«■»k ¿M ■■ a ■ ■ ¡1 prw*'"* Î dally ¿¿.y, .ad Holiday m*00»t PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAÂQDNE PODPORNE JEDNOTE Uradailki In oprarnliki proiUrl: . MAT S. Uwadale it». OfftM of Publica ti «m: M»7 South LawndaU Ara. Ttl.pbon«, Rockwell 4W4 .tïabxœ „ _._ .,„ , ---M, 1M. M (IM »»UaU II1UUOM^D«U toa H. Knight. Green je x jo, ki je v aporu z voditelji Ame lovoru k poročevalci dejal, da rifcke delavske federacije. m s poročevalci dejal, da vidi možnosti sestanka med in Lewisom, ki je bil prej '¡ran z namenom, da vo-obeh grup poravnata po-i ki pretijo federaciji z ¿jim razkolom v njeni zgo- «prav so bile Lewisove unije »dirane in vsled" tega ni-delegatov na konvenciji, da «ovorili v imenu 1,200,000 f. ki jih predstavljajo, i-vneeno zagovornike na »Kiji, ki jih bodo branili, bo prišlo vprašanje izlive na dnevni red. Med rebrni. ki so bile predložene ,enciji. jih je sedem, ki bra-'J ^Kovarjajo Lewiaov od-Nekatere celo priporočajo, Ameriftka delavska federaci-^jme načelo industrijske-jmonizma. Te resolucije ao delavske federacije iz KfiflUlhii £ * ..M T____ •• • «« Domače vesti Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so v sredo obiskali John in Frances Artach ter John in Jennie Zelenik iz North Chicaga, 111. Nov grob v Illinoisu Nokomis, III. — Dne 15. t. m. je umrl John Gričar, star 61 let in rojen v St. J ur ju pod Kumom. Podlegel je paralizi. Tu zapušča ženo, v starem kraju pa brsta in sestro. Bil je član društva 209 SNPJ. Nesreča v Penni Strabane, Pa. — Martin Mo-horič, član društva 138 SNPJ, si je zlomil nogo v stopalu pri delu v premogovniku. Nahaja se v General bolnišnici v Canons-burgu. Nov grob v Colored u Washoe, Mont. — Rosie Ceat-nik .članica društva 112 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je v Alamosu, Colo., umrla njena mati v atarosti 80 let. Pokoj niča je bila doma iz Stranake vasi pri Novem mestu in v Ameriki je živela šest let, namreč pri svoji najmlajši hčeri in zetu, Louisi in Mattu Kaatelcu v Pue-blu, Colo., zadnje čase pa v Alamosu. V Ameriki zapušča sina in tri hčere. Minneaotake veeti . V Hibbingu, Minn., ze nahaja v Adama bolnišnici Frank Klun ml. iz Chisholma, ki ae je podvrgel težki operaciji. Star je 27 let in član SNPJ že 23 let. Upanje je> da Jcmalu okreva.—Druž- Fasisti še vedno terorizirajo; Madrid i S klanjem in požigi hočejo izsiliti kapitulacijo NEMCI OBTOŽENI ZAROTE PROTI SOVJETSKI VLADI riške delavske federacije. Splošna stavka ae je razvila ----------- iz "sedeče" stavke, ko so se li- ba lovcev Franceta Smoltza je MgM" ' ' pripeljala na Chiaholm lepega srnjaka.—Z radiopostaje v Hibbingu oddajajo tudi alovenako petje. Miss Olga Praznik je pred kratkim lepo zapela ameriško himno v slovenščini.—Na Elyju je umrla 62-letna Ana Boldin, ki zapušča moža, aina in tri hčere. — Sedanji župan Steve A. Ba-novec na Elyju ne bo več kandidiral. varji uprli in niso hoteli delati z malo akupino neuhijskih delavcev. Stavka se je potem razširila na druge departmente. Kompanijski uradniki so izjavili, da je ostalo v tovarni 400 delavcev in delavk, dočim je Jeffers dejal, da je v tovarni 1600 delavcev, med temi dvesto žensk. Stavkarji so dobili živila skozi okna tovarne, katere so jim prinesli člani njihovih družin. Spor med delavci in korpora-cijo se je pričel pred več meseci, ko je federalno delavsko razsodišče odredilo volitve, pri katerih naj bi se delavci izrekli, kdo naj jih reprezentira pri kolektivnih pogajanjih - kompa-nijska unije Bendix EmployeM Assn. ali prava unija. Volitve , ieaeracije iz "» f»»------- .. . ^_C»llfor„iJe i„ PW„-U pr-p^korpo^^» J« in nekateri centralni ¡nkl »veti ter posamezne u~ « francoski minister tynan v samomor! n8ro ze je zadušil s plinom i* nov. — Roger Sa-rr" " >alut in notranji mi-r*r Mu move vlade, je danes '-Ml Hamomor a pli-gjjjM brat Henry je po- pi ir> ¡*M là »1. -I, t'* i*' Koger že dalj čaaa *rtni hibi, toda zadnje 0 fašisti in nacio-^ahovito napadali in 'i' v rasopisih z vaemi 1 Sandali, ni mogel več 1 '*>l*čin. je urcpiovim »-i----.ti t, pri sodišču izposlovala injunk-cijo proti izvajanju odbka delavskega razsodišča. Unija je nato vložila priliv pri federa nem apelatnem sodišču vChi cairu kjer se bo vršilo zaslišanje o preklicu injunkcije 10. de-cembra. __ Uradni predsedniški glasovi v Illinoisu Springfield, III. lf. žavni tajnik E. J. Hughes je te dni objavil oficielne številke popolnega rezultata volitev v • žavi Illinoisu z dne 3. novembra. N. nodlaifi teh številk so kan-dlSaUe• predsednika Zdru*e-nih drtav dobili v Hlinoisu g a-sov : Rooaevelt, demokrat, ¿.¿»¿. 999, Undon. republikanec, l,-370.303. Lemke. 430, Thomas, socialist. Filmski operatorji dobili ugodno pogodbo Sheboygan, Wis. — Krajevna unija filmskih operatorjev je pravkar podpisala pogodbo lastniki kinogledallšč, ki določa zaprto delavnico in zvišanje ple ie pet do šestnajst odstotkov. Sest Rusov obsojenih v zapor v Jugoslaviji Belgrad, 18. nov. - fie*t rnl«' dih ruskih emigrantov je bilo včeraj obsojenih v zai>or od šestih mesecev do dveh let na obtožbo, da so vohunili v prid sovjetski vladi. Madrid, 18. nov, — Danes je dvanajsti dan faAlatične ofenzive naokrog Madrida in španska civilna vojna je atfcra štiri mesece, ampak faiisti do danea še niao štrli delavak« milice, niti niso okupirali Madrida. Divjaški napadi S bombami iz zraka in divje bombardiranje mesta s topniškimi granatami se nadaljuje — kifje dokaz, da je fa*iati£na zaloft tbomb, letal 1n granat doal«d pisčrpna. Ti napadi ae nadaljuj" z namenom, da bodo brafibovci Madrida med nepreataitfmi požari in nepreatanim treatanjem bomb ter pobijanjem olrok tako de-moralizirani, da bobegnejo iz mesta. Tega namena faiiati še niao doaegll. Brambovci ardlto odbijajo napade in drže svoje postojanke naokrog Madrida. Najhujši fašistični napadi so v teku na eevernosapadni stra ni, v soseščini univerze, odkoder vodijo široke ulice v središče mesta; te ulice bi fašisti radi odprli svojim Maročanom. Fašistične bombe in granate ao v teku treh dni dooela uničile U rob mesta. Krasna vseučiliščna poslopja ao danea v razvalinah. Fašistične uiigalne bombe so zapalile celo vrato drugih zna menitih poslopij. Telefonska pa lača, najvišja atavba v Madridu, visoka 12 nadstropij, v kater' .ma ameriška druiba avoj kapital, je tudi prizadeta; okrog po tucata bomb je ie i)adlo nanjo. Bombe ao tudi rasUtjata več bolnišnic in pobile bolnike In. ranjence. Požarna bramba je neprenehoma na delu, a ne more vaemu kaj. Vladni topovi in letala še drže fašiate v obllžju univerze. To strašno jezi fašiste, ki zdaj bombardirajo mesto iz zraka in s tal podnevi in ponoči. Poveljnlitvo ljudje milice i-ma okrog 100,000 mož v okolišu Madrida in od teh Je 70,000 mož . mestu, oatalih 30,000 pa na južnovzhodnl fronti do Toleda, ki akrbe, da fašisti ne morejo obkoliti Madrida od vzhodne in sevemovzhodne strani ln tako zapreti vse izhode. Mekateri obtoženci so priznali krivdo ►AKT MED NEMČIJO IN JAPONSKO :'Hi'*d na Salengra je K* fašisti obdolžili, da etovno vojno dezerti-*ade. Vojaško častno 14 oprostilo od te ob-/V»rnica mu je dala nenramni obreko-'^rtehali in Ukoj ao "J^mu z novimi ob» Najviiji rekord za-loge zlata v Ameriki Washington. D C.. 1«. nov£ Federa I rjo zakladništvo pr^roča. da je zaloga zlata v federalni £ kladnici znašala 14. novembra milijard 118 milijonov 6f>4 Usoč 420 dolarjev), kar je inajvtfi rekord v *K"d»vini Združenih držav, . _ ------- Poljedelski podtajnik Tugumll resigmral? Wa*hington, D. C., 18. nov.