom tov. Srebrniča, tovariš Ri-
V letih pred in po ustanovitvi ko Malalan in še nešteto drugih.
VLADA BO MORALA UPOŠTEVATI VOLJO TRŽA0ANOV
Podeželski občinski sveti so se ponovno izrekli za prosto cono
Vsi podeželski občinski sveti — razen nabrežinskega, ki se bo sestal v ponedeljek —-so se v tem in prejšnjem tednu še enkrat soglasno izjavili za ustanovitev integralne proste cone. S tem so tolmačili splošno težnjo prebivalstva, ki ea je poluradna vest o negativnem stališču medministrske komijsije zelo ogorčila.
Prvi se je soglasno zavzel za prosto cono občinski svet na Repentabru, kjer sta bili v soboto predloženi na seji dve re-soluciji, od teh je prvo predložila naša skupina. Sklenilo se je, da se iz obeh sestavi enotna resolucija, ki so jo svetovalci nato odobrili.
Isto stališče je zavzel v nedeljo zgoniški občinski svet, kjer je o pomenu proste cone spregovoril župan Obad, dočim je tov. Pirc še posebej poudaril potrebo enotnega stališča o tem vprašanju. To je tudi prišlo do izraza, ko so se vsi svetovalci izjavili za predlaga-
ZSSR se pripravlja, da v kratkem
prekosi ZDA v industrijski proizvodnji
Leta 1960: skoraj 70 milijonov ton jekla, 600 milijonov ton premoga (v tem je že prekosila ZDA)
135 milijonov ton nafte, 320 milijard KWh elektrike - Strah v zahodnih kapitalističnih krogih
. «Pravda» je objavila zakonski osnutek VI. petletnega načrta ZSSR. «Osnovni gospodarski cilj — pravi zakonski osnutek — je doseči in prekositi najrazvitejše kapitalistične dežele tudi v proizvodnji, na posameznega prebivalca». Gospodarsko tekmovanje med socialističnim in kapitalističnim svetom je s VI. petletko prešlo v odločilno fazo. •
V dokumentu, ki ga je objavila, «.Pravda» se ugotavlja, da je bil industrijski del V. petletke izpolnjen v štirih letih in štirih mesecih- da se je industrijska proizvodnja v zadnjih petih letih povečala za 85 odst. L. 1955 je bila industrijska proizvodnja! za 320 odst. večja od proizvodnje v 1. 1940. V petih letih se je površina zasejana z žitom pove-
Sekretar PSI v prijateljskem razgovoru z dolinskim županom tov. Lovriho
čala za 24 milijonov ha v primeri z 1. 1950
Osnovne razvojne črte nove petletke so nadaljni razvoj industrije železa, jekla nafte, premogovnikov in kemične industrije, hitrejša izgradnja e-lektričnih central in nagla ■okrepitev strojegradnje. Proizvodnja proizvajalnih sredstev se bo povečala za 170 odst., proizvodnja blaga za široko potrošnjo pa za 60 odst.
Leta 1960 bodo proizvedli 53 milijonov ton. litega železa, 68,3 milijonov ton jekla, 52,7 milijonov ton valjanih kovin, nakopali bodo 593 milijonov ton premoga (ob koncu 1955 so jih nakopali 390 milijonov ton, !.. j. več kot v ZDA), načrpali 135 milijonov ton nafte, proizvedli 320 milijard KWh električne energije, 2,8 milijonov ton metalurške opreme, 650.000 avtomobilov in 322.000 traktorjev. Zakonski osnutek predvideva tudi znatno povečanje potresnega blaga. Sovjetski potrošniki bodo 1. 1960 imeli na razpolago dvakrat več mesa, sladkorja, jajc, masla, mleka in zelenjave.
V šesti petletki se bo znatno povečala uporaba atomske e-nergije v miroljubne namene in se bodo zgradile atomske centrale s skupno zmogljivostjo 2,5 milijona kWh energije. Atomske centrale' se bodo zgradile predvsem na področjih, ki nimajo lastnih energetskih virov. V osnutku se priporoča instalacija atomske e-nergije v transportne namene, izgradnja ledolomilcev na a-tomski pogon in uporaba radioaktivnih žarčenj v industriji, kmetijstvu in medicini.
Predvideva se tudi stopnje, vanje mehanizacije in avtomatizacije v gospodarstvu. Kar
se tiče kmetijstva, predvideva osnutek, da bo 1960 donos žita znašal 180 milijonov ton, v ta namen pa se bo obdelalo nadaljnjih 30 milijonov, ha nove zemlje.
Skupna vrednost državnih kapitalnih investicij v prihodnjih letih bo znašala 990 milijard rubljev, t. j. 67 odst. več kot v prejšnji petletki. L. 1960 bo zaposlenih v industriji okrog 55 milijonov delavcev, realne mezde in plače se bodo povišale za povprečno 30 odst. Zgradilo se bo 205 milijonov kv m stanovanj.. Vejlikansk)^ korak naprej bo napravilo tudi šolanje. Do konca petletke bo uvedena v vsej državi desetletna šola, vse vrste šol bodo odpravile še poslednja malenkostna plačila in vsi dijaki in akademiki bodo dobivali štipendije, ki bodo na splošno povišane.
To so v glavnem številke nove petletke, ki jo bo sprejel XX, kongres KP SZ. Te pa same govorijo. Prvič v zgodovini so ZiDlAi zaostale v kopanju premoga. To se je zgodilo že na koncu lanskega leta, ko je ZSSR proizvedla 390 milijonov ton premoga, ta razlika pa sé bo še bolj povečala z novo petletko, ko ga bo proizvajala skoraj. 600 milijonov ton. Manjša je razlika tudi glede jekla, kajti ZSSR ga bo proizvajala približno 70 mili-
jonov ton, ZDA pa ga proizvajajo 100 milijonov ton. Edina večja razlika je še v, električni industriji, kjer so ZDA še vedno na prvem mestu s 600 milijard kLh, a tudi ta razlika se stalno manjša.
no resolucijo.
Na izredni seji v Dolini, ki je bila v ponedeljek, je o vprašanju proste cone spregovoril svetovalec Emil Komar, ki zastopa dolinsko občino v mestnem odboru za prosto cono. Slednji je predložil resolucijo, s katero občinski svet zahteva od vladnih organov, da ustanovijo na našem področju integralno prosto cono, kot je že zahteval 10. februarja lanskega leta. Resolucija podčrtuje nezadovoljstvo občinskega sveta zaradi negativnega stališča, ki so ga zavzeli vladni organi do tega vprašanja, dočim bi se ustanovitvijo proste cone izboljšal gospodarski položaj na našem področju. Tudi dolinski občinski svet je soglasno odobril predloženo resolucijo.
Vsi podeželski občinski, sveti razen nabrežinskega so se že izrekli o vprašanju proste cone in o nevarnosti, da bi vlada odklonila to težnjo tržaškega prebivalstva, ki odgovarja interesom mesta V okviru tržaškega občinskega sveta so se sestali načelniki strank, ki so zastopane v svetu, in odobrili brzojavko, ki jo je župan Sortoli, poslal predsedniku vlade Segniju.
Zaradi dvoumnega stališča, ki ga je zavzela demokri|stjan-ska stranka v mestnem odboru za prosto cono, je ta sklenil, da bo mestni odbor sestavljen samo iz gospodarskih predstavnikov, politične stranke pa ne bodo več zastopane. Neugoden vtis je vzbudilo v mestu stališče Trgovinske zbornice, ki se nit izrekla ne za ne proti integralni prosti coni. Prebivalstvo pričakuje, da se Trgovinska zbornica zaveda interesov tržaškega gospodarstva m da zavzame stališče, ki odgovarja željam in težnjam vsega prebivalstva.
I
Po vsem svetu se vrstijo komentarji k osnutku načrta za , novo petletko. V zahodnem svetu se s strahom sprašujejo, ! ali, je že prišla doba, ko bo ZSSR popolnoma presegla ves j kapitalistični, svet v vsaki panogi proizvodnje. Demokratične iin delovne množice vsega | sveta pa so z navdušenjem sprejele nove številke, ki do- 1
kazu,ej0 premoč socialistične- Ko je bil naš list že v tisku ga nad kapitalističnim s is te- smo izvedeli za določbe, ki jih mora.	| predvideva osnutek novega za-
kona za slovensko šolstvo. O-snutek predstavlja nov dokaz, kako tisti, ki so ga sestavili pojmujejo določila deklaracija o človeških pravicah, republiške ustave, kakor tudi določila posebnega statuta. Osnutek predvideva, da bo moral kdor bo hotel pošiljati svoje otroke v slovensko šolo napraviti posebno prošnjo za vpis, da bo o sprejemu odločala posebna komisija, sestavljena iz šolskega nadzornika, didaktičnega ravnatelja, 2 slovenskih in 2 italijanskih učiteljev in končno, da bodo smeli obiskovati suovenske šole samo italijanski državljani slovenskega jezika.
Ker je bil list že v stroju, ko smo izvedeli gornjo vest, ne moremo danes o tem vprašanju obširneje pisati. To bomo napravili v prihodnji številki.
drugih strank borili proti fasi-zmut v času ilegalne borbe proli krvavemu režimu, v času oborožene vstaje za svobodo in demokracijo.
Komunistov je bito nujveč pa zaporih in v internaciji, komu nistov je največ padlo v borbi proli fašistom. V najhujših letih fašističnega terorja so hrabrili ljudstvo, ga klicali v boj in ga organizirati, v najhujših letih terorja so znali biti med svojim ljudstvom in pripravljati pogoje za strmoglavljenje Mussolinija in njegovih pajdašev.
Narodnoosvobodilna borba je tudi videla komuniste v prvih vrstah in v najtežjih položajih. Znali so bili vedno kos svojim nalogam in za vzgled vsem ostalim antifašistom. V povojni borbi proti ostankom fašizma, proti reakcionarnim in konzervativnim silam so bili in so v prvih vrstah v boju za mir, svobodo in demokracijo. Danes predstavljajo silo, ki je ne more in ne sme nihče prezreti, vanje gleda ljudstvo z zaupanjem, ker se zaveda, da predstavljajo njegove najboljše sinove.
35 let po zgodovinskem kon-gvesu v Livornu komunisti v Italiji in v Trstu lahko s ponosom trdijo, da izpolnjujejo svojo dolžnost do delavskega razreda in do delovnih ljudi na splošno, da so ostali zvesti svojim principom, da sledijo brez omahovanja po poti velikih marksističnih učiteljev Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina, da so del velikanske in nepremagljive sile, ki se, sledeč vzoru Sovjetske zveze, bori za odpravo sedanjih gospodarskih in družbenih razmer in za uvedbo novega, pravičnega. lepšega reda.
Italijanski parlamaotaiti povabljeni i tl
Češkoslovaški veleposlanik v Rimu je izročil predsedniku italijanskega parlamenta tiratine vabilo češkoslovaškega parlamenta, naj italijanska parlamentarna delegacija o-bišče Češkoslovaško.
Protidemokratičen zakonski osnutek za slovenske šole
17 Gretji se je sestavila
enotna sr edin sko-1 e vlear ska fronta
Sudan zahteva sprejem v OZN
Najmlajša država na svetu zahteva sprejem v OZN. Ta država je, kot je znano, Sudan Tako je izjavil njen zunanji minister Mubaran Za-rug.
Stranke centra in levice so Edinole liberalci Papandreua sklenile, da bodo skupno na- so ,se upirali iz antikomunistič. stopile na prihodnjih političnih nih razlogov proti levičarski volitvah, ki bodo 19. februar- stranki EDA. Toda tudi ta ja. Za skupno kandidatno li- predsodek je odpadel. Zgleda, sto in program so se zedinile (ja se bodo v naslednjih dneh naslednje stranke:^ napredna pridružili še napredno gibanje stranka demokratične levice delovnih ljudi gen. Katsotasa, (EDA), ki je na zadnjih volit- atenskega, levičarskega župa-vah dobila tudi glasove komu- na_ populistična stranka Cal-nistov, liberalna stranka Pa- darisa, napredna stranka pandreua, demokratično-libe- MnrkpAni«» ralna, stranka Venizelosa, a- * grama stranka, napredna narodna centristična, zveza (E PEK) pok. Plastirasa, radikal-
na stranka in demokratična stranka Svolosa in Kartalisa.
V zadnjih časih se je bila med temi strankami že sestavila skupna volilna platforma.
Grški volivci bodo na ta način ime Li pred seboj dva velika bloka: sredinsko-levičarski, ki zahteva obnovo demokratičnih svoboščin, večjo neodvisnost v zunanji politiki, in konec vmešavanja ZDA in dru-kih zahodnikov v grške notra-
BLAZNE IZJAVE DULLESA
in «preračunano Tveganje z vojno»
Prejšnji teden je ameriški bila po mnenju Dullesa. nedržavni tajnik Dulles na ti- varnost izbruha vojne takrat, skovni konferenci izjavil, da ko je Kitajska prekinila poga-ameriška vlada «ne vidi za- j Janja za premirje na Koreji, dostnih razlogov za preneha- j Tedaj je namreč Amerika zanje termonuklearnih poskusov, j grozila z atomskim bombardi-dokler ne bo najdena zadovo- , ranjem Severne Koreje in Ijiva formula razorožitve. De- j Mandžurije. Druga nevarnost jal je, da se morajo ZDlA znaj- ' vojne je bila, vedno po Dulle-ti v novi obliki hladne vojne, sovih izjavah, tedaj, ko se je ko so gospodarska in socialna položaj v Indokini poslabšal.
Dulles je mnenja, da je grožnja z atomskim orožjem okrepila položaj Francije v Ženevi ter «rešila» Laos, Vietnam in Kambodžo. In tretjič je, po Dullesovem mnenju, grožnja z atomskim orožjem preprečila invazijo Formozc
Dul lesove izjave so naletele na močan odpor po vsem svetu. Zlasti sovjetski tisk je odločno ožigosal Dullesove izjave. «Pravda» je n. pr. v svojem komentarju opozorila ameriškega državnega tajnika na dejstvo, da je zagrešil veliko napako. Ta obstaja v tem, ker ne upošteva, da se je v svetu m-TSikaj spremenilo in ker govori še vedno v takem tonu. kot da bt še vedno veljala «politika sile». Tudi tisk v zahodnih deželah in celo v ZDA je močno kritiziral izjave Dullesa. Prav tako so ga kritizirale številne visoke politične osebnosti.
Moskovska «Pravda» vprašuje, kaj je dovedlo Dullesa, da je podal take izjave. «Zdi se, piše omenjeni list, da je k temu pripomogel notranji položaj v ZDA» Pri tem se naslanja na trditve, ki jiih je objavil «New York Post» in sicer, da morajo ZDA doseči ureditev vseh odnosov s Kitajsko. List poudarja, da mora to ureditev doseči ameriška diplomacija. Izjave Dullesa dajo slutiti, poudarja «Pravda», da ameriški vladni krogi hočejo s silo preprečiti širjenje takega mnenja v Ameriki,
vprašanja prešla v ospredje, ker da se ZSSR poslužuje sredstev gospodarskega in socialnega prodiranja, ko se je znašla pred politično in vojaško pregrado». Znana ameriška revija «Life» pa je objavila nek intervju z Dullesom, v katerem je govora o tem, da so bile ZDA trikrat na robu vojne v letih 1953-54 in da zato, da ni prišlo do te vojne, je predvsem pripomogla grožnja z atomskim -orožjem Prvič je
nje razmere, konec položaja Grčije kot satelita ZDA, amnestijo za vse politične priporni-nike, vključno komuniste, takojšnjo razpustitev novega parlamenta in uvedbo propor-čnega sistema, obramba ljudstva pred izkoriščanjem ozke oligarhične skupine, in desni, čarski blok, ki hoče nadaljevati dosedanjo politiko
Vest o tej skupni sredinsko-levičarski fronti, v kateri so dejansko zastopani tudi komunisti, je velik udarec za ameriško politiko v tem delu Evrope, prav posebno še, ker so za-hodniki vedno mislili, da je Grčija najvarnejši in najzvestejši satelit atlantičarjev.
nauk Marksa
Nepremagljivi Engelsa, Lenina in Stalina
Članek iz lista „Za trajen mir, za ljudsko demokracijo"
Iz štev. 51 (372) od 28. dec. 1955 posnemamo u-vodnik ob 76. oblétnici Stalinovega rojstva.
Nauk Marksa, Engelsa, Lenina ir. Stalina je velik življenjski nauk, ki razsvetljuje delavcem pot revolucionarne preobrazbe družbe, pot izgrad. nje komunizma Ves potek zgo. dovine zgovorno potrjuje pravilnost marksizma-leninizma.
Marks in Engels sta znanstveno dokazala neizbežnost konca kapitalističnega režima in njegove nadomestitve s komunističnim režimom. V novih zgodovinskih pogojih je veliki nadaljevalec njihovega dela V. I. Lenin na ustvarjalen način razvil marksizem, ustvaril je in izoblikoval marksistično’ revoluciornarno partijo, ki ji je s pozivom v borbo delovnih množic Rusije, organiziranjem zavezništva delavskega razreda in kmetov, uspelo strmoglaviti oblast iz-
doseglo brezprimerne uspehe. V kratkem zgodovinskem obdobju je ZSSR napravila o-rjaške korake, ker je postala iz zaostale agrarne dežele močna socialistična industrijsko — kolhozna sila.
V Sovjetski zvezi so se razvile in utrdile gonilne sile družbe, ki so tako močne kot politično - moralna enotnost, prijateljstvo narodov ZSSR, sovjetski patriotizem. Sovjetska družba ustvarjena v deželi Sovjetov, je živo utelešenje idej marksizma-leninizma.
Sovjetska država je zgovorno dokazala svojo moč in življenjsko silo v letih velike domoljubne vojne. Z zmago nad fašističnimi napadalci, sovjetsko ljudstvo, slavna sovjetska armada, pod vodstvom Komunistične in njenega Centralnega komiteja na čelu z J. V. Stalinom niso samo rešili svobodo in neodvisnosti svoje do-
koriščevaicev in postaviti dik. movine, marveč so tudi rešili
Danes, 21. januarja poteka 32. obletnica smrti V. I. Lenina, stvaritelja prve dežele socializma, organizatorja in ustanovitelja Boljševiške partije. Njegova nesmrtna dela, ki jih je izpolnil ožji sodelavec in uče »ec tov. Stalin, so pokazala milijonom zatiranih in izkoriščanih pot k svobodi, napredku i» prenehanju izkoriščanja člaveda po človeku
taturo proletariata, oblast Sovjetov. Lenin je sestavil genialen program, znanstveno ute. meijeu iz vseh viuikov, za izgradnjo komunistične družbe v ZSSR.
Leninovo delo je nadaljeval zvesti tovariš v borbi in učenec J. V. Stalin, čigar 76. obletnico rojstva so slavili 21. decembra deiuvni ljudje vsega sveta, vse naprejno človeštvo. Stalin je vse svoje življenje zvesto in nesebično služil stvari delavskega razreda in vsega delovnega ljudstva, stvari Komunizma. Skupno z Leninom in pod njegovim vodstvom, se je Stalin nenehno boril za u-stvaritev in krepitev marksistične partije v Rusiji. Bil je e-den izmea najbolj vplivnih voditeljev revolucionarnega gibanja množic, aktivno je pomagal Leninu pripraviti in izvesti veliko socialistično oktobrsko revolucijo, premagati združene sile mednarodne kontrarevolucije v letih državljanske vojne in tUje intervencije v ZSSR, grabiti in okrepiti sovjetsko socialistično državo.
Po izgubi genialnega Lenina je komunistična partija pod vodstvom Centralnega komiteje na čelu z J. V. Stalinom, čim je porazila najhujše sovražnike ljudstva — trockiste, desne oportuniste, buržoazne nacionaliste, ki so skušali spe. ljati partijo in deželo s poti, ki jo je nakazal Lenin, in jo privesti na pot vzpostavitve kapitalizma •— branila leninizem, mobilizirala in organizirala množice v borbi za uresničitev Leninovih zapovedi.
V svojih delih je Stalin mojstrsko razložil leninizem, formulirat je in razvil vrsto novih tez marksistične teorije. Navdihujoč se po smernicah Lenina, je Stalin izdelal poti in metode za uresničitev indù, strijalizacije dežele. Večkrat je podčrtal, da je čim hitrejši razvoj težke industrije odio-čilni pogoj za ustvaritev tehni-čno-materialne podlage komunizma. Stalinova dela, ki so razvila in konkretizirala Leninov zadružniški načrt, so bila velike teoretske in praktične važnosti. Teze o vprašanjih industrializacije dežele in kolektivizacije kmetijstvo, ki jih je formuliral Stalin na podlagi izkušenj Sovjetske zveze, ohranijo vso svojo važnost tudi za dežele ljudske demokracije, ki gradijo socialistično družbo.
Sovjetsko ljudstvo je uresničilo načrt socialistične izgradnje, ki ga je sestavila komunistična partija, in je s tem
človeštvo pred grožnjo fašističnega zasužnjenja.
Moč in življenjska sila sovjetskega socialnega in državnega režima se je pokazala tudi v povojni dobi. Kljub velikanskim razdejanjem, ki jih je utrpela Sovjetska zveza za-raui ilit.erjeve invazije, se sovjetski ljudje niso umaknili pred težkcčami in so popolnoma odpravili posledice vojne.
Pod zmagovito zastavo marksizma-leninizma, pod preizkušenim vodstvom KP SZ —- ko. lektivnega vodiča in učitelja delovnih ljudi — ki jo vodijo veliki sodelavci in učenci Lenina in Stalina, se dežela Sovjetov mogočno razvija in odločno koraka v komunizem. Sledeč smernicam Lenina, izvaja sovjetsko ljudstvo z u-spehora program nadaljnjega razvoja industrije in predvsem ,ežke industrije, trdne podlage vsega nacionalnega gospodar, stva, izvaja program za močan razvoj socialističnega kmetijstva, za povečanje proizvodnje predmetov ljudske potrošnje.
Sovjetsko ljudstvo gre naproti bodočemu XX. kongresu KP SZ združeno bolj kot kdaj koli okrog svoje ljubljene komunistične partije in sovjetske vlade, v pogojih, ko se vedno -bolj krepi moč sovjetske države in ko izredno narašča njen mednarodni prestiž.
Velika življenjska sila mark-sistično-leninističnega nauka, njegov triumf, so danes potrjeni ne samo po izkušnjah ZSSR, ki je zgradila socializem, marveč tudi po dejstvih, ki so univerzalne zgodovinske važnosti kot ustvaritev in utrditev mogočnega socialističnega tabora, ki mu načeljujeta Sovjetska. zveza in Ljudska republika Kitajska, naraščajoča ofenzivna sila delavskega razreda v kapitalističnih deželah, proces razkrajanja imperialističnega kolonialnega sistema, ki se izvaja pod silnimi udarci, katere mu zadaja narodno osvobodilno gibanje.
Približno polovica prebivalstva Evrope je dokončno pretrgala s kapitalizmom in se je postavila na pot izgradnje novega socialističnega življenja. Tudi politični zemljevid Azije se je popolnoma spremenil. Pred drugo svetovno, vojno sta Kitajska in Indija ječali P°d peto kolonialistov. Holandski monopolisti so gospodarili v Indoneziji, angleški v Bir-maniji, japonski v Koreji, francoski v Vietnamu. Ti temni časi so za vedno zatonili. Veliki kitajski narod si je pri-
boril svobodo in je začel po dolgih letih trdih in krvavih bojev z uspehom graditi socializem. V teku so globoke demokratične preobrazbe v Ljud-sko-demokratični republiki Koreji in v Demokratični republiki Vietnama.
Veliki indijski narod si je priboril državno neodvisnost in narodno samostojnost. Na-
velikanske važnosti za okrepitev stvari miru v Aziji in v vsem svetu.
V borbi za mir in prijateljstvo med narodi zavzemajo veliko važnost povezava in enotna akcija delavskega razreda, vodilne družbene sile Marks, Engels, Lenin in Stalin so preučili z vseh strani vprašanje mednarodnega
rodi Indonezije in Birmanije j sodelovanja delavskega razre-
so se otresli jarma tujega gospodovanja. Vedno bolj se širi borba proti kolonialnemu zasužnjevanju v drugih deželah Azije in vsega Vzhoda kot tudi v deželah afriškega kontinenta. Gibanje ljudskih množic, ki se borijo za svojo svobodo in neodvisnost, je sila, ki je ne more nihče ustaviti. Vse to korenito spreminja svetovni položaj, pospešuje razvoj zgodovine, približuje konec imperialističnega sistema, ki je že itak preživel svoj čas.
Napadalni krogi kapitalističnih dežel, ki jih straši razvoj socialističnih sil in velikanske napredne spremembe v teku v svetu, napenjajo vse sile, da bi zavrli ta zgodovinski proces, ki ga urejajo zakoni. Ti krogi nočejo sprejeti izgube svojih položajev v deželah, ki so jih zatirali in plenili skozi desetletja, nočejo se postaviti na pot mirnega reševanja mednarodnih problemov, ki so dozoreli. Držeč se trdovratno absurdne in že propadle politike «položajev sile», pospešujejo omenjeni krogi teror v kolonialnih in odvisnih deželah, mrzlično nadaljujejo s sestav. Ijanjem vojaških blokov, postavljanjem vojaških oporišč okrog Sovjetske zveze in drugih dežel socialističnega tabora, pospešujejo tekmo v oboroževanju. Toda tiste, ki upajo, da jim bo uspelo ustaviti s silo potek zgodovinskih dogodkov, ne bo odveč opomniti na besede, ki jih je izrekel J. V. Stalin že leta 1927: «... Samo ljudje brez možganov lahko mislijo, da so zakoni topništva močnejši od zakonov zgodovine, da se kolo zgodovine lahko zavrti nazaj...».
Kolonialistična politika imperialistov in njihove napadalne akcije vzbujajo ogorčenje in obsodbo vseh ljudi, ki ljubijo mir. 'Narodi nočejo vojne in globoko razumevajoč pravilne besede Stalina, da bo mir rešen in utrjen, če bodo narodi vzeli v svoje roke stvar obrambe miru in jo bodo do kraja branili, se narodi odločno borijo proti osvajalnim načrtom; imperialističnih krogov zapa. da, zahtevajo znižanje oborožitve, popolno in brezpogojno prepoved atomskega in vodi-Kovega orožja in postavitev u-činkovite kontrole nad to prepovedjo. Podelitev mednarodnih Stalinov nagrad «Za okrepitev miru med narodi» še drugi skupni zaslužnih borcev za mir toplo pozdravljajo vsi ljudje dobre volje. To je apel za še večjo utrditev borbe za mir, za prijateljstvo med narodi.
Sovjetska zveza je branik miroljubnih sil vsega sveta. Sovjetska država smatra, ker obstajata v svetu dva različna sistema — socialistični in kapitalistični — da je edino pravilno načelo tisto o mirni koeksistenci, ki ga je formuliral Lenin in še dalje razvil Stalin Čeprav je sovjetsko, ljudstvo, sledeč po poti izgradnje komunizma, ki si jo je izbralo, doseglo v svojem razvoju velike uspehe, ni vsiljevalo in ne vsiljuje nikomur svoje ideje o družbeni preobrazbi. Politika Sovjetske zveze je bila in bo ostala vedno politika miru in sodelovanja z vsemi državami, na osnovi paritete in medsebojnih koristi. Isto zunanjo politiko izvajajo Ljudska republika Kitaj-ska in vse dežele soialističnega tabora.
Klasičen primer mirne koeksistence med deželami z različnimi državnimi in socialnimi ureditvami dajejo odnosi med Sovjetsko zvezo na eni strani ter Indijo, Birmanijo in Afganistanom na drugi, ki so se prav posebno utrdili po potovanju tovarišev N. A. Bul-ganina in N. S. Hruščeva v te dežele. Obisk visokih sovjetskih državnikov v Indiji, Bir-maniji in Afganistanu je velik zgodovinski dogodek, ki je
da, okrepitve in raztegnitve mednarodne povezave med delovnimi ljudmi vseh dežel. Dokazali so, da se proletariat lahko zoperstavi svetovni buržo-aziji edino le če je združen, če obstaja med delavskim razredom vseh dežel trdna zveza. Komunistična partija Sovjetske zveze, trdno sledeč smernicam klasikov marksizma-leninizma, dviga visoko zastavo proletarskega internacionali-zma. Znani apel, ki sta ga izdala Marks in Engels «Proletarci vseh dežel, združite se!», je geslo borbe vseh komunističnih partij.
V svoji borbi za koristi delavskega razreda, za zmago komunizma, se Komunistična partija Sovjetske zveze stalno navdihuje po marksistično-le-ninističnem nauku. Nenehno skrbi za obrambo čistosti tega
(Nadaljevanje na ». su ami
PREDKONGRESNA DISKUSIJA V PARTIJI
Naloge sekcijskih komitejev
Naloge, ki jih je postavil CK v tezah za V. kongres, so šte. vilne in se lahko trdi, da so dovolj precizne za usmeritev vse partije zato, da «postane čedalje sposobnejša v mobilizaciji svojih članov v vseh smereh borbe z različnimi pobudami, s katerimi se lahko dosežeta pristop in sodelovanje najširših plasti našega prebivalstva».
Toda kako to izvesti? Kakšne so -sile, ki morajo biti v glavnem .gonilni (vzvod; za.;.. «mobilizacijo članov v vseh smereh borbe...»?
Gonilna sila, ki mora mobilizirati vso partijo v oorbah, ki stojijo pred ljudskimi množicami, so in morajo biti sekcijski komiteji. Sekcijski komiteji so preko celic neposredno v dotiki s terenom in so zato najpripravnejši za mobilizacijo. naše partije. Ali so sekcijski komiteji vedno politično v stanju, da «...zagotovijo z maksimalno vnemo tudi .v najtežjih pogojih stalno in intenzivno politično življenje...»?
Naši sekcijski komiteji bi morali vedno diskutirati o najbolj perečih vprašanjih, ki za-skrbljajo prebivalstvo okraja, a se zelo pogostoma to dogaja le v teoriji. V borbi za izboje-vanje trajnega miru, za razorožitev in prepoved termoje-drnega orožja se češče pozablja na še tako male konkretne zahteve prebivalcev okraja, ki
bi bili pripravljeni stopiti v akcijo. Razvoj borbe za vrsto okrajnih zahtev je sestavni del borbe za izbojevanje boljše dr.užbe, socialistične družbe.
Ce hoče sekcijski komite, da bodo celice v resnici kos svojim borbenim nalogam, mora poznati vse zahteve in potrebe prebivalstva okraja, v katerem deluje, mora poznati vse sile nasprotnikov in prijateljev, ki delujejo v okraju, zato, da vodi borbo množic za uresničenje njihovih zahtev.
Dober sekcijski komite mora konkretizirati navodila, ki jih prejme iz centra ali preko partijskega tiska, na praktičen in podroben način. Res je, da se ni treba osmešiti, kljub temu ni res, da morda' zahteva po straniščih ne odgovarja dejanskih potrebam prebivalstva okraja. Naj se ne misli, da zahteva po igrišču za otroke ali pralnici za žene ne pomeni delati politiko.
Nasprotno, zahtevati mobi. lizirati, in voditi borbo za ljudske zahteve okraja pomeni izvajati pravilno politiko, pomeni povezovati množice z našo partijo. Dejansko je mnogo lažje nabirati podpise proti a-tomski bombi ali pa za prosto cono pod vodstvom in pažnjo partijskega središča, dočim je veliko težje organizirati in voditi borbo proti stanovanjskim izgonom, ali za ureditev ploč- 1 nikov, ker je treba diskutirati, I
pisati resolucije, pripraviti ak_ cije, približati se neznancem, ker mora sekcijski komite sam voditi in izvesti takšno akcijo.
Najboljši sekcijski komiteji so tisti, ki se sestajajo n,a podlagi dnevnih redov, predhodno pripravljenih na seji tajništva sekcije. Najboljši sekcijski komiteji so tisti, katerih dnevni redi seje temeljijo na naslednjih treh točkah: 1. na politični diskusiji o najvažnejšem dogodku; 2'. na konkretizaciji partijskih navodil na podlagi okrajnega položaja; 3. na smotrni, delitvi dela med celicami in posameznih odgovornosti med člani komiteja. S kolektivno diskusijo, z delitvijo dela in odgovornostjo slehernega posameznika se preprečuje, da «...skušajo relativno maloštevilne skupine aktivnih tovarišev mobilizirati ljudske sile...», in se lahko zainteresira široka mreža tovarišev «za izboljšanje delovanja vseh članov preko političnega življenja.. » v okviru okraja.