-^ Sinoči ae Je raznesla vest, da je Rexford G. Tugwell, pc>dtajnlk poljedelskega departmenta, ad-mfniatrator preseljevanja far-marjev In znani "radikalni" profesor, ki je btl Uk *rn f peti vseh ameriških burboncev, puatll q>m ti shJž»)i In baje ae vrača naaaj na univerzo Columbljo. Ta vest še nI uradno potrjena, niti nI naveden vzrok resignaclje. Moskva, 18. nov. — Sovjetaka Rusija je včeraj obtoiila 28 nemških državljanov aodelovanja ; dalekosežni zaroti, katere cilj e bil strmoglavljenje Stallnove-i režima. Uradna izjava nagla-_ da ao ti Nemci, ki ao bili nedavno aretirani v Moakvl In Leningradu, skušali Dkraati tajne militariatlčne dokumente, uničiti ruske tovarne In umoriti vizo-ke vladne uradnike. Makaim Litvlnov, aovjetakl komiaar za zunanje zadeve, je že informiral Friedricha von der Schulenberga, nemškega poalani ka v Moakvi, da ao nekateri Izmed obtožencev priznali krivdo. Drugi uradni komunike, ki je bil izdan nekaj ur prej, vaebuje trditev, da Je Nemčija aklenlla tajno vojaško pogodbo z japonsko vlado, ki je naperjena proti Sovjetski uniji. Komunike, katerega je objavil zunanji urad, uključuje tudi izjavo japonske vlade, v kateri zanika aklenlttv takega pakta, zaeno pa naglais, da ima aovjetak* vlada (Informacije, kl potrjujejo to dejatvo Tajni pakt govori o skupni voja ški akciji Nemčije in Japonske v slučaju, da »e prva ali druga za plete v vojno a tretjo veleallo. Glede aretiranih (Nemcev naznanilo zunanjega urada pravi, da ao »e zvezali s~sovM»kll*' državljani in drugim* in akulali organizirati fašlatifine grupe proti sovjetski vladi. Vodili ao šptonažo v Intereau druge države in iskali informacije Izredno tajnega značaja. N. Kreatinaki, pomožni komisar za zunanje zadeve, v svojem odgovoru na protest nemškega poslanika v Moakvl proti aretaciji nemških državljanov pravi, da je aovjetaka vlada upošteva a v tem slučaju vse formalnosti dogovora, kl Je bil aklenjen med Sovjetako unijo in Nemčijo I. 1926. Med aretirane! jih Je deset z nemškimi priimki — Parti, Klein, Futerknecht, Demiach, Trlnkaua, Flachle, Oberberg. Moche, Nlederm«yer in Oold-srhmidt. Sredstvo za podžig HULL ODŠEL NA razumnosti odkrito LOV TRGOV V JUŽNI AMERIKI )ruge lanimivosti z zbora znanstvenikov Chicago, 18. nov. — "Tlrok-1 sin" ae imenuje novi aerum, kl | "razbiatri moiganeM pri aubnor-malnlh otrocih in poveča intell-gentnoat normalnih ljudi. Pro-:feaor Ralph Hlnton je včeraj po-ročal o tem aredatvu na zborovanju akademije ameriške znanosti. Poakušnje ao ae dobro obnea-e in če bodo bodoči ekaperlmen-ti tako uapeftni ali še boljši, Je akoro gotovo, da Izginejo bebci z šol oalroma val oni, k I se po-služijo tega aredatva. Zanimivo poročilo je dal tudi dr. O. H. Robertaon, profesor medicine na Čikaški univerzi, ki je odkril "psltotjo" v pljučih za zgon bacilov pljučnice. Ta "po-icija" so posebne atanlce v obliki fagocitov, ki imajo to hvaležno nalogo, da sproti polovljo in polro vse bacile pljučnice, kl pridejo v pljuča. Bacili pljučnice ao ob vlažnem In mrzlem vremenu neprenehoma v pljučih, toda človek se mora zahvaliti omenjenim fagocitom, da ga pljučnica le redkokdaj napade. Pljučnica ae razvije, kadar odpove omenjena pljučna "policija". Dr. William J. Poteraon Je poročal, da geniji ao navadno epo-četi v prvi polovici), leta in malokdaj med poletno vročino ali v jeseni. To avojo teorijo je aku šal podpreti a statistiko. Rekel Jo, da Je bilo 26 ameriških pred sodnikov spočetih v prvih aed mlh mesecih leta in noben v av guztu in aeptembru; aamo pet predaednikov je bilo apočetlh v oktobru, novembru to decembru. , 1 Dr. Arthur L* Tntum s wla-eonitfiake univerze je pa poročal, da je mediclnaka znanost na pragu odkritja uapešnega aredatva zoper alfilla. Teika kazen za krUlce zakona socialne zaščite Was Zakon hingbu social ^ I). 18. nov.— nega zavarovanja Sedem milijonov brez dela v 1.1937 Problem relifa se pove-¿a, pravi Hopkins Waahlngton, I). C., 18. nov.— Harry L. Hopkins, federalni ad-mlnlstrator WPA frellfna dela), je včeraj povedal županom več-Jih ameriških mest, kl Imajo tu konferenco, da Ih> v prihodnjem letu Šest do sedem milijonov de-lavcev brez zaslužka kljub temu če se produkcija dvigne na točko leta 1020. Vzrok Umu ao novi stroji, kl zmanjšajo število upo-slenlh delavcev. Problem relifa »e torej ne bo zmanjšal, temveč povečal. Hopkins Je povedal žu-vlada ne namerava Gospodarsko ozadje panameriike konference "AMERIKA ZA AME-RIKANCE" i New York. — Za "mirovno" misijo ameriškega zunanjega tajnika Cordelia Hulla, kl je zadnje dni odpotoval s avojo de-egacijo v Buenos Airea na pan-. ameriško konferenco (n kateremu ae mogoče pridruži tudi predaednik Rooaevelt, tiči nekaj več kakor |ta je razvidno na površju. Bolj kot kaj drugega ženejo ameriško delegacijo v Južno Ameriko gospodarski interesi ameriškega velebizniaa. Dejatvo namreč je, da ao ameriški bizniški interesi v skrbeh radi izpodrivanja ameriške trgovine v Južni Ameriki, pred-vaem v Argentini In Urugvaju, po angleških kapitallatlh. In mi-alja ameriške delegacije na tej konferenci je zaobrnitev tega toka v prilog ameriški trgovini. Ton Hullovih — In Rooaevel-tovlh — argumentov v Buerioa Alreau ae bo glaall, da morajo miroljubna IJudatva na ameriškem kontinentu držati akupaj proti Evropejcem, ki brez vojne nikakor ne morejo šlvetl. Držali pa bodo najbolje akupaj, a-ko panameriški narodi trgujejo le med aeboj, Ako ae to zgodi, bodo val akupaj zedell na meh-kem atolu ln lahko brezbrlftno opazovali prihodnje klanje v Evropi, Ekonomsko življenje ameriškega kontinenta bo aolktno. Ameriški intereal upajo, da bode na U način pridobili nazaj predvaem bogati argentlnaki trg In to alcer ne samo a sladkimi besedami Cordelia Hulla, marveč ao se za ta panamerlkanizem pripravljeni tudi "žrtvovati". Morganovl Interesi so «e pripravili posojilo v zneaku $20,000,-000 za Argentino, ki ima biti Izvedeno v bližnji bodočnosti. Tudi državni department mogoče atorl večji korak a avoje atranl. Povsem možno Je, da bo HuJI spremenil zgodovinsko MonroeJevo doktrino, 2 njo Je ameriška vlada pred več ko ato leti proglasila nekakšen protek-torat nad vsemi državami tega kontinenta. V njenem Imenu Jr s prič« t kom tega stoletja tudi pričela pridno širiti svoj imperializem po Centralni Ameriki s pomočjo bajonetov In Intrigi Vsled tega se špansko In |>ortu-galsko govoreči narodi v Južni in Centralni Ameriki niso mogli nikdar sprijaznili s to doktrino, . m n) ■ ' BflWHa --------------w _ panom, da vlada ne določa eno letrf zaprtra ali $10,000 j7ro^|t| rellfnega problema drža „,*,„„ „,„ ................ globe ali oboje za kršilce tega za V|im jn občinam. Zupani so to Znamenja ao tukaj, da Jo Ihj dr- vest z veseljem vzeli na znanje. ¿avr,i de|»artm« nt ponudil vsem llopkins Je priporočal, da se ta- Jutrilm soeedam, to Je spreme-koj Izdelajo načrti za trajna Javna dela, ki absorbirajo čim več brezposelnih delavcev; dalje Je treba, da se skrajša delovnik v Industrijah In sorazmerno dvig nejo mezde, kar naj dvigne kupno silo delavstva. koiia, ki dajo napačne številk« gl«de zaslužka delavcev In preverijo vlado na priapevkih v sklad starostnega zavarovanja To je maksimalna kazen. ; v nit v panamerlško MonroeJevo doktrino. H tem bi proglasil "A-meriko za A meri kance", oziroma "Panamerlko za Panamerl-kanee''. To^il t Mili bil«» v skla-#du z RiHWM'Veltovo |H»lltlko "do-brega Hoeada", ki sloni na lepih rlieaedah namesto bajonetov (Ku-Roosevelt odpotoval ba > izjema). proti Ju£ni Ameriki \t |/,nd«na porolajo, da *e tu-Washington D. ('., IM nov.- |di tam vrši boj za bogati argen Predaednik^Rooaevelt se je alno-jl^i «^nTTn^l in sr t\ odnehal v Charle.Um, Va., m^l angMklm intereal In ar kjer M danes ukn a na križarkof genskim - Indianapolia, katera g« «idvedr v vedrom Uma« m » Buenos Aires. Argentinlja, kjer -tranl e večji pritisk. nI mog.^^e odpre panamefiško mirovno kon-! ugotoviti, /nano pa Je, da je ferTJ» Daljava .al < harl,*tona žHja po v^JI trgovini oboje-rZS'XlL znaša okrog stranska Anglija teli .^ržati 12 OoTmllJ in predse dnikovo po-! Mrg. ntinskl trg zs svoj,- blag». tovan JetJa Innazaj bo trajllo Argentln- b .-r^J^Angl^ j-i — u WMMhifiif. i ja iKistane txiljSI «sljemaie« nj«-nies««- dni. Vrne se v wasning j- i ...... , , . ion okn* 15 detJo obisksl t,ali» Anglija o»-lrtala -nrentlnsk trg Hraallijo! kaJ>r je bil l^ovab- l-l l^^Jtm. ako m.-l.ficir. Ogromni tof^i na aovl angleški bo)«l ladji -Kncowter.'' Ijen, še nI znano. Na tej poti bo predsednik šel «kozi tri letne ča m*. Iz |a»zne Jeseni v Združenih državah pride v tropično poletje ob Braziliji In v ArgentlnlJI naj-I de cvetočo pomlad. svoj imperijski trgovinski pakt. oziroma «alpravi diskriminacije, ki ao v prilog kolonijski trgovini. Ako tega ne stori, bo m« m It iUaal.) PROSVETA THE ENLIGHTENMENT SUMU) 1* LASTNIMA ILOTBNMU MOODNI OrfM mt amé Nimmi u ZtrnUm* drU». (Ima Ckten) la M M aa lata. M-M m pal Ma. «14« » tart Mat aa CMaaaa la Clan »1.M aal*M P-T» aa pal Mat aa IaeaaaM*» Maa ■wMtrtiirt^a ratai for t*. ITMU* Rila (mm* Cl!■■>»> aa4 Caaa4a MM »ar CUmm aa4 CMaa ft A4 »ar rmr. , > ' « «atf. Mm«. hM IU.) aa «raaia poMIfctol» la v to ia prllaAU po*UlM» AAvarti*« raka «a aariiMiM—Maaa-rtyto M aaaafcnel-artt«M «M aM M ratornaA Otim piara, ikm**. aM.. wUI to return* alto to a3U PSOSYETA ■ A'*, Španija — križišče Položaj v Španiji je zdaj odvisen od dveh fašističnih in dveh protifašističnih sil v Evropi. Kajti Španija je daneii križišče, na katerem sta udarili skupaj omenjeni dve sili in proti-sili in tepeta se po svojih najemnikih. V španski republiki se tepeta orožje jn strelivo nacijske Nemčije in fašistične Italije z orožjem in strelivom demokratične Francije in sovjetske Rusije. To dejstvo je tako očitno kakor beli dan. Vprašanje, kdo bo zmagal v Španiji, fašisti ali levičarji, je vprašanje, kdo bolje založi svojo špansko stranko. Ako Mussolinl in Hitler bolje založita španske fašiste, monarhiste in klerikalce z letali, tanki, topovi, munfcijo in bojnimi strokovnjaki, tedaj je gotovo, da' bodo zmagali fašisti s svojimi zavezniki; če pa na drugi strani Francija in Rusija bolje založita špansko vlado z omenjenimi sredstvi in strokovnjaki, tedaj nI nobenega dvoma, da bo zmagala vlada španske ljudske fronte. Vprašanje, kdo ima več moštva, španski fašistični vodja Franco ali španska vlada, je postranskega pomena, kajti število moštva ne odločuje več. Španska civilna vojna ni v«Č guerilska v »Jna, v kakršni se merijo konjiki s konjiki, pešci s pešci in zviti generali z zvitostjo nasprotnih generalov. To je minilo. Zmagala bo ona stranka, katera dobi od svojih zaveznikov v inozemstvu največ najboljših letal in pilotov, največ tankov, največ topov in strojnic ter največ bomb in granat—ne glede na to, koliko ima ta stranka domačega moštva na razpolago. To je, kar zdaj šteje. Najmodernejša mehanizacija! Italijani in Nemci, Francozi in Rusi poskušajo na Španskem s svojimi najnovejšimi bojnimi pripomočki in iznajdbami. Ker je Francija blizu, bi morala biti vlada španske ljudske fronte na boljem, dasi je Rusijs toliko bolj oddaljena; na drugi strani Mussolinl in Hitler nista daleč in lahko vsak teden "nadumpata" fašistom dovolj vsega potrebnega materiala. Bojna sreča na španskih bojiščih zadnje tedne je dobro merilo, kako prihaja bojni material v Španijo. Vsaka fašistična ofenziva je dokaz, da so Nemci in Italijani izkrcali na Portugalskem in v Afriki svežo zalogo letal, tankov, topov, strojnic, bomb in granat; vsaka protiofenziva delavske armade je spet dokaz, dk so prišla nova letala, novi tanki in nova zaloga streliva is Francije ali Rusije. Demokratičnim državam v Evropi ne sme biti vseeno, na kateri strani je več uspeha. V njihovem interesu mora biti, da sta Mussolini in Hitler tepena na španski fronti. Kajti današnja indirektna vojna Italije in Nemčije se lahko vsak čas prelevi v direktno vojno zoper v ne demokratične države. Panameriika konferenca Gtaovi iz naselbin ZaniSftVe beltíke ' K 30 letnici društva*^ W igro 1)6 zraven še mufcicirajo na ClevetttJ. O. — Društvo št. 'jpoali, klavir, harmonike in ban M SNPJ je tretje po številu član stva v Clevelaitdu, Je pa prvo v jo. Oni so posebno priljubljeni. Frsnk Barbič mlajši, John Zalo- oroslavljanju svoje 20, 25 in 80 kar, tudi član društva "V boj" in iZ^ KJjub teriiu, dfc so imâi le en fant «0 zaključili z netfpli- bdtJH krogi priredili ravno na I-sti dan opero in to še s strahom, je članstvo in od/bor društva "V boj" šil kar min» naprej s prireditvijo, ki je imela sijajni uspeh. Pričeli smo točno ob treh in končali ob polšestlh, v zadovoljstvo posetnikov, ki so se izrazili, da je bil program vreden vstopnine In še več! Ko se Je zaator dvignil, je zaigrala godba "Bled" štiri komade v koračnicah in o-verturah. Socialistične "Zarje" kvartet (Sophie Strumbelj, So» phie Trkman, Rosie Somrada in tansko "Fuhlcdli Funfcula". Po-setniki so potem korakali v "kev-dlr" aa gotaš in piva V dvoranah se jf pozneje P*«« <>b godbi "Bleda" in, Barbičevega orkestra. Ples je trajal 4° polnoči. S F. Zaitzem je prišla tudi Angela Zaitz, iz Detroita Frank Česen, iz Sharona