Sekcijski komiteji postanejo, če se dobro negujejo, najdragocenejši kadri naše partije, ker imajo številne kvalitativne m kvantitativne naloge. Tovariši, ki sestavljajo sekcij-ske komiteje, lahko pridobijo, če jih partijski center dobro vodi, veliko politično zrelost in postanejo najdragocenejši partijskih kapital.
A. GATTONAR
Vedno moramo kropile enotnost naše partijih
Izkušnje iz borb so prepričale delavce, kako točna in pravilna so načela znanstvenega socializma, ki so jih postavili naši največji učitelji Marks, Engels in sta jih izpolnila Lenin in Stalin. Na teh načelih sloni) Komunistična partija, ki se bori in je preprL čana v svojo zmago nad kapitalističnim sistemom, da postavi nov socialni red, v katerem ne bo več izkoriščanja človeka po človeku. Komunistična partija vodi vsakdanjo borbo vseh zatiranih ljudi, jim pomaga z nasveti in se udejst, vuje s svojimi člani za vzgled in pobudo- drugim.
Da partija lahko izpolni svoje naloge, mora imeti svoje karakteristike. Ena izmed teh osnovnih točk je organizacijska in ideološka enotnost v partiji. To pomeni, da morata biti misel in volja enotni. Disciplina ne sme biti slepa, temveč zavestna in prostovoljna. Zaradi tega je v partiji največja možnost diskusije in tudi razna mnenja, lahko obstajajo, kar koristi, da je diskusija boli plodna in zanimiva.
V naši partiji imamo Slovence in Italijane. Prav zaradi tega obstajajo večje možnosti naših nasprotnikov, da vplivajo na člane, ki so politično in ideološko bolj šibki. S tem. da podžigajo nacionalizem hočejo rušiti enotnost naše partije. Tudi v vrstah par-
tije najdeš včasih tovariša,' k® postavlja gotova vprašanja PŽil : pravilno, morda je tak tov 8 pod vplivom sovražnika,
pa tudi v dobri veri in mi
da ima prav. Pravilno je,
pismi
se daje tovarišu možnost,
Pragi
razloži svoje pomisleke do .ln;2a ločenega prob’ema. Tako s^S0v naši partiji, na splošno v vL forumih tudi postopa. -rafsk Teze bodočega kongresa L j, še partiji, postavljajo, |vany mora biti partija enotna, jlar|i zavesti važne funkcije, v. g , ji danes pripada in ji je Pjlen’,
en v
- kaj ti <‘žka.
Treba je končno razull(, meti, da so od vseh dra nad gocenih kapitalov, kol?pav'
kor jih obstoji na svetuj?' najdragocenejši in najod{azlo
ločilnejši kanital ljudjepoml kadri. Razumeti je treba- z v da v naših sedanjih nC^M'’ gojih «kadri odločajLier vse»	t lak
STALIN 1* p“ uneri
DVODNEVNI OBISK VODITELJA ITALIJANSKIH SOCIALISTOV V TRSTU
Tržaški problemi m njihova rešile»
« nedeilsHeni gonom Pietra nenmia, sekretarja PSI
Sprejem na županstvu v Miljah in razgovor z dolinskim županom Lovriho - V soboto zvečer je visokega gosta sprejela in pozdravila v Ljudskem domu v Križu velika množica Slovencev - Govor Frančka Žerjala in odgovor Nennija - Nastop pevskega zbora in godbe - Manifestacija v gledališču Rossetti
Tov. Pietro Nenni, sekretar Socialistične partije Italije se je zadržal v Trstu dva dni, v teku katerih je obšel naše po. dročje in se pobliže spoznal s tržaško problematiko. Takoj po prihodu v soboto zjutraj je Nenni šel v miljsko občino, kjer je bil sprejet od župana in drugih občinskih odbornikov ter svetovalcev. Po sprejemu na občini s.i je šel ogledat novo mejo. Popoldne se je podal v dolinsko občino, kjer je bil sprejet od župana, s katerim -se je zadržal v pomenku nekaj časa. Zvečer pa se je podal v Križ, kjer >ga je pričakovala in pozdravila velika množica Križanov in okoličanov. V Križu je bil skupno z voditelji s-voje tržaške federacije in s člani IK Komunistične partije, s tovariši V-idali-jem, Bernetičevo in drugimi.
Križani so mu priredili prav lep sprejem v prostrani dvorani svojega doma, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom in s prispevkom vse vasi. V imenu prisotnih je tov. Nennija pozdravil požrtvovalni dirigent kriškega pevskega zbora Fran. čko Žerjal, ki je dejal:
Slovensko ljudstvo Tržaškega ozemlja, posebno pa delov, ni ljudje Sv. Križa, navdušeno pozdravljajo visokega gosta, voditelja velikega gibanja pristašev miru, sekretarja slavne Italijanske socialistične partije, tovariša Pietra Nennija, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za neodvisnost lastnega naroda, za neodvisnost in enakopravnost vseh, velikih in malih narodov v svetu.
Mi Slovenci izražamo našo hvaležnost poslancu Pietru Nenniju za neumorno delovanje v širokem, mogočnem gibanju partizanov miru, ki vlaga vse svoje sile, da bi bila odstranjena nevarnost nove vojne, da bi bilo človeštvo rešeno vsake nevarnosti, da bi bile obvarovane pridobitve kulture in umetnosti pred uničenjem,' da bi se okrepilo medsebojno prijateljstvo in sodelovanje med narodi.
Slovenci na tem ozemlju vodijo skupno borbo z italijanskimi demokratičnimi množicami za narodnostne pravice,
katere do danes nam niso bile priznane.
Znano je tudi, da nam je londonski sporazum dal Spomenico in Posebni statut, ki priznavata osnovne nacionalne pravice našega naroda. Toda leto in pol je preteklo od podpisa londonskega sporazuma in še vedno tukajšnje oblasti ne izvajajo določb vsebovanih v Posebnem statutu.
Tudi kriški pionirčki so prinesli svoj lep pozdrav tovarišu Nenniju
Mi vemo, da Vaš obisk, Vaša prisotnost med Slovenci ni slučajna, marveči, da ito pomeni, da tudi Socialistična partija, k; se od svojega nastanka bori v duhu proletarskega in-ternacionalizma pod Vašim vodstvom, se bo kot v preteklosti tako (udi danes konkretno zavzela in nas bo vedno podprla v borbi za uveljavitev določb Spomenice in Posebnega statuta. Zavzela se bo, da bodo Slovencem in Italijanom zajamčene človečanske in demokratične pravice vsebovane v Spomenici, da bomo Slovenci sorazmerno zastopani v vseh državnih in javnih ustanovah, da se bo izvajala dvojezičnost v vseh javnih uradih, da se izda zakon o ureditvi slovenske, ga šolstva, da bodo Slovenci imali dostop v javne 'državne službe, da se določijo stalne državne dotacije slovenskim kulturnim ustanovam, ter da se pomaga razvoju ljudske prosvete in umetnosti.
Kake globoko so vkorenlnje-ne tradicije kulturnega življenja v slovenskem narodu, Vam je dokaz ta naša stavba, ki so jo Križani zgradili z lastnim trudom in požrtvovalnostjo.
Ta naš mali narod se skozi stoletja bori za svoje pravice. Fašizem nam je požgal vse naše domove, prepovedal govoriti materini jezik, tiral je naše ljudi pred Posebno sodišče ter obsojal naše rojake na dolga leta ječe, konfinacije in tudi na smrt. Toda ni klonil.
Zatirani slovenski narod se je vedno boril za bratsvo in prijateljstvo med narodi, za narodno enakopravnost. Borba za te cilje je globoko vkor&-ninjena v našem narodu. Za te cilje se je ljudstvo borilo in to so opevali naši pesniki.
Tudi danes ko kličemo «Dobrodošel, poslanec Pietro Nenni!» se svečano zaobljubljamo, da bomo vztrajno nadaljevali našo borbo za mir, za prijateljstvo in bratstvo med narodi.
min na tržaške Slovence, na njihovo borbo za lastne zapostavljamo pravice, na njihova bratska čustva do italijanskega ljudstva in na italijanske delovne ljudi še posebej. Skupina najmlajših Križanov pa mu je podarila lep šop rde. čih nageljnov. Za tem je pevski zbor iz Križa ubrano zapel nekaj pesmi, dočim je kriška godba lepo zaigrala med eno in drugo pevsko točko nekaj koračnic. Ob tej priliki je bilo v Križu prav veselo ozračje, ki ga ni moglo skaliti niti dejstvo, da je kvestura le pol ure pred pričetkom sprejema sporočila, da se ne dovoljuje prodajanje alkoholnih pijač.
V nedeljo zjutraj je tovariš Nenni govoril v gledališču Rossetti. Kot smo. že prejšnji teden pisali, je vladalo v Trstu veliko pričakovanje za to zborovanje. Zato je več tisočev ljudi že pred določeno uro napolnilo do zadnjega kotička veliko dvorano in celo vežo in hodnike.
Na predsedstvu so sedeli poleg socialisti|čnih ; voditeljev tudi predstavniki naše partije tovariši Vidali, Bernetičeva, Destradi ter predstavnik Delavske zveze Radich. V imenu tržaških socialistov je Nennija pozdravil in mu dal besedo svetovalec Teiner.
Tov. Nenni se je na kratko zahvalil vsem prisotnim za prisrčen sprejem, za lepe besede in poudaril, da je nujna na mejah, prav posebno, pa na itahjansko-jugoslovanski meji bratska povezava med raznimi narodi, ki se morajo vzajemno spoštovati in nemoteno razvijati svoje življenje in svojo kulturo. Za ohranitev in poglobitev tega sodelovanja pa so nujno potrebni mir, sožitje med narodi in sodelovanje na vseh področjih.
Križanka je po teh besedah podarila Nenniju v imenu demokratičnih Slovencev zlato kolajno, ki paj mu bo v spo-
Nenni se je v svojem govoru, ki je trajal 2 uri deset minut, dotaknil številnih vprašanj. V prvi polovici svojega govora je razložil svoje in mnenje PSI o dogodkih okrog tržaškega vprašanja. V zvezi z Jugoslavijo je pozitivno oče. nil njen doprinos v borbi za pomiritev v svetu. Zaradi tega je dejal, da so glede splošne politike stiki med Italijo in Jugoslavijo ne le možni, temveč tudi zaželeni. Pohvalil je normalizacijo odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, prizadevanje jugoslovanskih voditeljev in njihov doprinos k stvari pomiritve in dejal, da so Titova potovanja v Indijo, Burmo, Etiopijo in Egipt velik uspeh ne samo za Jugoslavijo, temveč tudi za stvar miru v svetu na splošno. Poudaril je, da si je Jugoslavija s svojo zunanjo politiko pridobila u-gied in položaj, ki je mnogo višji od onega, ki ga dejansko predstavlja.
V tej zvezi je Nenni dejal, da bi socialisti hoteli, da bi tudi Italija vodila takšno politiko, ker so možnosti Italije neizmerno večje. Zato je kritiziral, da je dosedanja vladna politika vključila Italijo v sistem vojaških blokov in zvez, ki ji onemogočajo igranje take vloge, kakršna bi Italiji pripadala.
Glede Trsta je Nenni govoril o deželni avtonomiji, o gospodarskem napredku in o demokratičnem razvoju, Za Trst, je dejal Nenni, je deželna avtonomija vprašanje življenja ali smrti. Poudaril je, da danes rii več nobene ovire za uresničenje tistega ustavnega člena, ki govori o podelitvi avtonomije določenim deželah)
v Italiji. Dejal je, da bi bilo boljše razdeliti predvideno avtonomno deželo Julijsko kraji. no-Furlanijo v dve avtonomni enoti# kot pa ohraniti Trst in njegovo področje v sedanjem obupnem stanju, ki je podobno anarhiji. Zato je Nenni poudaril, da bi se moralo omogočiti Tržačanom, da se poslu-žijo ustavnega sredstva, t.j. re. ferenduma na podlagi katere, ga naj bi se odločilo o tem vprašanju.
Glede gospodarskega stanja Trsta je Nenni dejal, da gre tu za anarhijo, za nenačrtno vodenje gospodarstva, za trošenje velikanskih denarnih sredstev brez nobenega pozitivne, ga učinka. Dejal je, da se ne more reči, da Rim ne pomaga Trstu. Resnica pa je, da Rim pomaga Trstu na nepravilen način, t. j. samo s pripomočki, ki ne rešujejo položaja, pač
italijanski zbornici. Dejal je, da bo tudi to njegova stranka postavila, ko se bo diskutiral nov volilni zakon. Razložil je, kaj predstavlja PSl v italijanskem političnem življenju in pikro opomnil vladne stranke, prav posebno pa demokristjane in njihovega voditelja Fan-fanija, da se bodo zaman trudili, da bi ločili socialiste od komunistov, ker je ena izmed temeljnih programskih točk PSI vprav politika 'bratske e-notnosti delavskega razreda, bratske enotnosti med socialisti in komunisti.
Proti koncu svojega govora je Nenni dejal, da se bodo socialisti borili za odprtje na levo, o katerem pa bo odločalo italijansko ljudstvo, ne pa kakršen koli Fanfani. In. nova prilika za to bodo bližnje u-pravne volitve, ki bodo pomladi.
V zaključku je pozval Trst
in tržaške prebivalce, naj pomagajo v borbi za uresničenje preusmeritve italijanske notra-rije in zunanje politike, naj ne bodo razočarani od sedanjih žalostnih izkušenj, marveč naj gredo naprej v borbi za odprtje na levo, ki je tudi bitka za demokracijo in socializem, za mirno sožitje med narodi.
V nedeljo popoldne se je na sedežu delavskega krožka «Cacciatore» v ul. Mazzini vršil sprejem, na katerega so bile povabljene vidne politične in kulturne osebnosti tržaške javnosti. Na tem sprejemu se je tov. Nenni prisrčno pogova-jal s prisotnimi. Z večernim vlakom pa je tov Nenni odpotoval iz Trsta v Rim.
>» it(
--------------------------—Nj
nana. Mora bili enotna v za(r°ne
______ ko n
sti potrebe in možnosti, ^ 6 zmaga v težkih borbah, kih v teku, kar se bo dosegiol'
«e di
jo ra
bodo vse ljudske sile mob;°po1
zirane v isto smer.
Za vedno večjo krepitev^ 11 notno-sti naše partije je potjj bno, da tovariši Italijani narodnosti čimboljše pozni ge(| razmere na slovenskem PVidal ročju, kakšne so slovenj . stranke, kaj se v teh stranlC-a ali skupinah dogaja. Zavetjj n
se je treba, da Slovenci ne
r to
vijo samo v vaseh ali predlz ? stju, marveč tudi v mel(|en. Isto velja za slovenske to',yt ‘
riše, ki vse premalo pozn^ov’, italijanske politične stranke,:-"
?')•
večkrat pozabljajo, da je {parja ba voditi do teh strank do,, čeno politiko. Pozabljajo, daV . treba pomagati skupinam,;',.!5; izražajo vedno večje nezafUlsCi
voljstvo, so pripravljene p'
mostiti gotove pregrade in11"1!' povezati z demokratičnim ij" ni. kom. Vse to zavisi mnogo a a. našega pravilnega delovanj*', ,l* Ne smemo pozabiti, da ra' ‘ leg Slovencev živijo na Ofjj,a 01
nah, v Nabrežini, Devinu
trne.
drugje tudi Italijani. V to sn

.disni
mora partija, predvsem pa S venski tovariši posvetiti vei,t,K'” pažnjo. Teze pravijo, da je V 'a 8 ba analizirati razmere tržaŠL ga političnega življenja v V* njegovih krajevnih podrobb stih in na vseh področjih.
Pred kratkim smo bili plg veliki zmagi Komunistih partije Francije. Eden iziT- Q glavnih pogojev zmage je
ta, da se je partija predata
Gr
la enotna in borbena na e-*e področjih. Zato moramo kCot. ' piti enotnost delavskega rfe?a reda, ki je predpogoj in enotne demokratične frije b te Slovencev in Italijan?110! Preprečiti moramo vsak $noj. skus in manever, ki bi bil ije r; perjen proti enotnosti nlncr partije.	)te,
ZVONKčp. à
temi
Sv. Barbari
Na svojem obisku v miljski občini se je tov. Pietro Nenni ustavil tudi v osnovni šoli P1^,,
$n f Jfie .mi unii P
rej
pa ga celo slabšajo, ker spreminjajo to mesto, ki lahko predstavlja predstražo v pobudah in delu v Italiji, v parazitski ud. Omenil je vprašanja brezposelnosti, vprašanja bivših nameščencev ZVU, izseljevanja v tujino itd. Rekel je, da je pristaniška konferenca razodela bistvo tržaškega gospodarskega stanja, t. j. pomanjkanja politike, ki bi vrnila Trstu tisto vlogo, ki jo je igralo v preteklosti.
Zavzel se je za Integralno prosto cono, ki je Trstu in nje. govemu področju potrebna in ki ji nasprotujejo le ožji krogi špekulantov in krajevnih kapitalistov pod vodstvom Conf-industrie. Obljubil je, da se bo njegova stranka zavzela v parlamentu za prosto cono.
Poudaril je, da je vprašanje demokracije za Trst bistvenega pomena, ker brez demokratičnih pogojev življenja niti na drugih poljih ne bo mogel Trst napredovati. Zato je dejal, da -je treba postaviti pred parlamentom vprašanje parla, mentarnega zastopstva Trsta v
ZA VSAKOGAR NEKAJ:
:Jk \
«Za vraga, umaknite se vendar!»
* * *
RES VELIKA DOBRA VERA
Na procesu je odvetnik napel vise svoje sile za obrambo Mlade gospodične, ki je bila- obtožena, da je ukradla v neki trgovini luksuzen ženski kožuh. On res je dosegel, da je bilia obtoženka popolnoma oproščena.
Cim je sodnik prečital opro-
stilno razsodbo pa se gospodih približa odvetniku in ga nariaus vpraša:	,^Pa
«Torej, gospod odvetnik,
bom končno lahko nosila’ kož1,., brez vsake skrbi?»	I 1-le
ne
* * *
NITI NEBO NE ZAUP>
Angleški turist vpraša iirskh tolmača:
«Ali bi mi znali povedati, zajji sonce nikdar ne zatone lanskim imperijem»	-r
Irec nekaj časa pomišlja, n? .
•SaiKd
odgovori:	"	"	" ;jPesi
«Verjetno, ker niti nebo J čas zaupa v temi nobenemu An f ];u.
žu'”	gne
*	* *	n ih
V SVOJI KOZI Pri
«Čevlji', ki ste mi jih nappa«1, se mi tako dobro prilegajo, da al*i počutim, kot bi bil v svoji ko*j 1 «To je popolnoma mogoče, i) h!e pravljeni so namreč iz o«1 l., kože.»	.
*	* *	Jen
SKRAJNEŽI	če
«Jaz zelo počasi prebavlM
—	pripoveduje prijatelj znan1, od
—	«Ce popijem, na primer j»J‘
popijem, ga prebavim šele, ko postane koš.»
| J | OSEBNI SPOMINI E.D. STASOVE 0 DELU Z I.V. LENINOM
egiienin je bil nasprotnih
rtijihkomiselnosti v odločanju
tovariša,'ke na račun ilegalnih delavcev, ki niso dobro organizirali dostavljanja irašanja »čil središču v inozemstvu - Kako se zadržati pred policijo in na sodišču
tak tava---------------------------
•ažnika,
Ti in ml . alno je l)1Smu Vladimir Iljič pravi ložnost. I tovariši ! Zelo me žž 1*1 vznemirja popolna dt
ileke do * .
Tako sfniZacija naših (in vaših)
sov in
Namesto
)šno v vP' A11 Povezave.
pišete nekakšne kratke -mpresa Jrafske vzklike, iz katerih da ninnsnr razbrati. 1.
vij a jo,
, Ivanoviča (takšno je bilo te-i -- a’.Partijsko ime tov. Stalina C1.je’ f S.) ni ničesar. Kaj dela? 1 e ^den človek je hudičevo po-Ctl v Piterju ali okrog Pite-kajti tam gre slabo. Vojna ,	(‘žka. Nimamo ne informa-
no razUne vodstva, niti ne nadzor-t'seh d ra nad listom. 2. Povezave ne ov, kOlPtav^ja niti eden izmed gola svetl/‘k°v* Niti eden, niti eden.
in najo4Lt-Ve!’dar p0p0,!n raz,kro-!-
J razločnih m jasnih resolucij,
1 ljUdje|>nnibo od katere organiza-je treba; z Ustreznimi sklepi, s po-tnjih p»"vii°’ k(lo je bil delegat, če
* takšnih formalnih resolu-TALIN S P‘sm* intimnega značaja : i'nerno», «zdravo», «zmagali J11 itd. Ni resolucij iz Kije-Ni jih iz Sàvkinega mesta
tna v zaironeža’ E' S')’ NikolaJ (Par-žnosti f° imc cncga izmed članov *bah, ki’ E"®') jo poslal pismo z doseglo |° ra d ostili h vzklikov, ki pa ile moW0polnoma nesmiselno. Sploh re da uporabiti za tisk, niti crepitevf3 Uradno delo. Ali so bile e je noti- nc vse resolucije? Odo-italijan.V80 ni*h vsebino? Kakšna je ;e pozni j,na.. resolucije o konferen-skem pi . odinjajo se s krajevnimi slovenil"jal0rji'i' Niti na enega iz-h strani. -	. osnovnih elementarnih
ZaveCj3 anj n* odgovora. Niso nam enei ne * l)ovezave s tem mestom, li predi* **' n' razkroj? 4. Resoluei-v meiZ,Zalltevo P» denarju ni (gre iške to'.-,Cnar’ ki ga je dal boljševik o pozni ’ sor°dnik bogatašev Mo-stranke,-'!'- kl Je Pa(lel 1. 1905 v Mo-da je l • razkolu z menjševiki rank cFi'3 n’ °d nikoder, sploh Ijajo, Sramola. 5. Niti iz -fiflisa, pinam, f,.!* Bakuja (izredno važna e neza-'! ‘scal sploh ni jasno, če so ljene p3 1’odana poročila. Kje so re-rade inJ.Ucije? Sramota! 6. Od niko-ičnim V nt niti enega ponatisa ohve-mnogo ,.a a 1 vsaj njegovega dela, bo-tiovanjf tiskanega ali ciklostilizira-ti, da rJ- Sramota ! Točnega pismena 0#“ odgovora ni niti glede plat-Devinu j*®.®" Ali jo bodo izdali? V to SI) aj • .Ali je v celoti potrjena?
pa s1 ls®4i jo moramo v listu, tostiti veV°™ih vesti ni. 8. Obiskati je da je t')a se enkrat vse organizacije, e
povsod sprejeti točne, formalne, podrobne, jasne in razumljive resolucije in resolucije o zastopstvu na konferenci in o bistvu ter o pridružitvi k CK, proti likvidatorjem (konkretno proti krajevnim), o potrebi po denarju. 9. Z denarjem je slabo ; pošljite nam sklep, ki nam bo dal pravico do sodne terjatve. Nemci so odpovedali. Brez sodišča bi čez 3-4 mesece prišlo do popolnega poloma. 10. Ce nimate denarnih virov, morate takoj v osnovi pregledati proračun, mi smo prekoračili vse norme in gremo k bankrotstvu. 11. 26. marca je bil objavljen besen in ogaben članek proti konferenci. Jasno je, da je to Trocki. Velika borba zaradi konference, Rusija pa molči. Ni se kaj bahati in hvaliti.
Rezultat : to je razkroj in dezorganizaeija. Potrebni so obhodi in povezava. Dopisovanje mora biti redno. Potreben je ponatis obvestil, čeprav tudi ci-klostiliziran. Drugače je vse samo bahanje. Lenin.»
Pošljite pismo S. za nadaljnje odpošiljanje. Pozdravljeni.»
S. je Sergo Ordžonikidze. Jaz sem to pismo prepisala in ga poslala Ordžonikidzeju.
Zakaj se je Vladimir Iljič jezil? Zdelo se mu je, da počasi reagiramo na dogodke, dočim je on gorel v delu. Tu pa je treba nekaj pojasniti.
Pismo Vladimirja Iljiča namreč ni moglo biti odposlano iz Boronina, kjer je živel. Poslala ga je Nadežda Konstantinovna ali v Francijo, ali v Anglijo ali pa v Nemčijo in je seveda po dolgem času prišlo v Rusijo. Jaz po drugi strani ga nisem mogla prejeti na svoj naslov. Ko sem pismo prejela, sem ga morala razložiti, t. j. predvsem razodeti, nato dešifrirati vsa šifrirana mesta, teli pa je bilo v tem pismu kar 11. Razen tega je bilo treba vedeti, koliko časa je pismo vzelo za pisanje. Prvič, pisanje vsebine, drugič, podčrtavanje vseh mest, ki so zahtevala deši-friranje, tretjič, šifriranje, četrtič, kontrola tega, petič, napi-sanje zunanjega pisma, šestič pripisanjo šifriranega s kemičnim črnilom. Nato pa je bilo treba zopet odposlati pismo na tuj naslov v tujino, od tam pa Nadeždi Konstantinovih. Vse to pa je terjalo veliko časa. Zato je Vladimir Iljič prejemal naša
ZA MASE KMETE
ija v v--podreti ičjih. bili p: mnisti^
;ne jf! Ob sajenju graha
predsta Grah ni zahtevna rastlina i na ede gnojenja, obratno pa amo	vse metuljnice grah po-
tega r,nCa, količino dusičnatega tj sire? °J! a v zemlji. Zaradi tega
sejati grah v nepo-talijantnojeno zemljo, ker v po-vsak Snojeni zemlji,'zlasti če se
isti 1 nfn4u U, SVež gnoj’ grah le ,te ’ l- 1- Prav močno ra-
’ONKC	a rodi ,e malo. Vendar
------'z’emv1013 kiti tudi za grah
m -,Ja ntočna in rodovitna.
1ììsaL°1j mu »»ja ono zem-m_.e’ ki je bilo leto prej ; cn° Pognojeno. Ne smemo Pa pozabiti, da grah kot vse v n - rasttine rabi pri raz-g§ JU tuji druge snovi, med
pridejo redilne snovi zgodaj spomladi do travnih korenin in se trava začne bolj zgodaj razvijati. Cim prej gnojimo travnik, tem več bo zalegel.
Gnojnice pa ni pravilno že jeseni polivati po travnikih, ker gredo potem redilne sno. vi pregloboko v zemljo in jih ne morejo travne korenine doseči. V tej zvezi bi bila škoda še večja na peščeni zemlji, ker peščena -tla imajo mnogo manjše možnosti, da obdržijo redilne snovi v primerjavi z ilovnatimi zemljami. Meseca februarja je za gnojenje z gnojnico po travnikih najprimernejši čas.
Umetna gnojila trosimo po travnikih tudi februarja in
I razvifC)U--n^JVe^*11 Sorskih velikanov na svetu je zelo vin ZIVin°reja, s katero so se do sedaj najbolj ba-ovc n eblV-alci Tibeta- Na sliki: pastirji in velika čreda na pašniku, ki se nahaja v višini 3500 metrov nad
morsko gladino
oli p P,
aterimi so najvažnejše kalij En dosfor. Običajno naše zem-ni5° boSate -s temi snov-’> ki jih moramo dodajati z A i finimi gnojili.
"1,/f ri sajenju graha naj to-'•(j J velja vedno kot pravilo, spodil a ne smemo pretiravati z 1 naiv alenatimi gnojili, vendar k, se^^amo dodati primerne a k0^IHclclne superfosfata in kane VJ S°k’ ker se bodo rastlina n	le tako pravilno
ŠUPA 1 e in nam bodo dale irsKd nogo okusnega pridelka.
nad t Kdaj gnojimo travnike
la» ^ icic,_ravn^e lahko gnojimo od
,b-‘
ebo 1 čas	konca zime. -Pravi
Anf* l;^:	a gnojenje pa je v ve-
lgno»,meri odvisen °d vrste nike a’ kl S3 tresimo na trav-> da povečamo količino
W.^of'delka in izboljšujemo iv! vrednosti sena.
'če. 1)' h!eVsvraVllno -ie trošenje
od
ane
sicer he škoduje, toda s hlevskim gno-ii, bomo i-dobička,
to velja predvsem za super-fosfat in za dusičnata gnojila, ki so močno raztopljiva in so takoj uporabljiva za rastline. T-homasovo žlindro in kalijevo sol pa lahko trosimo bodisi spomladi kakor tudi že jeseni.
Detelj išča pa ni umestno gnojiti z dusičnatimi gnojili ali pa z gnojnico, ker detelja ne rabi velike količipe takšnega gnojila, ker bi z njimi pospeševali rast travniškega plevela, ki bi se razpasel na škodo detelje.
°v< kihV-Skiega gnoia po travni-
^ieeSCer°mladi' ^ 8n°'
avljaj km	-
gno'- jes®ni’ bomo imeli
Ja več dobička, ker j golobov v 17-18 dneh,
V kolikem času se jajca izvalijo
Ker v kratkem bo domača perutnina začela valiti, jajca, navedemo tu čas, ki ga potrebujejo jajca razne perutnine od začetka valjenja do rojstva mladičev.
Od kokoši se jajca izvalijo v 21 dneh, od pur v 27-29 dneh, od rac v 26-28 dneh, od gasi v 28-3-0 dneh, od pavov v 29-31 dneh, od bisernic (faraonk) v 26-27 dneh in od
pisma z zakasnitvijo. On pa je gorel v delu.
Po dveh tednih sem prejela pismo Serga, ki je pisal, da je prejel «jezno pismo Iljiča», da pa je sedaj vse v redu, kajti Vladimir Iljič je prejel od Ruskega urada poročilo in se je pomiril.
Povrnila se bom na kratko na pismo «Absolutnemu». V čem je bilo bistvo tega pisma. Starejši tovariši vedo, Ua je svoj-čas obstajala brošura : «Kako se obnašati na zasliševanju?» Brošuro je bil napisal Baharev. V njej je itilo podčrtano, da se pri aretaciji in na zasliševanju ne smejo dajati izjave. Tedaj so se politične zadeve reševale z administrativnimi ukrepi. Ko so nas i. 1904 aretirali v Moskvi, je bil uveden kazenski zakonik, na podlagi katerega so revolucionarje obtoževali po čl. 126. točkah 1. in 2.: 2. točka se je nanašala na socialdemokrate, 1. pa na e sere. Ko smo sedeli v Taganskem zaporu, smo pretresali, kako bo, kako naj se držimo na sodišču, ali naj podajmo izjave, ali naj pokličemo odvetnika, ali naj pred sodiščem govorimo itd. Ko so me po gladovni stavki v zaporu novembra 1904 izpustili s poroštvom in sem odšla v Peterburg, so mi tovariši naročili napisali pismo Vladimirju Iljiču in zaprositi ga za mnenje. Prosila naj bi ga, naj se napiše brošura : «Kako se držati pred sodiščem» podobno brošuri «Kako se vedeti na zasliševanju».
V svojem odgovoru na to pismo je Vladimir Iljič med drugim pisal naslednje: «Osebno si nisem še ustvaril popolnoma določenega mnenja in bi se raje, predno bi se izrekel, podrobno pogovoril s tovariši, ki so ali so niti pred sodiščem».
Nadalje v istem pismu pravi: «Sedaj, brez izkušenj ne bi smatral za umestno izdati brošuro... Zaključil bom, ponavljajoč še enkrat :	to so moji
predsodki, ki pa jih je treba najmanj upoštevati pri reševanju. Treba bo počakati, kaj bodo velele izkušnje...»
Hočem opozoriti na to, kakšen skromen človek je bil Vladimir Iljič in kako resno je pri. stopal k slehernemu vprašanju. Smatral je, da je treba počakati, če ni dovolj gradiva za rešitev vprašanja.