moj prijatelj Cvejbar s soprogo. On mi še vedno dolguje "kačko"! Pa bo že enkrat plačal in jaz bom sit. Dejal je: "Ob dveh sem bil še v Sharonu, ob štirih sem pa že slišal v Collinwoodu F. Zajca, ki je nosti. Pravil je, da so ljudje kar besneli, ker jim polioijá *abra ni la vhod k "pojočemu gr£ bu", Nekateri so zmerjali polt-raje, nefci fanatittil Ptfjak pa1*' amo brezverci, vemo ČETRTEK, 19. Mnv»^ Da mo, tato Jfc ie nismo ko-1. Spdltujemo prave ko-tako t udi rusko delav-'do, kajti jde tudi presednik Roosevelt tja. V Hnenos Airesu se namreč vrši i>anamerlAka (vseameriška) mirovna konferenca, katem Je «klical Roosevelt v zadnjem januarju. Vse ameriške republike bodo zastopane na tej konferenci. Idealisti nam pripovedujejo, da ta konferenca, ako ne obnese, začrta novo epoho za zapadni svet. ltooHfveltova ideja Je, da raztegne Mon-roevo doktrino na ves ameriški kontinent. Ts sto let Htara doktrina se je doslej glasila, da so Združene države atraža vsega ameriškega kontinenta pred novimi osvajanji ameriške zemlje iz Kvrope ali Azije; Roonevclt pa zdaj hoče, da IhkIo vse ameriške republike enakopravna Htraža proti vaakemu IzVenameriškemu sovražniku. Na znotraj pa bi ae ameriške republike odtiovedale vojni in aklenile, da vse svoje spore poravnajo z razaodiifcčcm. Skratka: argentln-nka konferenca naj bi |a>rodila l.igo ameriških narodov. Z druge atrani pa gre na tej konferenci tudi za trgosinake in druge ekoiiomMke interese. Ameriški kapitalisti grdo Kledajo evropake in japonake kapitaliate, ki Jim konkurirajo v Južni Ameriki. Ce *e Rtioarveltu |K>areči, da l>o\ež4* avojo vaeamerlško |iolitiko "dobre «ao »eščine" z ekonontakimi intvreai ameriškega kapitalizma. Ini to njegova večja zmaga kot Je bila zadnja volilna zmaga doma. l>rugo vprašanj« pa j*, kolik» lio ta zmaga koristila delovnim ljudstvom ameriških republik. "Pojoči grob" In Lemont Cleveland, O. — 2e par tednov trumoma prihajajo ljudje (največ Poljaki) na tukajšnjo kato- A . . , . .liško pokopališče Kaivarija, na je res postalo bojevno društvo t ^ u pred več ,et| umrle in za napredek. Za njim je nastopil tam pokopane Helene Pelczarje- John Lokar, predsednik društva ve Zakaj? Nov čudež ali kaj? ' "Strutglers, ki je dejal, da ga | stvar je gl€deča< Nekdo je pe- veseli, ker reprezentira društvo, kje ilbieknilf da je »«slišal' iz do- ^•ff i« ustanov lo društvo tičnegft grobaf kjer je bila ^^ " 1 , tai° e OTl p0fl11 ! »J«"* pokopana, "krasno angelj- pwdsednil^tew društva in se j«j8ko petje." Kdo je "slišal" prvi in izblebetal ali izblebetala, se začel zanimati za SNPJ. Ko so končalt govorniki, je bila uprizorjena živa slika, ki jo je uredil član društva "V boj" in tajnik Slov. del doma Vinko Coff. On je mojster naših odrov, posebno pa v živih slikah. Letnice društva je sam narisal. Pri sliki je pa deklamiral Edward Slejko, mladinski ¿lan društva M, Frank Zajčevo "Dokler si moč1". Edwsrdova kraška slovenščina doni kot zvon, reže kakor jeklo, zato ga Jože Durn, Vipave, rad priporoča za deklamacije. Zatem sta nastopili sestri Se-žun in izvajali komad iz operete "Ciganka". Za njima so pa nastopili naši Ukrajinci m svojimi plesi in so tudi želi velik aplavz, posebno Martin Soroka s svojim kozaškim plesom. Pa tudi s če-tvorko so se postavili. Vodja je bila 17letna Stella Smagkia, u-Čenka oolllnwoodake srednje šole. Ona in njena sošolka Anna Ho-lubiec sta plesali na clevelandski jezerski razstavi. Naši trije meščanski Usti News, Press in Plain Dealer so priobčili njune «like in tako ju je pisec tega poročila našel. In prav nič mu ni žal, gotovo pa tudi ne rojakom, ki ho po-setlll prireditev. Njih nastop je bil pester, v krasnih nošah. Steve Gnat, drugI kozak, je tudi komaj 17 let star, all jako velik fant. leopoldina Vozel, predsednica društva "Svoboda" št. 718 SNPJ, je izrekla čestitke dru.lt vu At. 53, ker Je ustanovilo žensko društvo in željo, da bi se ženske članice HNPJ začele zanimati za žensko društvo in zraven pristopale ter sledile zgledu ženskega druAtva "Napredne Slovenke" št 1.17 Za I^eopoldino je bil preojnem polju. Rila sta tudi predstavljena ustanovna člana dniAtvu "V boj" John Prusnik, aedaj član At. 142 in !oj" John Telišman te daroval ob tri-deaetletnicl $3. Živijo, John! (Ti , bi moral brit I vae naše «Mane vaaj mesec dni!) Za Ukrajinci so ponos no na-i stopila Sežunova dekleta in zape-le. npremljal jih je na harmoniko Rudy Vldergar. Zopet *o tudi one žele obilen aplavz. Nato pa iVadnalov kvartet. Oni vam na pravijo pravo komedijo s petjem. ne ve, najbrž pa kakšen prefri-ganec, ki se je nadejal s tem o« koristiti, kajti lahkovernih 1^-di je Še mnogo. Od takrat neprestano bombardirajo dotični grob, največ seveda ženske. Nekateri zato, ker verjamejo, drugi pa iz gole radovednosti, da si napase-Jo svoj firbec. K tej stvari se je oglasil neki fajmošter, ki je pokojno pozrtal in potrdil oziroma izjavil, da(je bila res zelo pobožna. Vsled tega je prišlo tako daleč, kakor se člta v časopisju, da so morali del pokopališča, kjer se nahaja dotični grob, z vrvmi ograditi, pa še postaja nevarnost, da bodo verfaki fanatiki in radovedneži vse naokrog pomandrali in uničili. Poškodovali bi tla, spomenike in križe, kajti na take stvari se ne bi prav nič ozirali, le da pridejo do "pojočega groba." V takih ozirih so kakor zverine: drvijo kot brez pameti « naprej. Neki Poljak, h katerim delam, mi je pravil, da je bil prejšnjo nedeljo na dotičnem pokopališču pri "pojočem grobu", da «e sam prepriča ter da vidi "svetniob" od blizu. $el je zgolj iz radoved- s preveč iw Zavidajte nafte svetnilke srečal Ne bodite nam neVoifljlVl! IV ko srečo smo si pSC zaslužili, da po dolgih letih pobožnosti končno tudi mi v slovenski metropoli dobimo kako Vodniško Johap-co, pa magari če je ta Johancš že par let mrtva in ne bo mogla krvaveti — telečje krvi 1 In kadar bo kaj odveč telečje krvi, ki bi morda hotela začeti "špricati" iz ran nove svetnice v "pojočem grobu," vas bom kajpak takoj obvestil. Živijo nova svetnica! Oprostite! Vsled lastnega firb-ca o "pojočem grobu" bi kmalu pozabil omeniti naše frančiškane v Lemdntn, ki so se zaidhje čaše grozno raaburili, pa ko izdali nekakšno brošuro s strašnim ulti-ip^tom ibielVercem in komuni-SoAi. Nlftrej sovzeli na svojo sveto piko lokajril dnevnik Ena-kop|ravn$f}{ potem baje pridejo na vrsto svete pike Proeveta, Proletarec itd. Dotična famozna brošurica menda nosi ime "Naša straža", ki v uvodu piše o strašni nevarnosti, ki preti od strani strupenega protiverskega Časopisja katoliški cerkvi. Slovenski Cleveland, kot "steber" katoll-čanstva med ameriškimi Slovenci, svari pred to nevarnostjo, da je smrtni greh, če se kdo naroči na ta brezverski list. Torej bojkot! Nadalje pile in piše, klati in blati, maže in laže, nazadnje pa ponuja naročnikom spisan protest, katerega naj pošljejo upravi dotičnega lista, z namenom, da se