(Naduljevanje sledi)
Kostanjev rak na Primorskem
Velik del Primorske, k.er obstajajo kostanjevi nasadi, je o-kužen po raku, to je silno ne-va- ' bolezni, ki v razmeroma kratkem času pokonča kostanjevo drevje. Prve znake omenjene bo.ezni so opaziti na spodnjem delu Krasa in pa nekod na Goriškem že pred več leti. Zaradi tega je bil izdan ukaz. naj posekajo vsa kostanjeva drevesa na omenjenih področjih.
Pred nedavnim je prišla na Primorsko posebna komisija strokovnjakov, ki se ukvarja z vprašanjem, kako ustaviti to nevarno drevesno bolezen. V bivšem sežanskem okraju in na Goriškem je zabeležila 40 žarišč konstanjevega raka. Pvršina okuženih gozdov znaša 2500 ha kostanjevih gozdov Pripomniti je treba še to, da so kostanjev rak prinesli v Evropo Američani.
100-LETNICA ROJSTVA VELIKEGA SLOVENSKEGA PESNIKA
Aškerčevo življenje in delo
ueina stran starinske hiše «K zlati črpalki» v Pragi
9. januarja je poteklo 100 let, odkar se je v Globokem pri Rimskih toplicah na Štajerskem rodil pesnik Anton Aškerc. Njegov oče je bil siromašen kočar. Ko je bil Anton še otrok so upniki na dražbi prodali še ono malo, kar so imeli, zato se je vsa družina morala preseliti k sorodnikom v Senožeče pri Rimskih toplicah. Sorodniki so kasneje skrbeli za to, da je nadarjeni Anton šel na gimnazijo v Celje in po njih želji je po dovršeni maturi stopil v mariborsko bogoslovje ter postal duhovnik# dasiravno ni zato čutil poklica. Kot duhovnik je opravljal kaplansko službo po raznih župnijah na Štajerskem. Zaradi neprestanih sporov s cerkvenimi predstojniki so ga pogostoma premeščali. Po 17 letih pa je zaprosil za upokojitev. Prošnji je bilo ugodeno in Aškerc je odložil duhovniško suknjo. Po posredovanju takratnega ljubi jan.
skega župana Hribarja je Aškerc dobil službo magistratnega arhivarja v Ljubljani. To delo je vestno opravljal do svoje smrti. 5. junija 191A ga je zadela kap, zaradi katere je dva dni kasneje umrl.
Po je kratek oris njegove življenjske poti, ki sama na sebi ni kdove kako važna, zato je pa tembolj važno delof ki ga je opravil in ki vedno govorif kakor oni modrec v njegovi krasni «Čaši nesmrtnosti)):
«V delih svoj*ih sam boš živel
večno...»
Anton Aškerc je začel pesni-kovati, ko je bil v mariborskem bogoslovju. Javno se je oglasil najprej v Stritarjevem «Dunaj skem zvonu)), toda ne s pravim imenom, temveč s psevdonimom Gorazd. Dasiravno je bil tedaj se neizviren in pod močnim vplivom Stritarja in njegovih roman*
ko pozornost v slovenskem li- Južno Rusijo, Krim in Kavkaz, terarnem svetu.	leta 1906 Egipt, v letih 1906-
Kasneje je Aškerc objatdjal 1907 se je miuiil dalj časa v svoje pesmi, vedno pod imenom I Trstu in okolici, kjer je spozna-Gorazd v raznih leposlovnih in I val življenje primorskih ribičev, drugih revijah iti časopisih. Pri I leta 1908 pa je bil v Grčiji.
«Ljubljanskem zvonu» je sode- ' loval celih 28 let. Štiri leta je bil celo njegov urednik.
Toda Anton Aškerc ni bil le pesnik. Pisal je tudi v prozi. Ksakoletne počitnice je izrabil za potovanja po raznih deželah sveta. Sploh potoval je mnogo. Obiskat je Češko (1885), Bo-sno-Hercegovino in Madžarsko (1886), Italijo, kjer si je ogledal zlasti Benetke (1887), Slovaško in Jurakovo na Poljskem (1889), Carigrad, Malo Azijo, Bolgarijo in Srbijo (1893), Capri in Pompe je v Italiji (1899); zlasti mnogo je potoval leta 2901, saj je obiskal Oglej, Čedad in Videm, nadalje Poljsko,
tičnih sovrstnikov, je vendar že Varšavo, Severno in Srednjo Ru-s prvim nastopom vzbudil veli- si jo, naslednje leto je obiskal
V OKVIRU ZADNJIH DVEH GOSPODARSKIH NAČRTOV
Kakšna javna dela ima
v načrtu občina Repentabor
Ureditev in razširitev cest - Stanovanjska hiša pri Fernetičih - Merodajna oblast znižala predloženi načrt za nad 50 c/o - Premalo upoštevanja za občinske probleme
Na prvi letošnji seji občinskega sveta na Repentabru, ki je bila pred tednom dni, sta prišla med drugimi točkami na dnevni red gospodarska načrta št. 15-18 in št. 17-18. Prvi se nanaša na drugo šestmesečje
1955	in prvo 1956, dočim velja drugi od 1. julija 1956 do 30. junija 1957. Po novih uredbah se morajo namreč gospodarski načrti sestavljati za dobo enega leta, dočim so se prej se-staviljali vsakokarat za šest mesecev.
Prvi gospodarski načrt je nadrejena oblast znižala za nad 50%. Od predlaganih 38 milijonov za razna javna dela je odobrila le 17 milijonov sto-tisoč lir in dejansko črtala vse važnejše postavke, ki pa jih je občinski odbor v celoti ponovil v naslednjem proračunu.
Tako je bilo odobrenih 10 milijonov za razna popravila in širjenje ceste iz Velikega Repna do meje zgoniške občine, dva in pol milijona je bilo odobreno za naknadno asfaltiranje občinskih cest, nadaljnja dva in pol milijona ima občinska uprava na razpolago v prvem načrtu za kopanje jarkov, kjer bodo polagali vodovodne cevi, poleg tega sta bila odobrena še dva milijona za dodatno asfaltiranje cest s plastjo gorkega asfalta, ker bodo slednje tako odpornejše posebno pred vročino in se bo s tem precej prihranilo na popravilih.
V naslednjem gospodarskem načrtu za drugo šestmesečje
1956	in prvo šestmesečje 1957 je občinska uprava še enkrat vztrajala na tistih javnih delih, ki so bila črtana v prejšnjem načrtu. To se sicer dogaja v vseh občinah, ko morajo občinske uprave, zaradi nezadostnega razumevanja vistiti forumov, leto za letom moledovati za ista dela, ki so brez dvoma velike važnosti za določeno občino.
V	drugem gospodarskem načrtu so zapopadena javna dela za skupni znesek 30 milijonov 520 tisoč lir, ki gotovo niso pretirana, četudi je občina razmeroma majhna. Za u-reditev ceste Col-Repentabor m gradnjo zidnih podstavkov je predvidena vsota 3 milijonov lir, poldrugi milijon lir ,e predviden za izvravnanje zemljišč, ki so bila razkopana na raznih cestnih ovinkih, za asfaltiranje cest z novo plastjo gorkega asfalta je vnesen znesek 4 milijonov lir. V načrtu sta tudi 2 milijona za ureditev ceste Coi-Vehki Repen, poldrugi milijon za asfaltiranje vaških poti v Velikem Repnu, 3,5 milijone vpraša občina v tem načr,u za razširitev ceste iz Repentabra do meje zgoniške občine in za ureditev cestnih zidov. Končno je še po-stavka za ureditev kanalizacije in tlakovanje ceste, ki pelje s Cola do cerkve. Za ta dela je predvidena vsota milijona štiristotisoč lir. Za omenjena dela je tako predvidena skupna vsota liS milijonov 900 tisoč lir.
V	drugem delu proračuna, ki se nanaša na vzdrževanje občinskih stavb in še druga dela, najdemo skupno vsoto 13 milijonov 620 tisoč lir, ki je tako razdeljena: za vzdrževanje občinskih stavb (šole, vrtci, sedež županstva itd.) je predvidena vsota 2,320.000 lir, za popravila strehe župnišča
700.000	lir, postavitev nove tire na cerkvi na Repentabru
600.000	lir. Kot zadnja je važna postavka za gradnjo stanovanjske hiše pri Fernetičih. Za to je predvidenih 10 milijonov lir.
Čeprav bi na prvi pogled zgledalo — upoštevajoč število prebivalcev občine — da je celotna vsota izdatna, je treba po drugi priznati, da je predloženi gospodarski načrt sestavljen res strogo v mejah najnujnejših in neodložljivih
potreb dbčine. Dokončna. ureditev cest, ki je poleg predlagane stanovanjske hiše najvažnejša postavka, je za repenta-brsko občino velikega pomena. Ne smemo namreč pozabiti, da je ta občina lepa izletniška točka, ki privabi posebno v poletnem času vsako nedeljo precejšnje število Tržačanov. In za razvoj turizma, ki ima v tej občini dobi e pogoje, je treba poleg modernih in ustreznih gostinskih obratov, tudi dobre ceste.
Tudi stanovanjsko vprašanje v tej občini ni še rešeno, čeprav imajo že' eno stanovanjsko hišo. Zato bi morale merodajne oblasti odobriti poleg drugih tudi postavko za gradnjo stanovanjske hiše pri Fernetičih.
Po teh 'kriterjih bi se morale ravnati oblasti, ki odločajo o proraču.tih naših občin, upo-
števajoč, da so stavljeni predlogi stvarni in da kot taki izražajo res najnujnejše potrebe občine.
R. B.
Suženjstvo v Afriki
Profesor v zavoau za politične vede Pacaut niše, da v francoski zahodni Afriki še vedno obstaja suženjstvo. Pred nedavnim je neki francoski poslanec protestiral ker s teh področij pošiljajo romarje v Meko in jih tam prodajajo arabskim bogatašem. Omenjeni profesor pa pravi, da sužnje prodajajo in kupujejo tudi v kraju samem. Na trgu cenijo žensko prav tako kot močnega moškega na okrog 50.000 tamkajšnjih frankov. Cena za petletnega otroka pa je od 10.000 frankov naprej.
Povsod, kjer je bil, je nabiral gradivo za svoje delo, bodisi za pesmi kakor tudi za prozo.
Kot arhivar ljubljanskega magistrata je imet možnost pregledati najrazličnejše dokumente iz slovensue zgodovine. In res je prav v tem času opravil veliko in za naš narod in našo zgodovino zelo hvaležno poslanstvo. Neprestano je zbiral zgodovinsko gradivo, katero je potem v verzih ati v prosti besedi priobčeval v raznih publikacijah. Jako je marsikateri dogodek iz slovenske zgodovine otet pred pozabo, za kar mu bo naš narod vedno hvaležen.
V času, ko se je Aškerc pojavil na pozornici slovenske poezije, je vladala pravcata revščina na tem področju. Jtiazen Gregorčiča in Pagliaruzzija-Krilana ni bilo med Slovenci nobenega drugega vidnejšega pesnika. Tudi to je pripomoglo, da se je Aškerc Kmalu uveljavil v slovenski javnosti in to kljub temu, da je nasčopal pod psevdonimom in da se je kaj kmalu prav tako kakor zoper Gregorčiča obregnil fanatični konzervativec Mahnič. Iz začetne neizvirnosti in romanticizma se je pod vodstvom zaslužnega mentorja Levca preoblikoval in izpopolnil v pravega realističnega pesnika, ki je svoje motive zajemal iz resničnega sodobnega /judske-ga življenja. Tako je njegove pesmi napolnila vsebina, ki je v krasnih, preprostih in kleni/l besedah ter brez olepšavanja spregovorila o viharnih časih slovenske zgodovine in slovenske zemlje sploh. V baladah in romancah, ki jih je objavljal zlasti v «Ljubljanskem zvonu» je osvetljeval slovensko ljudsko življenje in zgodovino (Vaška lipa, Brodnik, Svetopolkova o-poroka, Poslednje pismo, Najlepši dan, Mutec Osojski, Stari grad, Anka). Od močno čustvenih in liričnih pesmi naj omenimo na tem mestu pesmi: Tri ptice, Judit, Tuji pevec, Svetinja in Poroka. Ne moremo preko narodnih budnic, kot so: Mi vstajamo, Zadnja večerja, Kralj Matjaž, Čaša nesmrtnosti in Solus. Omeniti moramo še pesem: Slovenska legenda, katera je imela prvotni naslov: Nov svetnik in ki jo je pisatelj napisal v počastitev tristoletnice
■ . .hiaiiei (iuja na t v stran1, i
DOPIS UREDNIŠTVU
Predsedstvo II. kongresa Romunske delavske partije, ki je bil zadnje dni decembra preteklega leta. Na predsedstvu so glavni voditelji Romunije na čelu s tov. Gheorgiu Dejem, član vodstva KP Kitajske Cu Teh, predstavnik KP SZ Kiriljenko, voditeljica KP Španije Ibarruri Pasionaria in drugi. Našo partijo je na kongresu zastopal član Izvršnega komiteja Ruggero Spadaro, ki je pozdravil kongres v imenu slovenskih in italijanskih komunistov Tržaškega ozemlja
Mati pove, da je zunaj, da ne more jesti.
«K mizi se pride k molitvi, naj se jé ali ne jé,» odgovori Smrekar jezno in takoj potem Franica pride. Med kosilom, katerega je hči prav malo in prav posiljeno pokušala, ni oče govoril ničesar.
Ko je bilo dokončano, vsak hlapcev, nare-divši pol križa, razmršene lase malo s prsti popravi in klobuk nasadi, a dekle pobero žlice, sklede in kar je itilo na mizi. Potem reče Smrekar: «Le pojdite na delo!» Obrnjen k Franici spregovori : «Ti tukaj ostani !»
Sama sla bila v hiši. Oče zaklene duri od znotraj. Hči sedi na klopi, bleda, s povešenimi očmi, z rokama mrtvo v naročaj spuščenima, kakor kip iz belega kamna. Oče s prekri-zanima rokama stopi na sredo hiše in reče:
« Semkaj predme stopi!»
Franica vstane in stopi predenj, povzdigne proseče oči k očetu, pa videč, da je njegov pogled oster, strog in jezen, povesi je koj.
« Poklekni ! »
Deklica pade na kolena ter se spusti v zlasan jok.
«Kdo sem jaz?»
Smrekar mora svoje vprašanje ponoviti, predno hči jokaje s slabim glasom odgovori :
«Moj oče.»
«Moli mi deset božjih zapovedi ! »
Hoi začne božje zapovedi praviti, ali pride komaj do druge in dalje ne more, beseda ji za-staja v grlu. Oče menda to vidi in reče :
«Kaj uči četrta zapoved?»
«Spoštuj očeta in mater...»
«Prav... Da boš dolgo živela in da se ti
Ali ti mene spo-
dobni godilo na zemlji, štuješ?
«Spoštujem.»
«In me slepiš ! Jaz menim, da si dobra, pametna hči, a ti za menoj na tihoma zveze sklepaš z beračem, s sinom takega človeka, ki veš, da ga jaz videti ne morem. Kaj je to? Kaj bo iz tega ! Drugega nima nego sam sebe in svoj prazni žep, pa se ti meniš ž njim? Kaj imaš ž njim?»
«Pregrešnega nisem imela nikdar nič ž njim,» odgovori dekle.
« Kaj ? Pregrešnega nič ! Deklina, ko bi to tvoj oče slišal ali mislil, potlej bi drugače govoril s teboj. Pregrešnega ! Potlej pa pojdi,
Josip Jurčič
SOSEDOV SIM
kakor je svet dolg in širok očeta in matere iskat, v tej hiši bi ga ne imela več, ako bi to. še to prišlo ! Veš, kaj govorim?»
Deklica hoče s tal vstati.
«Kleči!» zagrmi oče. — «Obljubi mi, da se ne boš od danes, od te ure več pečala ž njim, da ž njim tudi govorila ne boš!»
Hči se hoče okleniti očetovih kolen, ali on odstopi in reče :
«Obljubi !»
«Obetam,» spregovori ona.
«Vidiš, kaj tukaj na steni visi?» -— reče on, kaže na puško, ki je bila nad posteljo obešena. — «Rajši ga ustrelim, nego da bi... že veš, kaj mislim. Zahvali se svoji materi, da te sinoči nisem dobil, sicer...»