poboljša, ako ne, ga odpovedo. Protestna resolucija se glasi: "Podpisani naročnik vašega lista se strinjam s pisanjem bro-šuri^e "Naša straža", ki je gotovo tudi vam znana. Zato vam pošiljam to dopisnico v znak protesta zoper vašo protikatoliško linijo in zahtevam, da prenehate s takim pisanjem. To je moj ultimat. Ako ne boste v najkraj-čem Času upoštevali te zahteve, bom prenehal biti vaš naročnik in podpornik vašega podjetja." —Amen! Omenjena brošurica je izšla v založbi lemontskega mesečnika Ave Marija. Taki in slični poskusi so se delali že zadnja tri leta na razne zvite in nesramne načine. Toda ta zadnji menda prekaša vse. To pa največ zato, ker je omenjeni dnevnik iarazit zagovornik Cankarjeve ustanove. To jih peče, grozno peče, ker jim je zmešal štrene. Drugič pa zato, ker jih omenjeni dnevnik zlahka "vrti" na lep način. Čudno m nam zdi, da se zastopnika omenjenega dnevnika nič ne oglasita v obrambo svojega lista. Nič strahu pred hinavci Üftton Jatikovich, 147. Domača zaftftva Milwaukee, Wia. — Predsedniške volitve so končane in Roosevelt je ponovno izvoljen, ka-kbr je ogromna večina hotela. Vsekakor je v zadnjih štirih letih tej večini pokazal svojo zmožnost. Dk je splošno priljubljen, se ne da tajiti. Direktorlj organizacije Slovenskega doma priredi domačo zabavo dne 21. nov. zvečer v Tam-šetovj dvorani, na katero ste Vabljeni vsi delničarji in ostali Slovani, da se udeteftite. Potrebujemo le še nekoliko denarja «a plač an je prihodnjih davkov. Upamo, da se udeležita naše zabave in s tem malo pripomorete, da poplačamo vse obveznosti do prihodnje delniške seje. - _ Odbor. Uspešna prireditev Cleveland, O. — Prireditev za-padnfh slovenskih društev v Cle-v^landu Je bila veHk uspeh. Veselimo se, ker se je naselbina v takšnem števim odzvala na naši prireditvi. Mislim, da je bilo dovolj smjftha za vse. S tem pose-tom nami je naselbina pokazala, da je v resnici zadovoljna s takimi prireditvami. Hvala rojakom in rojakinjam v West Parku za veliko udeležbo, kakor tudi vsem ostalim v naselbini.za podporo, ki ste jo dali nam pro-AIo soboto, največ zahvale pa gre V. Grillu za trud, ki ga je imel z režijo uprizorjene igre. Iz vsega tega lahko sklepate, ker je bila omenjena prireditev uspešna, da bo odsek našega kluba v kratkem podal še nekaj boljšega. Vedno smo pripravljeni žrtvovati vse naše delo in ves naš trtid, da čim prej aosežemo nafi cilj. Camlltts E. Zarnick, član lduba. Seje društva 748 SNPJ ColHnwood, O. — Žensko društvo "Svoboda" št. 748 SNPJ i-ma svojo redno sejo dne 20. t. m(. v Slov. delavskem domu na Waterloo rd. Prosim vse Članice, da so gotovo navzoče. Rešiti moramo več važnih stvari. Vabimo tudi one, ki)niso še v nobenem podpornem društvu, da se nam pridružijo, kajti polje je obširno, oračev pa ni zadosti. Tajnica. mm Desetletnica zbora "Zarja" Cleveland, O. — Odbor soc. pevskega »bora Zarja že precej časa naznanja in vabi na Zarjin in hujskači! Tudi prolri Prosveti i Jubilej svoje dvajsetletnice, ki se hujskajo in lažejo, ampak mi se bo vršil s koncertnim programom jih ne bojimo, ker smo v pra-jin smelfapolno spevoigro "Čevljar .in vrag" dne 26. nov. v S. rr,. N. D. Pri tej jubilejni slavnosti bo-a sodel< •iÀ M ¡U -M Pogled i/ zraka na novi mo«fc, lando«. sta sodetov&la češki pevski zbor "Vojan", ki je našemu občinstvu dobro znan in priljubljen iz pdj-; An jih nastopov pri Zarji in slov., pevski zbor "Sloga". 8oc. Zkrja že več let zaporedoma prireja svoje koncerte na zahvalni dan. i Tako se bo tudi letošnja priredi^1 tev, v zveži dvajsetletnico vršila na zahvalni dan, v četrtek 26.1 ! novembra v SiND na St. Ctair ave. Priče tek • koncertnega programa ob 8. popoldne. Po koncertu se bo vršila prosta zabava in ples. Na razpolago bodo u-krepčila za grlo irt želodec.. Zabave soc. Zarje so znane Idsleč naokrog kot ene najbolj- ! Aih. Občinstvo to upoštent Zato tudi v velikem številu prihaja na Zarjine prireditve. Citateij in čitateljica teh vrstic, če niste še poaetnlk Zarjinlh prireditev,1 pridite v SNI) na zahvalni dan v četrtek 26. nov. in se sami prepričajte, če rd tako kot regularni poaetniki govorijo po Zarjinlh priredbah:« "Luitno je pa biK da dolgo ne tako!" Opoao-■ i i . ™ tudi svoje prijatelje in znan- ai je tvezal San r rane Uro s Oak- ce — zakar vam bodo hvaležni 1 Prijatelj soc. "Zarje". K A Pasja logik a '' k nani Ce je, če bi, če bi ne Hugomir Patrovič: Mussolini pogan, zato ga nimam rad. Bernard Bradomastič: MussolinipalPI mesar (samo črni!), zato je j«*,CT Hugomir Patrovič: Hitler je tudi H pohrusta. e ~ zato ^ 3 Bernard Bradomastič: Ampak Mu**niM Mtler pomagata trlstusovi vSl zAto naj ju ftog blagoslovi dati Vanone. Nekdo Hugomir Patrovič: Ce bi bil Hitler Mm " ti * M Mussolini Dollfuss, oh HfoO bi Mlo na svetu!—Dollfuss je bil črni mesar in to je bilo dobro, saj namen" mar Rd*a- Bernard Bradomastič: Mussolini je m lep, Hitler je grd in lep .. . 0ba pomaj vragu in Bogu . . . Bodiva še midva br Patrovič, grda in lepa . . . ♦ • * Lemontska šola Učitelj Hugo: Danes, vaški bebec, bova vorila o jezuitih. Povej, aji je res, da so je it je skovali načelp, najx namen posvečuje si stva? Vaški bebec: Ali ste vi jezuit? Ako ste | daj je res, ako pa niste, tedaj so jezuit je dolžni kot novorojena deteta (vsj dokazi aH dol) in načelo so skotili frančiškani. ( dve zadnji krvavici v A. S. sta najboljši dc za to! % * ♦ * Kdaj bo veda bankrotirala? Neverni Tomaž (patru Hugonu): Ali čitali poročilo profesorja W. K. Gregoryji New Yorka na čikaškem zboru akademije nosti glede razvoja človeka? Njegovo je bilo stoprocentno brezbožno. Niti bes ničesar o Bogu. Kako se to ujema z vs naznanilom, da je brezbožna znanost bani tirala? Hugo (odmahne malomarno): Počakajte, pridem v dvajseto stoletje! Zdaj sem še v os najetem stoletju« Privlačnost temelji na fantazij Zanimiva ženska je tista, ki ima na sebi skrivnostnega. Vsak mladi moški jo išče,1 ko mlado dekle išče končno zanimivega m Pri tem izkusi/h mladi ljudje marsikaj in lajo marsikakšne napake. Mlad moški se je seznanil n. pr. z deklet ki se mu zdi "prava". Ni delala vsakdanj vtisa, vedla se je zadržljivo in mu je bila i zanimiva. Cim se oba malo bližje spoznata, stane dekle zaupljivejia, pripoveduje o sve| življenju in ne prikrije ničesar. Mladega škega vse to zanima, toda na zadnje je d< v njegovih očeh izgubila vso skrivnost. Mei je, da bo druga s svojo zaupljivostjo in od tostjo še bolj privezala nase, pa je dosega nasprotno. Velika zaupljivost ga napravi sa nezaupljivega. Vse je šlo malo prehitro Dekle kmalu spozna, kako se je mladi mo do nje ohladil, in se čudi. Po ni ničjudne ni mu več skrivnostna, ne zanimiva. Seveda mladih moških, ki nastopajo enako preodk in zgovorno napram dekletom, tudi zelo m Ne zavedajo se, da s prehitro zaupljivostjo mo izgubljajo svojo ceno. Ženska, ki se vidi možem zanimiva in o teri moški govore, je