Rekši se mož obme proti durim in odide.
XVII	•
T-j opoldne je Smrekar brez namena stal na l koncu svoje hiše pod oknom tiste izbice, v kateri je njegova hči spavala.
«Pojdi sem, stara», migne svoi ženi, ki je liaš iz kašče prišla.
«Kaj je?» vpraša mati Smrekarica.
«Vidiš ! » pokaže mož s prstom na tla oli zidu.
«Jaz ničesar ne vidim,» odgovori mati.
«Ne? Menda si slepa. Tla so tod razhojena. odpadki od zida razdrobljeni s stopinjo. Zid na robu okna je tudi zamazan. To je sled. Po noči se je hodil pogovarjat k njo. Da bi ga bil jaz enkrat dobil ! Od danes ne sme dekle več tukaj spati. Zgoraj ji postiljaj.»
Žena pokima in zamišljeno odide v vežo.
Odslej sta pazila oče in mati na hčer. Ves dan je morala biti pri domu. Oče je hodil manj po trgovstvo nego prej, in kadar je moral kam iti, ni pozabil pred odhodom ženi zabičiti, naj bo pazna ter naj ima povsod oči.
Deklica je liho opravljala vsakdanja dela. Stregla je materi in očetu z večjo skrbljivostjo nego poprej, a govorila je malo in vesela ni bila nikdar. Z obraza ji je od dne do dne bolj ginila cvetoča, zdrave in mladost oznanjujoča barva, žalost je bila razlita po njenem obličju.
Mali je poznala črva, ki jo gloje, in v srce se ji je smililo dete. S to in ono malo rečjo jo je skušala razveseliti, molila zanjo in jokala se, kadar je bila sama. Včasi se ji je mož zdel preoster, a včasi bi bila ženica vso bolečino, ki se je iz hčere v njeno materino srce stakala, izlila v jezo do — Štefana, ki je bil po njenih mislih edini kriv, da ni bilo v njeni hiši — ne miru, miru, praznote, tišine je bilo še preveč — tistega veselopokojnega stanja, ki je kraljevalo vedno na Smrekarjevem domu.
Neko nedeljo popoldne, ko so bili šli vsi v cerkev k nauku in je Smrekarica sama doma pri oknu sedela ter bukve vseh svetnikov in svetnic v roki držala, videla je Štefana mimo okna iti. Hitro ga pokliče v hišo.
Ko je pred njo stal, začne ga žena oštevati in zmerjati, da more biti tako hudoben ter brez pameti in premisleka zdražbo delati v družini, pa nevednemu dekletu, ki ga ne more nikdar dobiti v zakon, z nepremišljeno ljubeznijo srce težiti.
Dokler se mati Smrekarica huduje, ne odgovarja Štefan ničesar. Sedi na klopi in z eno, v ogel mize uprto roko glavo podslanja. Ko se žena umiri, spregovori on:
«Res je mali. nepremišljena je ta ljubezen. Jaz nisem mislil, kaj bo iz tega, niti da bi kaj bilo, niti kaj bi utegnilo biti, nego...»
«Iz glave si jo moraš izbiti, pa je. On je rekel, da te ustreli, če boš hodil še na njo.»
«To me ne straši mati ; meni bi ne bila velika izguba, če me zdaj ustreli ta ali ta. Tudi mi ne more nihče na svetu ukazati, da bi
si jo iz glave izbil. Pozabiti je ne bom mogel, dokler bom živ. Tega vendar ne rečem, da se ne bi s poli umaknil, daleč proč ; a ne zaradi očeta in sveta, temveč njej na ljubav. Vi ne veste in nihče ne ve, kaj sem trpel te dni, ko sem slišal, da ji je hudo, in da sem jaz kriv tega.»
Smrekarica je videla, da je Štefan težko solzo v očesu zatiral. To jo je precej omečilo in dejala je:
«Saj jaz ti ne rečem nič. Poznam le, da si priden fant. Bog ve kako bi bilo, ako bi šlo pri naši hiši po moje. Ali to sam vidiš, da k nam ne moreš priti, saj poznaš našega očeta. Jaz le ne vem, kako si mogel tako neumen biti, da si mu celo sam kaj takega pripovedoval ter vprašal ga, kar bi ti bila jaz bolj zlepa povedala ! Glej, koliko sitnosti in nesreče bi se bilo odvrnilo. — Iz glave si pa lahko vse izbiješ, ako hočeš. Na svetu človek vse pozabi, samo greha ne lahko. Le pameten bodi in sosedje bomo, prijatelji med seboj zmerom, kakor do zdaj.»
«Zmerom. Do danes mi niste žal besede rekli. Bolelo me je poprej, ko ste mi toliko hudega očitali, a zdaj sem vesel, ker vidim, da ste dobri. Jaz ne morem in si ne upam misliti, kako se mi ta reč izteče...»
«Tako se izteče, kakor se mora.»
«Včasi sem želel, da bi tega vašega bogastva ne bilo nič, včasi sem dejal, da bi se Franica le drugam ne možila, naj jo jaz dobim ali ne, včasi pa me popade, da menim : ni mogoče in ne sme Ititi, da bi jo kateri drugi dobil. Tako mi vre po glavi, vem, kaj hočem, in ne vem.»
«To ni prav ; vsega tega ni treba misliti ! Kako drugo si izberi, saj jih je dosti, ki te rade in lahko vzorno.» «Ljudje govore» —r reče Štefan dalje — «da jaz vaše Franice iščem samo zaradi denarja, ki ga bo imela. To je res, denar je lepa reč na svetu, jaz bi se ga ne branil, kakor se ga nobeni človek ne brani : ali smem povedati vam, mati, in vsem ljudem, če tudi neče nihče verjeti, jaz bi vašo Franieo vzel, ako bi ji tudi moral kupiti vse, v kar se pred poroko obleče.»
«IjC po umu delaj ter ne sezaj tjakaj, odkoder ne dosežeš ničesar. Zdaj pojdi, ljudje bodo iz cerkve šli ; nečem, da hi kdo vedel, da sem govorila s teboj.»
(Sledi dvanajsto naduljevunje)
lovariš Čok Karel, starejši nam je poslal naslednji članek s prošnjo, naj ga objavimo :
Slovenci Tržaškega ozemlja smo bili prepričani, da bomo enotno proslavljali našega velikega pesnika Prešerna. Ali, kakor kaže, bomo tudi letos razočarani. Slovensko hrvatska ljudska prosveta je predlagala Slovenski prosvetni zvezi, naj bi se letošnja Prešernova proslava skupno organizirala. Slovenska prosvetna zveza pa je dala tak odgovor, da se človeku zdi skoraj neverjeten. Izgovarjajo se, da čas še ni za to dozorel in vmes še stavljajo stvari, ki s kulturo nimajo nič opraviti, še najmanj pa s Prešernovo proslavo. Slovenska kultura ima že itak opravka s številnimi silami, ki skušajo zaustavljati njen razvoj, zato bodimo vsaj Slovenci njeni branilci. V teh obrambnih naporih pa moramo biti e-notni. Pravite, da čas še ni dozorel. Pojdite v slovenske hiše, pa boste videli, kakšen odgovor dobite !
Še je čas, da se to popravi in da se letošnja Prešernova proslava organizira res v duhu enotnosti, kajti sam Prešeren si želi v Zdravljici, naj bi vsi narodi sveta složno živeli. Zakaj pa bi ravno mi tržaški Slovenci ne smeli najti poti do enotnosti?
LOK KAREL, starejši
Razumemo čustva tov. Karla Čoka in mu ne moremo kol pritrditi, prav posebno v tistih točkah, v katerih pravi, da .še je čas za prirejanje enotne Pre ernove proslave in da je enotnost slovenskega kulturnega gibanja nujno potrebna. Mi pa smo prepričani. da se bo slej ali prej ta enotnost dosegla z odpravo vseh subjektivnih ovir, ki jo še vedno onemogočajo. Samo delati je treha za to, truditi se, da pravilna težnja tržaških Slo‘ vencev prodre v zavest slehernega človeka in da se iz te zavesti porodi tista enotnost, ki je važen činitelj v obrambi življenjskih koristi zamejskih Slovencev.	Uredništvo
Kulturne vesti
Decembra se je vršila v Pra gi razstava indijske klasične ii sodobne upodabljajoče umetno sti. Proti koncu leta je bila isti razstava otvorjena v Bratislavi Češkoslovaška publika jo je ze lo ugodno sprejela.
* * *
Decembra je na češkoslova -kili odrih nastopilo več inozem skih pevcev, dirigentov orke sirov, pianistov in violinistov Med drugimi so nastopili : sov jelska operna pevka Larisa Av djejeva,»madžarski violinist Ed< Zathurcczky, romunski operni pevci P. S. Goanga, Jekaterim Vilcovici, Marieta Grebenisan nemška dirigenta orkestrov Her manti Abendroth in Mainhari von Zallinger, francoska piani stka Jeanne Marie Darré itd.
* * *
Češkoslovaška filmska indù atrija javlja, da je 1955 izde lai a 18 umetniških filmov it da jih bo letos izdelala preki 30. Med drugimi tretji del hu sitske trilogije «Proti vsem» film «Legenda ljubezni» po o snutku turskega pesnika Nazimt llikmeta, «Dogodivščine dobreg« vojaka Svejka» po delu znanegt češkega humorista J. Haska, «N: pragu življenja» o problemati ki mladinskega življenja, «Spon o življenju mladih zakoncev «Brez gospodarja» po romani T. Svaiopluka. Poleg teh 30 fil mov je v programu tudi izdela va številnih filmov za otroke Zvedelo se je tudi, da bo ČSR kot je že običajno vsako leto organizirala tudi letos v Karlo vili Varih IX. mednarodni film ski festival, h kateremu je ž< pristopilo več držav. ČSR pa se bo udeležila številnih inozem skih i timskih festivalov, mec temi tudi beneškega.
* * *
Sovjetski violinist David Oj strali je decembra prvikrat go stoval v ZDA. Za njegov k on ceri je vladalo veliko zanima nje. izvajal je skladbe Beetho vena, Prokofjeva, Tartinija in Čajkovskega.
* * *
Jugoslovanska filmska pod jetja bodo letos snemala 18 u tnetniških filmov, od katerih t nedokončanih v minuli sezoni V načrtu je snemanje 130 dokumentarnih filmov in 60 film skih tednikov,
* * *
Letos se bodo vršili naslednji filmski festivali : v Cannesu ne francoskem od marca do aprila. v Corku na Irskem od 21. dc 27. maja, v Berlinu od 22. junija do 3. julija, v Karlovih Varili v ČSR od 11. do 24. julija od J 3. do 22. julija v Locarne na Švicarskem, v drugi polovici avgusta v Benetkah in od 20 avgusta do 9. septembra v E dimburgu na Škotskem.
PREJELI SMO...
Revne de la politique ini
nationaie, številki 136 in od 1. in 15. decembra 1955; daja Zveza novinarjev Ju slavije, Beograd.
Naš kalendar (Yugoslav-i nadian Year Book) za 1. 1£ izdala Zveza jugoslovans Kanadcev in list «Jedinstv Toronto, Kanada.
Revne Roumaine, štev. 1955, romunska kulturna rt ja, ki izhaja v francoščini, gleščini in nemščini, Buks šta.
Galeb, list za mladino, 1 2, štev 2.-3., Tret.
Aškerčevo
življenje in delo
(Nadaljevanje s 3. strani)
smrti Primoža Trubarja. Na so-
dobne dogodke se opirajo in iz ljudskega življenja črpajo snov pesmi: Boj proti Pirotu, Na sedmini, Napoleonov večer, Vaška balada, Mejnik, Popotni motivi, Iz popotnega dnevnika, Dvorski norec, Kristus in Pe* ter, O jezeru, Črnišolec, Vinska bajka in druge. Nedvomno pa spada med Aškerčeva najmočnejša dela venec balad o kmečkih uporih na Slovenskem, t. j. venec 140 pesmi pod naslovom: Stara pravda. V teh pesmih je Aškerc naslikal dogodke iz dveh poglavitnih kmečkih uporov in je v značilnih potezah predstavil fevdalne gospodarje in kmečke upornike. V pravi luči nam je predstavil takratne borbe z vsemi njenimi strahotami.
Končno naj omenimo se pesmi, v katerih Aškerc prav tako posega v zgodovino. To so: List iz krpnike Zajčke, Ilirska tragedija, Ukrajinska balada, Atila in slovenska kraljica.
Aškerc je bil bojevita osebnost. V tem se je močno razlikoval od Gregorčiča. Na ostre in brezobzirne napade dr. Mahniča, je reagiral z vso odločnostjo. Reagiral je v pesmih : Firduzi in derviš, Pegas in osel, Herkulov kip, v katerih je osmešil fanatičnega napadalca.
Kot pesnik se je kmalu otresel romantike in se visoko povz. pel kot realist, toda na žalost, se je prehitro izpel in ni šel s časom naprej. Kljub temu, da je videl pred seboj hirajoči kulturni liberalizem, ga je zagovarjal vse do svoje smrti. Ostal je v Mahničevi dobi, kljub temu, da je bil boj proti mahni-čijanstvu kmalu dobojevan, da je v slovenski literaturi izginila vsaka sled o njem in da je ta šla zmagovito naprej po novih poteh, novim ciljem naproti.
Kljub temu pa je bil Aškerc krepka osebnost, odlikovala ga je nadarjenost in bojevitost, a mučila razdvojenost in notranji nemir. Bil je umetnik z vsemi odlikami in napakami, čednostmi in strastmi. In še danes lahko rečemo, da je bil največji slovenski epski pesnik.
M. D.
DELO
ZAČELA SO REDNA ZASEDANJA PODEŽELSKIH OBČINSKIH SVETOV
načrti
Odobreni gospodarski
in diskusija o drugih problemih
Seje na Repentabru, v Zgoniku, Dolini in Miljah - V Zgoniku so se sestali po 1 letu odmora - V Miljah razpravljanje o krizi v ladjedelnici Sv. Roka
V Nabrežini zborovanje kamnarskih delavcev
Jutri, v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri bo v kinodvorani v Nabrežini zborovanje kamnarskih delavcev.
O problemih te delovne kategorije in o sindikalni konstituanti bosta govorila poslanec tovariš Marchierò in tov. Guštin Veljko.
Skupni sestanek v Trebčah
Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza organizirata skupno zborovanje, ki bo v četrtek 19. t.m. ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
V kratkem obdoju enega tedna so se sestali vsi podeželski občinski sveti, razen na-brežiiiskega. Za Repentabor in Zgonik je bila prva, seja rednega zasedanja, v Miljah se je zasedanje nadaljevalo, do-čim je bila v Dolini izredna seja. Povso-d — razen v Miljah, kjer je bilo vprašanje že obravnavano — so občinski sveti soglasno odobrili v osnovi slične resolucije z zahtevo za ustanovitev integralne proste cone. O tem poročamo posebej na 1. strani.
Kot prvi se je so-boto sestal občinski svet na Repentabru. Ker niso izčrpali vseh točk dnevnega reda, se zasedanje nadaljuje danes. Po čitanju zapisnika je tov. Guštin Veljko kritiziral nepravilno ravnanje obč. tajnika, ki je na zadnji seji naprosil prisotne novinarje, naj zapustijo dvorano, češ da je treba vprašanje dvojezičnih napisov obravnavati na tajni seji. Naš svetovalec je pripomnil, da to ni bilo na mestu, ker bi morala biti javnost prav o takem vprašanju podrobno obveščena.
'Podano je bilo nato poročilo o proračunu za tekoče leto, ki so ga oblasti odobrile v zeliko zamudo in s tem povzročile obč. upraviteljem nemalo preglavic. Ker se bomo k proročunu še povrnili, naj tokrat omenimo samo, da izkazuje primanjkljaj 6,178.978 lir, ki ga krije država.
K proračun se je oglasil med drugimi tudi tov. Guštin Veljko, ki je opozoril občinski svet na potrebo primernega znižanja izdatkov, ker nadrejena oblast namreč pritiska, da se zvišajo dohodki, kar hoče doseči z višanjem davkov. Oblastveno vsiljeno višanje davkov je bilo na seji predmet ostre kritike s strani, vseh sve toval-cev, ki so tudi odbili nekatere predlagane poviške užitninske-ga davka. V zvezi s tem je tov. Guštin Veljko nakazal nujno potrebo po protestni resoluciji.