tista, ki jo obdaja v« "nekaj nerazložljivega". To je enostavno ti Ženska, ki ne govori preveč o svojih oseb stvareh in se vede na ta ali oni način skr noatno. Možu daje zadoščenje, da si jo poč , "osvaja". Ce je posebno pametna, bo ohrari vedno nekaj, česar si moški ne bo osvojil, J mu bo vedno skrivnostno. To nima seveda benega opravka z neiskrenostjo, je le kos U tike, ki je v življenju vedno potrebna in škodljiva. Z možmi je ista. Tudi ženskam gre namn vCde aH ne vede za to, da si moškega .name svoje. Molki, ki svoje misli prehitro izda. j daje ženski nobenega truda, da bi ga spoznal in. zato si ženska tega truda niti ne Kdor ne zna spodbujati fantazijo drugih. I je v teh stvareh izgubil, kajti privlačnost q melji po velikem delu na fantaziji. Fantazi pa je po naravi romantična in romantična j vedno tudi vsaka skrivnost, zato človeka vrt no zanima. ' Steklo kot gradbena »nov Kdor sedi v stekleni hiši, naj ne nov, pravi neki pregovor, ki se JJ dejstvo, da je steklo drobljlvo. govor spet namiguje za lastnost stekla, čei: kdor sedi v stekleni hišU' čen sodbi javnosti in naj ne izreka Sedaj pa postaja stvar drugačna I Ijivo steklo in mlečno steklo smo im«ril » daj. gradili so tudi moderna poslopja • ^ «betoma in jelda Toda rMrtava arhit«-londonski Oihnpi je pokazala vendar, go novega. Ta razstava kaie. ris bo • ^ bodočnosti sploh najvažnejša M Tu so videt» meter debele steklene strneš Vedro" tako tVde in trpežne kakor gi~nit <»ror"' A ' -H bolj. in ki toploto tako slabo prevaja da bi bile iz azbesta. Raz«tavjjeno "«klopno steklo", ki se da zvit« m « preden se zlomi. Nosilnost stekle» izredna. Steklo ima v *«bi akrsisa ki gs napravljajo za idealen grartnen. ie 4 .4rni»N traK^EJ— emembe državnih ustav v dne 3 ncv ri^.valo o predlogih da ITni njihova ustava S5ft. Odlogi so MK iUni; nekje se astsvne spremembe z oa-na iWcialno zaščito drugje državnih zadolžnic, delavnega fc osem urnega I ____^ mnogih drugih stvari. ki w m v usta* mani angleški zgodovina* 'TJol klasično delo "The A- Commonwealth", je ¿jigi nazval državne [-najstarejše stvari v pohtič-igodovini Amerike" Ono se Vanje »tarih kolonialnih ov in iz njih odseva tri sto-ameriških izkušenj v samo- wnostavl jenje- državne upra-je poglavitna naloga kakih predloženih amendmentov k |fflih ustavam. Že nekoliko ¡¡e je čutilo, da je način o-mt uprave (county) postal *j zastarel. Šestorica držav-ustavnih amendmentov stre-u tem, da se odpravijo ozi-II spojijo razni okrajni ura- „Urostne pokojnine v svrho, "dotična država odgovarja za- rkom federalnega Security ;,go bili predlagane v državah rkla, Georgia, Louisiana in gouri. Y državi Washingtonu volile if glasovali o kontroli lukcije električne energije, v jvi Montani so glasovali o ndmentu, po katerem naj iva ima pravico določiti 0-urno delo za vse uposlitve, len poljedelstva. Debate tekom predsedniške line kampanje o dozdevnem vanju federalne vlade v idicionalna "državna prava", udvomno povztoudile zanima-i javnosti za osnovne zakone znih držav. Kdaj so bile edena državne konstitucije in toliko se razlikujejo v posa Dih državah ? I» je izbruhnil upor proti an ||ftemu vladarstvu 1. 1775, so Hacionarne organizacije napotile prejšnje angleške ko e vlade. Kasneje je vsaka md trinajstih izvirnih držav nkonila svojo lastno državno u-ivo. V glavnem so se te usta- nvnale po načelih, izrecno na-fcnih v Izjavi neodvisnosti, eč da ima ljudstvo pravico iviti ali spremeniti .svojo o obliko, Čim se prepriča, je v kvar ljudskim pravicam. Ti načelo je služilo za podla- «■^■kntivno in pravosod-i« bila poudarjena v dr" ' tavah. Vendar-Mgavne vlade, kot ohranile svoja meščanska zborovanja (town meetings), osnovno enoto lokalne samouprave, do-čim so bile na jugu ohranjene nekatere stare neenakosti. Vse države, razum New Yorka in Virginije, a<^ ohranile verske kvalifikacije za governerja in člane državne legislature; običajni zahtevek je bil, da so protestantske veroizpovedi kvalifikacija. Dočim je v novoanšlešku vsak prebivalec imel pravico u-ieleževati se meščanskih zborovanj, je bila volilna pravica, v južnih in tudi v nekaterih vzhodnih državah jako omejena vsled davkoplačevalnih kvalifikacij. Kmalu pa so bile uvedene ustavne spremembe, ki so modernizirale državne ustave. Države sklicujejo ustavotvorne konvencije, čim se jim zdi, da je prišel čas za važne spremembe. Letos so volilci države New Yorka sprejeli predlog, da se skliče taka konvencija.,—FLIS. PIOSVETÄ ivilf. so se po revoluciji, imele svo- Mdualm posebnosti, •tlesk. odobi grabna so ugotovili poleg otočja Juž nih Sandwichev. Tu je globina Družba pobija odlok vladnega odbora Vložila bo priziv pri apelatnem sodišču Chicago. — (FP) — International Harvester Co. je naznanila, da bo vložila priziv pri federalnem apelatnem sodišču proti odloku vladnega delavskega razsodišča, ki je razpustilo kom-panijsko unijo v njeni tovarni v Fort Waynu, Ind. V odloku je razsodišče poudarilo, da je kompanjiska unija nelegalna delavska organizacija v smislu VVagnerjevega delavskega zakona, ker ne dovoljuje pristnega kolektivnega pogajanja med delavci in delodajalci. Kompanija je finančno podpirala "unijo" in jo podvrgla svoji kontroli in s tem je kršila določbe VVagnerjevega zakona. Reprezentantje delavcev v kom-panijski uniji so se morali pokoriti upravi družbe v vseh ozi-rih in zato ne more biti govora o neodvisni delavski organizaciji, kakor so argumentirali odvetniki kompanije pri zaslišanju pred federalnim delavskim razsodiščem. , ,> Razsodišče je odredilo zaslišanje na pritožbo unije United Automobile VVorkers, da kompanija ovira pristna kolektivna pogajanja. Obdolžili so jo, da je odpustila večje število delavcev, ki so bili aktivni v unijskem gibanju. International Harvesther Co. ima trinajst tovarn v Združenih državah, dve v Kanadi in štiri v Evropi.« Izdeluje poljedelske stroje in tovorne avte. Njen promet v Združenih drŽavah v preteklem letu je znašal $168,-728,000, v Evropi pa $46,856,-000. "Nova ustava pomeni zmago socializma, ker bazira na načelu socialističnega lastništva sredstev produkcije," piše vladho glasilo. "Sovjetska unija je zdaj dežela združenih delavcev in kmetov. Kapitalizem je strt in nimamo buržuazije in veleposestnikov, ki bi ogražafi ustavne svobodščine delavcev in kmetov. Garancija, da ne bo nobenemu kratena ustavna pravica, ni prazna obljuba. V deželi, ki bo imela ustavo, katera uključuje tudi pravico do dela, vzgoje in zdravstvene oskrbe za vse, bo dovolj prilike za nadaljnji razvoj. Naša vlada Ščiti delavce in kmete, dočim kapitalistične države ščitijo kapitaliste. Mi se ne bojimo mas, tod* kapitalisti se Sovjetsko časopisje hvali novo ustavo Ustava pomeni "popolno zmago socializma" Moakva. — (FP) — Sovjetski zrak, kakor ameriški, je nasičen z govoricami o ustavi. Nad 170,-^ 000,000 ljudi na ozemlju, ki obsega polovico Evrope in velik