S tajnim glasovanjem so bili nato izvoljeni za revizorje obč. računov: Guštin Veljko (ki je prejel 10 glasov), Bizjak Jože (6) in Škabar Silvester (8). Nato so svetovalci soglasno odobrili še nekaj sklepov,
ki jih je predložil ožji odbor. Zasedanje se nadaljuje danes.
SEJA V ZGONIKU
Po letu dni. odmora se je v nedeljo končno sestal tudi občinski svet v Zgoniku. Po čitanju zapisnika je tov. Pirc pripomnil, da se občinski svet zelo poredkoma sestaja medtem ko se kaže potreba po rednejših sejah. V ospredju so namreč še vedno razni problemi, o katerih bi moral občinski svet razpravljati in zavzeti svoje stališče.
V svojem dolgem poročilu o enoletnem delovanju uprave je župan Obad skušal utemeljevati, zakaj se občinski svet ni še sestal. Pripomnil je, da so oblasti odobrile obračun šele sredi decembra in to naj bi bil razlog, da se je jesensko zasedanje sklicalo tako pozno. V svojem poročilu je župan iznesel docela upravičeno kritiko proti pozni odobritvi pro. računa. Podal je nato pregled delovanja in prizadevanja u-prave na področju šolstva, zaposlitve, socialnega skrbstva in občinske imovine. V zaključku se je dotaknil tudi krajevnega in splošnega gospodarskega stanja ter predložil resolucijo o prosti coni.
V teku seje je župan poročal, da je dala Organizacija mednarodne pomoči v Trstu večjo količino živil za šole in vrtce v zgoniški občini, kar bodo uporabili kot priboljšek k šolski refekciji. S tem je re. lekcija zagotovljena do konca šolskega leta.
črnskega vodovoda. Na včerajšnji seji pa se je začela razprava o občinskem proračunu za 1966.
Pismo
barkovljanskih mater
2e tretjič v teku letošnjega šolskega leta so šolske oblasti menjale učiteljico v I. razredu slovenske osnovne šole v Barkovljah. Prva je šla v pokoj, nameščena je bila druga, katero pa so že po nekaj dnevih odstranili ter na njeno mesto postavili mlado učiteljico, ker ima nekaj točk več kot prejšnja.
Spremenitev metode učenja trikrat v tako kratkem času, je nedvomno nepravilna, zlasti še ko gre za malčke I. razreda. Taki sistemi nikakor ne koristijo modernim pedagoškim zahtevam! Zato smo pri. zadete matere iz Barkovelj zelo ogorčene ter sprašujemo ali niso merodajne oblasti vnaprej vedele, katera učiteljica ima več točk ter kateri pripada službeno mesto?
Nedvomno tako početje, poleg tega da škoduje učenju, je zelo nepravilno tudi v pogledu učnega osebja.
Zato zahtevamo, da se zadevo popravi na način, ki bo ustrezal vzgojnim potrebam in ki bo v korist prizadetim učiteljicam.
Skupina prizadetih mater
, V zadnjih dneh so bile de-
O javnih delih je podal nato poročilo odbornik Milič. Pred zaključkom je obč. svet odobril še nekaj sklepov ožjega odbora. O proračunu za 1956 in ostalih točkah bodo razpravljali na jutrišnji seji.
Sfunl doma- in v svetu
ITALIJANSKO
Nogometno prvenstvo
Rezultati zadnjih tekem: Fiorentina - Sampdoria 0-0, Genoa
-	Lazio 3-3, In ter - Triestina 0-0, Lanerossi - Napoli CM), Novara - Atalanta 2-1, Pro Patria
-	Juventus 2-2, Roma - Bologna 2-0, Spai - Padova 2-0, Torino
-	Milàn 1-1.
Lestvica je naslednja: Fiorentina 24 točk, Torino 18, Milan 18, Roma 17, Juventus 17, Sampdoria, Lanerossi, Padova Po 16 točk, Napoli, Atalanta, Spai po 15 točk, Inter, Lazio, Genoa po 14 točk, Bologna 12, Novara 12, Triestina 10, Pro Patria 6
Jutri bodo naslednje tekme: Juventus - Lanerpssi, Lazio -Fiorentina, Milan - Bologna, Napoli. - Inter, Padova - Atalanta, Sampdoria - Torino, Triestina - Roma, Pro Patria Novara, Spai - Genova.
MEDNARODNI SPORT
KAlRO — Prejšnji teden se je zaèela velika kolesarska dirka po' Egiptu. V prvi etapi je zmagal Poljak Wieckowski, kil je prevozil progo od Luxora So Kene (70 km) v 1 uri 54T2”. Slednji je zmagal tudi v 3. in 4. etapi. Na dirki so udeležene ekipe iz CSR, Bolgarije, Romunije, Vzhodne Nemčije, Poljske, Danske, Jugoslavije, Anglije, Iraka, Sirije, Libanona' in Egipta. Dirka ima 14 e-tap v skupni dolžini 1816 km.
BUDIMPEŠTA —- Madžarska nogometna zveza je predlagala Jugoslaviji] naj bi v tem letu odigrali dve nogometni tekmi, ki bi bili veljavni za .«Pokal dr. Josepha Goeroeja». Prva tekma naj bi bila 29. a-prila v Beogradu, povratna tekma pa 16. s eptembra v Budimpešti. Jugoslovanska nogometna zveza je predlog sprejela.
CORTINA — VIL zimske i. limpijske igre bodo svečano otvorjene dne 26[ januarja,. Dne 22. januarja bodo nesli iz Rima olimpijsko bakljo, ki bo prispela v Gortino na dan otvoritve. Otvoritvene svečanosti se bo udeležil predsednik republike Gronchi.
LYON — Na mednarodnem tekmovanju v krosu, -ki. je. bilo v nedeljo, si je priboril prvo mesto Jugoslovan Franc Mihalič.
DUNAJ — Nogometna tek-
ma med dunajskim Rapfdom in Milanom se je v sredo končana z neodločenim rezultatom 1-1.
Predavanje pri Sv. Barbari
Kmetijsko predavanje pri Sv. Barbari, ki je bilo prejšnji petek pod okriljem SHLP, je privabilo obilo hvaležnih poslušalcev. Udeležilo se ga je nad 170 o-seb. Predaval je absolvent visoke šole za agronomijo Miloš Kodrič ter žel za svoja poučna izvajanja o napredku 'kmetijstva obilo priznavanja. Predavanje je bilo spremljano s primernimi filmi.
Osem dni prej je bilo isto-ta-m predavanje poučnih in zabavnih filmov za mladino, katerega so se udeležili tudi odrasli. Ob začetku je bil kratek primeren nagovor za pospeševanje (prosvetnega udejstvovanja med mladino ter so bile razstavljene ii.i prodaj slovenske knjige. Tudi tej prireditvi je prisotvovalo precej-nje število vaščanov.
Pri Sv. Barbari si želimo takih prireditev!
Vaščan
IZREDNA SEJA V DOLINI
Razen odobritve nekaterih sklepov ožjega odbora je dolinski občinski svet na izredni seji v torek razpravljal izključno o važnem in aktualnem vprašanju proste cone ter soglasno odobril resolucijo. O tem poročamo izčrpneje na 1. strani.
Med drugimi sklepi so svetovalci odobrili, nakup opreme za novo sejno dvorano, ki bo stala 1,5 milijona lir, delne o-preme za novi občinski sedež, ki bo stala 600 tisoč lir. Odobrili so tudi 600 tisoč ir za nove klopi za osnovno šolo v Bo. ljuncu in nakup particele 4.055 k v m za borštansko srenjo.
SEJA V MILJAH
Občinski svet v Miljah je v sredo obširno razpravljal o krizi, ki se zaostruje v ladjedelnici Sv. Roka, kjer primanjkuje naročil. Vprašanje je obrazložil odbornik Millo, Tolmačil je splošno zaskrblje. nost delavcev in miljskega prebivalstva. Sledila je diskusija. ki je pokazala enotnost mnenja o potrebi rešitve perečega problema s tem, da merodajne oblasti poskrbijo za nova naročila ladjedelnici.
Izglasovana je bila tudi resolucija, ki jo bo predložila vladnemu komisarju občinska delegacija. V delegaciji bodo župan in zastopniki vseh političnih skupin.
V vrstnem redu obravnavanja občinskih problemov je bila nato odobrena oddaja prodaje časopisov in kavarne v novi avtobusni postaji. Soglasno je bila odobrena tudi prodaja parnika «S. Marco» za 7 milijonov lir. Parnik bo kupila družba «Libertas». Sledila so še poročila k proračunu za 1956, proračunu podjetja ACNA in obračunu uprave ob.
legacije mater pri višjih šolskih oblasteh zaradi tega vprašanja in sedaj pričakujejo odgovor na njihove zahteve. Na stvar se bomo povrnili v prihodnji številki.
Iz Lonjerja
Kolovoz, to je pot, ki pelje iz Lonjerja na Katinaro je v takem stanju, da se vsi zgražajo. Naš župan bi moral ob kaki priliki biti, zraven, pa bi na lastna ušesa slišal marsikatero «gorko» na račun občinske uprave. Svojčas se je eden izmed vaščanov zglasil na tehničnem uradu in opozoril, da je pot nujno potrebna popra, vil. Takrat so mu obljubili, da bodo pot v kratkem popravili.
Toda čas hiti, pot pa je vedno slabša. Ljudje se sprašujejo, kaj občinska uprava še čaka? Ali morda, da si bo kdo zlomil kako nogo?
Skrajni čes je že vendar, da se pot popravi, kot je treba, in ne, da se samo potrese nekaj gramoza.
Vaščan
Občinska seja v Nabrežini
V ponedeljek začne -s /Sezonskim zasedanjem občinski svet občine Deviin-Nabrežine, Poleg drugih točk je na dnevnem redu tudi vprašanje ustanovitve proste cone, o katerem bo občinski svet zopet razpravljal.
Sekcija Padriče - Gropada pridobila 5 novih tovarišev
Vse sekcije so v glavnem že zaključile delo za obnovitev izkaznic, in se pripravljajo, da intenzivneje pristopijo h kampanji za pridobivanje novih članov. Ta teden sta n. pr. sekciji Tomažič in Padriče-Gropada sporočili, da sta obnovili vse izkaznice.
Organizacijski odsek sporo, ča, da soi sekcije javile, da je bilo ta teden rekrutiranih 18 tovarišev, ki so takole razdeljeni: Sv. Ana 6, Magdalena 1, Bariera 2, Tomažič 2, Padriče. Gropada 5. Na vrhu lestvice med sekcijami je sedaj Sv. Ana, ki je dejansko napravila velik skok naprej in pridobila precejšnje število novih članov. Ne zaostaja pa sekcija Padriče-Gropada, ki ima sicer zelo majhen delokrog in je do-sedaj dejansko relativno s svojimi 5 novimi člani najboljša sekcija v kampanji za rekru-tacijo. Njenemu zgledu bi mo. rale slediti tudi druge sekcije, ki niso do danes še nič napravile glede rekrutacije in so se do sedaj bavile le z obnavljanjem izkaznic.
V tem tednu so se vršili tu-
dil prazniki ob priliki razdeljevanja novih izkaznic, - Prazniki so bili v Podlonjerju za sekciji Podlonjer in Sv Ivan, v ul. Vecellio za sekcijo Tomažič in pril Magdaleni za sekcijo ‘Magdalena.
Na vse tri praznike so tovariši prihiteli v velikem številu, da dobe svoje izkaznice i|n da preživijo' vsi skupaj prijeten večer v veselem razpoloženju. Na vseh praznikih) so nekaj besed o pomenu razdeljevanja partijskih izkaznic spregovorili predstavniki Izvršnega komiteja partije.
Danes, v soboto ob 20 bosta praznika ob priliki razdeljevanja izkaznic za, sekcijo Sv. Ane v Ljudskem domu v ul. Madonnina in za sekcijo Sem-polaj v vasi. Na obeh praznL kih bosta prinesla pozdrav zbranim tovarišem predstavni, ka Izvršnega komiteja. V sredo pa bo praznik razdeljevanja izkaznic na Greti v dvorani P. D. Ravbar.
Glede rekrutacije bi bilo dobro, da bi se sekcije potrudile in izdelale konkretne načrte o številu novih članov, ki j>i|h
mislijo vpisati v partijo na čast XX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze in V. kongresa naše partije.
Konferenca pri Sv. Barbari
KOUIHARJIS8. MARRA ZAHTEVAJO
rešile« vseh svolili problemov
Pooblastili so odbor strokovnega sindikata za sklicanje sestanka z ravnateljstvom - Občinski nameščenci v agitaciji - Pogajanja glede najavljenih odpustov v tovarni «Alabarda»
Kovinarji ladjedelnice Sv. predstavnikov obeh sindikalnih Marka so v torek pooblastili organizacij.
odbor sindikata kovinarjev Delavske zveze-CGIL, naj zahteva sestanek z ravnateljstvom GRDA, na katerem bodo predložene naslednje njihove zahteve:	1. izplačilo proizvo-
dne nagrade v znesku 10.000 lir za vse delavce; 2. izplačilo primernega predujma na račun doklade za menzo; 3. spoštovanje s strani ravnateljstva GRDA sporazuma z dne 1. avgusta 1955, kar se tiče tarif za akordno delo; 4.. spoštovanje s strani navedenega ravnateljstva pogodbenih določil glede delovanja tovarniških odborov in povišanja števila oprostitev od dela članov odborov; 5. prenehanje diskriminacij, ki se izvajajo pn zaposlitvi novih delavcev; 6. zaposlitev ustreznega števila vajencev; 7. prisotnost pri vseh pogajanjih
REDNA OBČINSKA SEJA V TRSTU
Zopet na dnevnem redu problem mesnega trga
V	torek je tržaški občinski svet otvoril svoje redno zimsko zasedanje. Na seji, ki je prva v tem letu, so prišla na vrsto razna vprašanja, ki so jih stavili predpostavljenim odbornikom in županu nekateri svetovalci. Odbornik Bonetti je pred zaključkom seje predložil občinski proračun za 1956. Ze v uvodnih besedah se je spustil v precej oster napad proti tisku, češ da je neki list poročal netočno o nekaterih po-stavkah proračuna. Občutljivi odbornik, ki mu očitno javna kritika ni preveč po godu, se je spustil celo v raz-glablanje pojmov demokracije in svobode, ki jih je seveda tolmačil po svoje. Po njegovem mnenju ima tisk celo preveč svobode kritike. Mislimo, da bi bil k temu vsak komentar odveč.
V	vrsti stavljenih vprašanj je prišel zopet na dnevni red problem tržaškega mesnega trga in v zvezi s tem dobave mesa, kvalitete in visoke cene.
Tov. Nenni v Sv. Križu, kjer so mu slovenski demokratje poklonili zlato spominsko kolajno
Vprašanje je še enkrat postavil tov. Radich, ki se je skliceval na precej nejasen odgovor, katerega je prejela Delavska zveza na svoje pismo, s sl rani župana. Naš svetovalec je podrobno razložil, kakšno je danes stanje na mesnem trgu, prikazal pretirane cene, višje kot v drugih mestih ter opozoril, da je meso, ki ga dobavljajo gotovi monopolisti slabše kvalitete kot v drugih mestih. Zahteval je izvajanje ustreznih uxrepov in kontrole, da se zaščitijo koristi potrošnikov. Odbornik Rinaldini se je v odgovoru skliceval na komisijo za cene, ki bo začela v kratkem delovati. Zupan pa je povedal, da bo o tem vpra. šanju odbornik Zacchi na eni izmed prihodnjih sej predložil svoje poročilo.
Do teh sklepov so prišli delavci na zborovanju, kjer no e-noglasno ugotovili, da postaja stanje v ladjedelnici v resnici neznosno. Poleg diskriminacij pri zaposlevanju, o katerih smo že pisali, se dogajajo še druge nerednosti, ki vzbujajo, splošno ogorčenje med delavstvom. Tako je n. pr. ravnateljstvi na lastno pest znižalo v nekaterih oddelkih tarife za akordno delo' kar za 10 odst. čeprav je bil o tem podpisan sporazum, ki jasno govori, da je treba vsako spremembo tarif izvesti sporazumno z delavskimi predstavniki.