del Azije, razpravlja o novi u stavi že več mesecev. Ko se bo sestal vseunijski kongres v Moskvi 25. novembra, bo ustava nedvomno amendirana na bazi načela, "da je ljudska diskuzija vir vseh zakonov". Ena stvar je gotova že sedaj — nobeno vr hovno sodišče ne bo tolmačilo sovjetske ustave. "Določbe ustave bosta tolmačili obe zbornici našega parlamenta," je rečeno v uvodniku v "Izvesti ji", glasilu sovjetske vlad*. Snčno izjavo so podali Člani |»osebnega odbora, kateremu je bila poverjena sestava ustave in drugo sovjetsko časopisje. Načelnik tega odbora je bil Stalin. lahko demokratična, toda kapi» talistične vlade ne morejo biti demokratične." Enajst republik tvori Sovjetsko unijo, poleg teh pa je večje Število provinc s svojo samoupravo. V teh bivajo različne narodnosti in vse bodo v smislu nove ustave reprezentirane v posebnem narddnem svetu, da ne bo nobenega vzroka za konflikte. Bolj rasvite pokrajine v SovjeUki uniji bodo pospeševale rasvoj zaostalih provinc. Vlada naj poseže v mornarsko stavko! Wask(nftoH lahko prisili delodajalce ha kapitulacijo Ameriški pisatelj hvali sovjetski režafe Brezposelnost nepoznana v Rusiji Chicago. — (FP) — Victor Yarros, bivši urednik čikaškega dnevnika "Dally News" in pisatelj, ki je pred dvema letoma spisal knjigo, v kateri je silovito napadal sovjetsko vlado, se je po obisku Rusije v tem letu spreobrnil in postal goreč zagovornik Sovjetske untje. V svojem govoru pred člani Čikaškega kluba' je poveličeval uspehe sovjel- jih bojijo. Sovjetska vlada bd^fi4 retimM' , t M A ^ "Vsa vrata so mi bila odprta in lahko sem se razgovarjal z delavci kakor tudi z visokimi državnimi uradniki," je dejal Yarros. "Sovjetska unija ne potna privatne dobrodelnosti, kfer vlada skrbi za vse, ki potrebujejo 'pomoči. Zdravstvena oskrba je prosta vsem, prav tako izobra* ba. Vsa Rusija je velika šola in nudi vzgojne prilike vsem slojem. Tisk ne objavlja plehkih sensacij in v tem se povsem razlikuje od aittferlškeira. Njegova naloga je širjenje prosvete. Rusija Je tudi dttava debatantov. vsaka oseba'lahko razpravlja in debatfra 6' vseh VpfkHanjlh in dovoljena je svobodna kritika u-radnikov, od najnižjega d6 naj' višjega. Prepovedana je le kritika vlade na podlagi teorije, da mora biti dober državljan tudi dober komunist. Oba spola sta popolnoma enakopravna. Odprava brezposelnosti je nadaljnji uspeh sovjetskega režima. Kadar fant «11 dekle končata šole, ju čaka delo in zaslužek. Vprašanje narodnostnih manjšin ne igra nobene vloge. Vlada je tako u ver jena o lojalnosti ljudstva, da je uključlla v novo u-stavo določbo, da se vsaka manjšinska grupa lahko odcepi od Sovjetski unije, če to želi," Na vprašanje, kaj miali o obsodbi Kameneva, Zinovjeva in drugih zarotnikov 1i* smrt, je Yarros odgovoril, da so imeli ob toženci po ruskem merilu pošte no obravnavo. "Obtoženci so bili politični fanatiki, ki niso samo naglašali avoje krivde, temveč tudi, da so zaslužili najtežjo kazen," je rekel Yarros. (front) (back) shows the account number used in l*>ur Social Security Benefit right« Uwe. ^ Keep a record of this imbtr ' reoora» oi your < ««Ural and State________ _ ^ . - - ' as you might lose the card. Mention the nui Mali letters retarding your amount. Addraee inquiries concerning Unemployment_____ tioa (»1 there iiikwin your State) to the Stale ipney administering such law. Addraes inquiries coi Federal Old-Age Retirement Benefits (not State Aniitlftoi or Pensions) Security Board. - IIS CARD IMMEDIATELY AND REPORT nad 8200 m. Celo najvišja gora sveta, Mount Everest, bi imela v tej dolini dovolj prostora zase, ne da bi se dvigala kaj prida nad površje. San Franclaco, Cal.—(FP)— Parobrodne družbe, ki prejemajo subvencije na račun davkoplačevalcev, hočejo ubiti Zvezo mornarskih delavcev na zapadu in potem ostale delavske unije v zapadnih državah, je rekel Harry Bridges, predsednik distrikt-ne unije Mednarodne zveze pri-•taniščnih delavcev na velikem delavskem shodu v San Francisco Bridges je dejal, da Rooaevel-tova administracija lahko prisili parobrodne družb« na kolena, fte hoče. Odtegne naj jim subvencije, ki Jih prejemajo od vlade in podale se bodo v štiriindvajsetih urah in pristale na zahteve mornarskih delavcev, ki so zastavkali, da ohranijo pridobitve, katere so izvojevall pred dvema letoma. Administracija bi morala intervenirati v prilog stavkarjem, ker so delavci podpirali Roosevelta v predsedniški kampanji, da Je zmagal s tako veliko veČino. "Ofenziva parobrodnih družb je napad na vse organizirano delavstvo," Je dejal bridges. "Ce bomo poraženi v tej borbi, bo delavsko gibanje strto v zapadnih državah. To je cilj ofenzive magnatov. MI moramo braniti pridobitve, ki smo Jih izvojevall s težkimi žrtvami 1. Federalna mornarlčna komi sija Je obnovila zaslišanja, Kd ward F. McGrady, podtajnlk delavskega departmenta, pa Je naznanil nova pogajanja med za-■topnlkl stavkarjev In delodajalcev, ki naj bi končala konflikt, ki je paraliziral pomorski promet ob zapadhi obali. Bratovščina zmagala pri volitvah Ow. M. I.IN.IN' Specimen of Social Security Account Card I Vzorec karte, katero bo prejel vaak, M Je opravičen do starostne pokojnine v amlalu federalnega zakona socialne zaščite. tov na uro potem ,ko je znišala plačo delavcem pri akordnem delu. Korporacija izkazuje rekordni profit $140,672,546 v prvi polovici tega leta, toda od te vaote so delavci prejeli le drobtlno. Kompanijske unije se puntajo Reprezentantje zahtevajo dodatno zvišanje mezde PltUburgh, l»a. — (FP) — Kompanijska unija, ki Jo Je u-stanovila Carnegie-Illinois Steel Corp., se je spremenila v Fran-kensteina, ki dela zdaj velike preglavice svojemu stvarniku. Pri zadnjih volitvah Je bil Izvoljen Elmer J. Maloy, agresiven vodja jeklarskih delavcev, za načelnika sveta reprezentantov kompanijske unije, William W Oarritjr, ki je naklonjen Odbora za industrijsko organizacijo, Je bil istočasno Izvoljen za načelnika mezdnega odseka Jeklarskih delavcev. K tem Je bila kompanljaka linija takorekoč iztrgana iz rok eksekutivnih uradnikov Carnegie- Illinois Steel korporarije. R<1»rer.rntant J* delavcev so Izja Hull odšel na lov trgov v Južni Ameriki (Narisitovanj« ■ l. strani.) ne bodo pogodu angleškim Inte-resorrt. S strani argentinskega diplomata je to sicer raflnirano Izsiljevanje, kar nI v modnarodnl politiki nič novega. Vrli se med vieml državami. Argentinski poslanik bi najbrže ne govoril tako direktno, ako M no Imel za sabo močnih prijateljev. Nekateri nje govi prijatelji so tudi v Wash ingtonu, še več pa na Wall streets "Narodni interesi" Imajo čudna pota In zamotane prijate Ije. In medtem ko se ladja z ame riško delegacijo porttTče proti Buenos Airesu, si državni tajnik Hull čisti grlo za lepo doneče govore, s katerimi nastopi pred zastopniki 20 latinskih ameri šklh repnbllk. Iz njegovih Izjav pred odhodom je razvidno, da ae zaveda v polni meri svoje mlsl Je. V teh izjavah je kazal na napet položaj v tfvropl, na "na še ogromne prilike v Huenoa Al reau", kjer naj beli golobček dobi ne samo novo oljkino vejico, marveč ae naj tudi "ugladi pot za bolj svobodni lok trgovine med Amerikami" — na račun Anglije. "Mir, kakor dobra dela, se naj začne doma." zvoljen za' predsednika Kubanske delavske zveze 1. 