* * *
Občinski nameščenci so stopili te dni v agi; taciijo, ker jim občinska uprava do sedaj ni še poenotila plač, čeprav je bil zadevni odlok objavljen že preti petimi meseci Včeraj so imeli občinski nameščenci zboiova-nje, na katerem so razpravljali o bodočem razvoju in zaostritvi agitacije.
* * *
Ravnateljstvo tovarne «Alabarda» je prejšnji) teden sporočilo, da namerava odpustiti 4 nameščence. Zaradi tega j s bil sklican te dni sestanek na sedežu Združenja industrijcev, kjer pa ni prišlo do razjasnitve položaja. Pogajanja, ki se vodijo v cilju, da se preprečijo odpusti, se bodo nadaljevala v ponedeljek.
Obvestilo bivšim deportirancem
Na podlagi dogovora, ki je bil sklenjen med Zvezo bivših političnih preganjancev antifašistov TO in Pokrajinskimi odsekom vsedržavnega združenja vojnih oškodovancev v cilju, da se pospeši rešitev vprašanja škode, ki so jo prizadeti
in bogatijo komunistične in delavske partije v teku svojih borb za koristi delovnih ljudi. Sklepi Centralnih komitejev in dela voditeljev komunističnih in delavskih partij vsebujejo marksistično analizo sedanjega položaja, nakazujejo konkretne poti za rešitev nalog, ki se postavljajo pred delavski razred in vse delovne ljudi v vsaki posamezni deželi.
Pred več kot 40 leti je V. I. Lenin, govoreč o veliki razširitvi marksizma, preroško napisal, da bo zgodovina a-gotovila temu nauku še večji triumf. Te Leninove besede so se v celoti uresničile. Razvoj sil demokracije in socializma je danes znak naših časov. Velike ideje marfcsizma-lenini-z i, ki razsvetljujejo vsemu; človešivu pot k miru. svobodi in napredku, živijo, triumfirajo in bodo še dalje triumfirale.
Danes, v soboto 21. t. m. bo v Prosvetnem domu pri Sv. Barbari proslava 8. obletnice bolgarske ustave. Govori Zorka Legiša-Mervic. Na proslavi nastopi domača godba. Razstavljene bodo bolgarske narodne noše, revije in slike o življenju in delu na Bolgarskem.
Grafična umetnost v galeriji „ Casanova*
Danes ob 18. uri bo v umetniški galeriji «Casanova» (ul. S. Francesco 22) otvoritev razstave mehiške grafične umetnosti. Razstavo organizira Združenje prijateljev revije «Calendario dei Popolo». O umetniških delih, ki so bila prej razstavljena v Miljah, je obširno pisal naš list.
SOŽALJE — Ob bridki izgubi ljubljene matere izraža sekcija KP Sv. Ivana iskreno sožalje tov. Viktorju Grudnu.
Dva nastopa Boljunčanov
Glasbena skupina iz Bo-ljunca priredi v torek 24. t. m. ob 20.39 v kinodvorani v Skednju svoj glasbeno zabavni večer z istim sporedom, kot ob prvi uprizoritvi v Boljuncu, ki je sijajno uspel. Spored obsega nastope novoustanovljenega orkestra, glasbenega kvarteta, pevskega okteta s sprem, ljevanjem tamburic, kuplete, šaljive prizore, folklorne pesmi in drugo.
Z istim sporedom bo glasbena skupina gostovala v nedeljo 29. t. m. v Ljudskem domu na Opčinah z začetkom ob 171.30.
Za teden --- dni —
-Sobota, 21. - Neža iVedeuu, 22. - Vincenc (Vinko ponedeljek, 23. - Rajmund t koj	-
Toren, 24. - Timotej isreua, 25. - Pavlovo spreobr,nj<BM cecn.en, 26. - Polikarp ~^D1' Petek, 27. - Janez Zlatoust (ir .
ZciUoO v ii'Oivi DINE v 1 21. 19-21 je bila ustanovljena I mumstična partija Italije.!
21. 1924 je um-rl Vladimir Iij-lu ljanov Lenin, organizator! tobrske revolucije in sJT telj ZSSR.
23. 187» se je rodil pesnik l Zupančič. Umu je 11. j*
25. 1863 se je rodili slovenskiPo c satelj Ivan TrinKo-ZamCej •
j.MižtiiUUiCTgl
utek
len j a
VJ
|
Jt
It
TK5ì A
SOBOTA: 12.55 Jugoslova-" motivi - 14.45 Kitmiciu ork^cev Swing ing Brothers - is.30 Kami ji niški koncert orkestra Carla 0-0 cnivrija - 16. Sobotna nove 6 i6'.15 Domaci odmevi - 19.l56aj stanek s poslušalkami - i žel Poje zbor Slovenske filhakijšii ruje.	.;.
NEDELJA: 9. Kmetijska odlz^“ - 13. Gi as D a po željah - 15 Gi zak za nase malčke - 17. Koncert da sanega zbora iz Sempoiaja - l;tei po domovih n asm a e do v - »,	-
Verdi: TRAVIATA, opera v ?tev» jan j ih. _	>šnjc
PONEDELJEK: 18.30 Z zai.šolo ne police » 18.40 Koncert ba-‘:i Jovana Antiča - 19,15 Radi ,05
univerza - 20.30 Poje Slovela Jktet - 21. Tehnika m gosptaa r stvo - 21.30 Pevski duet in ha:n '■ tiika - 22. iz italijanske knji , } nemosti.	3skn
Slovensko narodno gledališče
za Trž.iško ozemlje
V nedeljo 22. januarja ob 16. uri na KONTOVELU
Ivan Cankar:
Martin Kačur
costi in umetnosti.
TOREK: 13.30 Glasba po žiskm ■ 19.15 Zdravniški vedež - O, Svetovno pr.ljubljene melt-i poje sop. anisma Ondina (,lka» spremlja ork. Gu.da Cargoli sesl
21.	Radijski oder - M. Ptiske
PENZION KRIZ, drama v k--i-janjih.	zni
SREDA:	12.55 Jugoslov«1 dc
motivi - 18.30 Radijska mamiske, 19.15 Radijska univerza -	•
Vokalni tercet Metuljček - ? Zbor iz Sv. Ivana - 22. iz slo* zdi ske književnosti in umeinosdu š< ČETRTEK: 18.40 Operne čkršn pojeta Pavel Pokorny in J< , Antič - 19.15 Soia in vzgoja -!.ok Koncert basista Danila Mer»K'n
-	21. Dramaciz.rana zgodba t .
Jeras: GEORGE WES'iTNGlr k SE.	ila
PETEK: 13.30 Glasba po žf|re i
-	18.40 Koncert baritonista rija-na Kosa - 19.15 Radijska ov verza - 21.30 Vokalni kvintam,
22.	Iz svetovne Književnostiani umetnosti - 23. Chop.nove baij,ot’r
del
IS I ii o slri*
so
OPČINE	.žašk
Sobota, 21. jan.:	«Pristan, -
fronta» (P. onte del pof. ze Film Columbia.	Hnč.
Nedelja. 22. j.an.: se ponovi, i šol ponedeljek, 23. jan.: se poiio1 , Torek, 24 . jan.: «Alarm polij V- 1 (Allarme polizia). Film ? Ie' ner Bros.	(sni
Sreda, 25. jan.: se ponovi. oisv-< Četrtek, 26. jan.: «Francoska 8
Jo z
(La linea francese), Br film RKO.	‘pori
Petek, 27. jan.: se ppnoyi. tij PROSEK	ttia
Sobota, 21. jan. ob 19.30:
jak (li selvaggio). Filiti,,, ‘ lumtoia.	'hko
Nedelja, 22. jan. ob 16. in l;koli se ponovi.	>
Sreda, 25, jan. ob 19.30: «V«'j sovraštva» (La catena d- e dio). Film RKO.	trači
NABREŽINA iravi Sobota, 21. jan. ob 20: <iPia> z kraljev» (La valle dei , Barvni film MGM. "j*10*1 Nedelja, 22. jan. ob 20: se portile Sreda, 25. jan. ob 20: «Zdim j gansterjev» (La donna ,-l , gangster). Film MGM. _	1
Vai-,
teh
trasi
utrpeli, zaradi deportacije| v
Tov. Radich se je tudi zavzel za tiste šoferje, ki so jih lastniki taksijev odpustili v znak maščevanja, ker so se udejstvovali v sindikalnem delu za obrambo koristi te delovne kategorije.
Kar se tiče občinskega proračuna za tekoče leto, naj orne. n imo, da predvideva 4 milijarde 369 milijonov 49 tisoč iir dohodkov, 7 milijard 47 milijonov 617 tisoč lir izdatkov. Primanjkljaj znaša 2 milijardi 678 milijonov 568- tisoč lir. V, tej vsoti* je vštet tudi primanjkljaj podjetja Acegat, ki ,e predviden v znesku 550 milijonov lir. Kot je povedal odbornik Bonetti, bi predstavljali stroški za občinsko osebje ša vedno veli|ko breme. Slednji so dejansko večji od rednih obč. dohodki-.
Občni zbor
Pogr. društva v Bazovici
Pogrebno in podporno društvo iz Bazovice -bo imelo v nedeljo 22. januarja 1956 ob 16. uri svoj redni letni občni zbor, ki bo zasedal V Preslovi dvorani.
Društveni odbor vabi na polnoštevilno udeležbo vse člane.
Nemčijo — je potrebno, da vsi bivši deportiranci, ki so vložili prošnjo za izplačilo odškodnine preko Zveze pol. preganjancev, pristopijo v Združenje vojnih oškodovancev.
Zainteresirani s-o zato vabljeni, da se zglasijo na sedežu Zveze bivših političnih preganjancev, ul Canova 25, ki je odprt za stranke vsak dan od 10. do 12,, ob sobotah tudi od 17. do 19. ure. Na sedežu bodo prejeli izčrpnejša pojasnila ter potrdilo, da so- člani te Zveze, ki jim. bo rabilo za pristop v Zvezo vojnih oškodo. vancev.
Nepremagljivi nauk
(JVaclaLjeuanje z 2. strani)
velikega nauka, da ga razvija v skladu s konkretnimi pogoji življenja in borbe delavskega razreda. Marksistično - leninistična teorija se nenehno razvija v sklepih KP S‘Z, v delih učencev in sodelavcev Lenina in Stalina. Sijajen primer ustvarjalnega razvoja marksL zma-leninizma, dajejo govori, ki sta jih imela pred kratkim tovariša Hruščev in Bulganin v Indiji, Birmaniji in Afganistanu. Omenjeni govori vsebujejo nadaljnjo marksistično izdelavo številnih važnih problemov sedanjega časa: mirna koeksistenca dveh sistemov, poti in metode borbe za vzpostavitev trdnega in trajnega miru, borba proti koloniali-
zmu, bratska poveza med komunističnimi in delavskimi
partijami itd.
Marksizem - leninizem kot ustvarjalno znanost razvijajo
Prejšnji četrtek se je ponesrečil na delu pri gradnji nekega poslopja v ul. Cotogna 25-let-ni Ivan Cok z Lonjerske ceste 300. Opeka mu je padla na glavo in mu povzročila precejšnjo rano ter podplutbe. Okreval bo v -tednu dni.
*** S svojim avtomobilom se je prejšnji četrtek z vso silo zaletel v drugo vozilo 46-letni Nor-dio Gon. P.r.i trčenju se je seveda drugi avto premaknil z mesta in tako zaprl pot tretjemu avtomobilu, ki je privozili z nasprotne strani. Da bi se ga izognil je slednji trčil ob neki- drugi stoječi avtomobil. Tako so bila zaradi neprevidnosti šoferja, ki je vozil prvi avto, poškodovana kar štiri vozila, Nord io Gon se je potolkel po nogah do obrazu, vendar hre-z hujših posledic. V bolnici so poleg tega ugotovili, da je bil precej vinjen.
*** Isti dan se je zaletel z vespo x skale na bazovski cesti 27-letni Giuseppe Dodich, ki ga je obšla ineniadna slabost. Nai zadnjem sedežu je sedel budi neki Antonio Gardos, ki je odnesel pri trčenju le lažje poškodbe, dočim se je Dodich resneje poškodoval in bo okreval v 20 do 60 dneh.
«»* Prejšnji petek je izvršil samomor 43-1 etni Nereo Zobec, poklicu trgovec. V prvih jutranjih urah se je obesil v svoji miHrodiinici, ki se nahaja v ul. Carli. Lastnik nekega bližnjega lokala je opazil, da je ostala mi-rodilnica zaprta, zato je poskušal odpreti rolo, kar se mu ni posrečilo. Poklical je policijo in agenti so skozi gornje okence opazili, da se je Zobec obesil. Sele gasilcem se je posrečilo vdreti v trgovino, toda vsaka pomoč je bila zaman. Vzroki samomora niso znani.
*** Prejšnji teden je policija aretirala 32-1 etn ega Giulia Vitale iz Caltagirone, ki se je predstavljal strankam pod lažnim imenom odvetnika Gazzarra in odpri celo neko kreditno pisarno ter oglašal v listih, da daje kredite. Od vsakega, ki mu je šel na limanice, je seveda zahteval predujem 1500 lir. Tako si je možakar nabnal kar čedno vsoto. Vse bi šlo gladko, da ni glavni komisariat javne varnosti začel s poizvedovanjem in tako prišel na sled sleparju.
*** V nedeljo okrog 13. ure je izbruhnil v Rižarni pri Sv. Soboti požar, ki je poškodoval več prostorov ikjer bivajo begunci in precej materiala ustanove «YMCA». Skoda je visoka. Dobre štiri ure so se morali gasilci boriti proti plamenom-, da so lahko pogasili požar. Pri gaše-
nju se je lažje ponesrečil 37-let-ni gasilec Giusto Barazzoni, ki se je opekel in porezal po roki s kosom stekla. Na kraj požara je prišel tudi vladni komisar dr. Palama-ra.
*** Na ostrem ovinku pri «Rumeni hiši» v Barkovljah je na mokri cesti v ponedeljek zvečer zdrsnila lambreta, ki jo je vozil 15-letni Antonio Trussingher iz N a b r ež i ne-K r iž išč e. Z njim se je vozili tudi neki Vižintin iz Dola pri Doberdobu. P redno se je zvrnilo, se je vozilo še zaletelo v avtobus podjetja «La Carsica». Na srečo je šofer avtobusa pravočasno opazil nevarnost in takoj ustavil vozilo in s tem preprečil, da bi imela nesreča huj-
še posledice Pri padcu Trussingher pretresel možgart1®*^ težko ranil na glavi, zato 5 Biv, zdravniki pridržali prognoz^0 i *** Res veliko srečo sta J®!* la v torek Karel Guštin iž'.a n drič 7 in Avguštin Kaic',p’ sta se vozila z motorjem. Z^éa*c goste megle je namreč GuštrSa bližini Boršta zavozil s d “kL Moto,.- in oba potnika so na 4 metre nižje ležečo pokd Trs sko . cesto. Kalc je ostal [ j« ro nepoškodovan, Guštin pi ve odnesel le nekaj prask, ozdovei lji-vih v tednu dni.	i fa|
» . ,	r“tič
»dila
V dneh od 12. dite, jabdo rja se je v tržaški občini rhvi. 56 otrok in 1 mrtvorojen, 'imel
lo je 58 oseb, porok je bi‘l^je •
■..-^a>
Odgovorni urednik :,*en
RUDOLF BLAZ1C (Biaglosta Založništvo «DELA» ,n. ska tip. RIVA. TorrebianG,0 ih n
KtneilisHa zadruga
> Kij
Una i pa Jem, ■ansi
ga
v TRSTU ul. Foscolo* 1 - ielef. 94-380> ul. Flavia* 33
MILJE - ul. Mazzini* \
: oi IV ( tim s
>«ef a Ti
*8U kaz, el o ‘Inili rani
-B
ima v zalogi yse z3\h
kmetijstvo pO^n
najugodnejšihrlil
cenaci
Obiščite nas in se bosie prepričalitt