1084, toda zadnje leto j« prebil v Ječi kot žrtev fašista Batista. Njegovi prijatelji, ki so pobegnili v Združene države, so pojaanlll Vilarjev slučaj Wllllamu Oree-nu, predsedniku Ameriške delavske federacije in drugim delavskim voditeljem, ki ao potem apelirali na državni department, naj pri kubanski vladi posreduje v prilog Vilarju. To zgodilo In po daljšem obotavljanju je bil Vilar informiran, da bo poslan v Anglijo. Protestiral Je, da ne mara iti tja, ker ni storil nobenega zločina, a ni nič pomagalo, Posadili so ga na ladjo, toda ko je dospela v New York, J« stopil na suho in odpotoval v Washington, kjer so ga sprejeli njegovi prijatelji, Možnost je, da bo kubanska vlada zahtevala njegovo ekstra-dieijo, toda Rooseveltova administracija bo najbrž odklonila zahtevo. Otroftka "Mamica, ali se lahko tukaj kopam?" "Po nobeni ceni; voda Je pregloboka." "Pa oče zmerom tu plava," de užaljeno otrok. 'To je razlika; oče Je zavaro- van. H New York. — Spremnlkl, u-posieni pri Long Island žaleznki. MtHI l M* WWMnjP mi If, J m ao ae pri volitvah z veliko veči- v|M dM n|-0 ^„voljni z zviša- • i n-------— i i j. L/J ^ ___. lupina „,». „..t ----I ■ mi — tw.miilu t Hen Franrlee«, Cal •«♦»rnarnkih delavcev na stavkov ai straži na pom««« no izrekli za pravo unijo kot predstavnico pri kolektivnih pogajanjih z upravo železnice. Ura-tovščina spremnikov je pri taj» nih volitvah ddbila 1267 glasov, kompanijska unija pa 137. Volitve so se vršile pod nadzorstvom P. D. Harveyja, člana vladnega spravnega odbora. Družba Je naznanila, da se bo pokorila odloku večine in priznala bratovščino kot predstavnico spremnikov pri, kolektivnih pogajanjih. Ljuduka lobija zahteva reprezentiaclfo Washington, D C. — Benjamin Marsh. Ujnlk ljudske lohi-je, Je pozval ffco I" Merryja. federalnega 'Industrijskega koordinatorja. naj povabi tudi represent ante konzumi»nt«v na konferenco m*d delavci in delodajalci, ki se bo priAela v Washingtonu 10. decembra. njem mezde deset odstotkov In zahtevajo dodatno zvišanje i*t-nsjst odstotkov. Svet reprezentantov kompanijske unije, kateremu načelu je Maloy, zastopa okrog flft.000 delavcev v tovarnah omehjene korporaeije Izjavil je že, da ne bo |>odpi^al dogovora s korpora-cijo, dokler ne bo pristala na zahtevo i^lede dodatnega zvišanja mezde. Maloy jeva grupa, ki je porazila opozicijo v kompanij-ski uniji, Je »edaj dobila zag» tovilo od oidlxira za induatrijsko organizacijo, da Jo bo podpiral v U»ju proti korporaclji. Jeklarski delavci ao bili veseli nov le* iz l)e t m I ta o m ill tan t no-*ti avtnlh delavcev. Homer Martin, predsednik United Automobile Workers of America, je obdolžil General Mftor* korpora-ei jo sleparske poteze, ker Je naznanila zvišati je plač« pet ren- Fašizem dviga krvavo glavo na Kubi Delavski voditelji v zaporih Waahlngton. II. C. — "Ameriški delavski federaciji se moram zahvaliti, da sem še živ In na svobodi." Tako Je Izjavil Ce-sar Vllar, voditelj kulmmikih delavcev, ob svojem prlhfidu v Wa«hlrigton. Po Vllarjevl Izjavi nI dr. Ma-rlano Oomez, predsednik Kuhe, «ovratnik delavcev, toda pokoriti se mora drugim silam, katerih glavni vodja je polkovnik Kulgerulo BatistS, bivši nared nlk, ki Je donegrl visoko vojaško pozicijo po štrmoglavljcnju Ma-rhadovega Mirna On Je zagovornik militarizma iu fašistične diktature. Odkar ima BatUta kontrolo nad armado» J« vrgel veliko 4te-vilo delavskih voditeljev v ječo. On ae ne bi |»rav nič obotavljali Strmoglaviti ustanovno vlado, a-ko ae ne bi bel opozicije pri Koo-aeveltovi admlniatraciji. VllarJeve Izkušnje mi ogledalo situacije na Kubi. On Je bit Izleti pod osebnim vodstvom v Jugoslavijo Hamburg - American Line • North fierman Uoyd ho prlra-dlla ponovni božični Izlet v Jugoslavijo. I«eto* se bo izlet vršil na Lloydovem deluxe eka-presnem purniku BKKMKN, ki odpluje iz New Yorka dne 10. decembra. Za božič* potujejo radi domov imaebno oni, ki imajo tam še žive sorodnike in prijatelje. Težko si je predstavljati kaj ImiIJ veselega kot so ta božična svidenja družinrčijih člani žive ločeno. Kna glavnih avrh teh božičnih Izletov Je, da se omogoči to veselo svidenje. Izlet je namenjen tudi onim ljudem, ki žele preživeti božič-ne počitnice drugače kakor ponavadi Malo potlllkev ae je vozilo preko oceana pozimi. Potovanje meneča decembra nudi mar» I kaj novega, česar bi ne smeli zamuditi tisti, ki si lahko tako potovanje priveilijo. Največje veaelje bo pa za onega, ki ho potoval decembra, da o|iaau-Je Hlovem-e, kako praznujejo božične praznike, Ta Izlet bo jaid vodstvom Mr. Arthura Dobosy-Ja, člana naie-ira newyorškega urada. Njegove dolgoletne Izkušnje v prirejanju Izletov in njegovo poznavanje evropskih razmer bodo prišle prav onim, ki se nameravajo udeležiti tega posebnega BOfcTrtNROA IZI.KTA— (Adv.) AM sle isrsfNt m Traoveto'T PsdftraJU svoj Mt FBOST9TM KRIŠTOF DIMAC BpéMl JACK LONDON. - la FRANCI MAOAJMA "Zakaj neki niste pripeljali na parnlku za-loge svežegs krompirja?" jo je vpraAal. "Smo ga. Med potjo pa «no ga v Fort Yu-konu z velikim dobičkom prodali. Imeli amo namreč polno posuAenega krompirje, ki dolgo trpi, avež pa rad ozebe." Dimač je zaatokal. "In vsega ate prodali, vaega T je vpraAal. "Da. Niamo vedeli, da naa bo taka doletela." "Pa ni morda po golem naključju ostalo na parniku par vreč krompirja? Ob tolik«* blagu, ki ate ga imeli, bi ae bilo to kaj lahko pripetilo." Zmajala je z glavo, malo obotavljaj« ae, kakor ae mu je zazdelo, in potem dodala: "Ne, ti-ato pa ne." "Ampak, ni li mogoče, da bi bilo nekaj krompirja v naselbini ?" je vztrajal Dimač. "Kaj jaz vem 7" ae je jezno zadrla. "Kaj aem jaz nadzorovala hrano?" "Jo je pa Amoa Wentworth," je naglo akle-nil Dimač. "Dobro. Povejte mi oči v oči, aaj o« ta ne tako med nama. Kaj mialite, nima II Wentworth nekje akrite zaloge krompirja?" "Ne, aeveda ne.' Cemu naj bi jo imel?" "In čemu naj bi je ne imel 7" % Skomizgnila je. Naj ae je trudil, kakor ae je hotel, ničeaar nI moo«l Izvabiti iz nje. Niti tega ni hotela priznati, da bi bilo kaj takega aploh mogoče. ' "Wenthworth je oatuden praeec," je Izjavil Cok, ko mu je Dimač obrazložil avoj aum. "In Lavra Sibley ni nič boljfta od njega," je dodal Dimač. "Prepričana je, da ima jfajogo avetega krompirja, pa samo zato noče mga izpovedati, ker upa, da ai bosta delila." "In ta lopov ne da niti krompirčka od aebe, kaj?" In Cok je obaul podleža z dolgo vrato naj roba tej Aih kletvin. "Obadva ata mi prava tička. Bog daj, da bi obadva aegnila od akor-buta, drugega za aedaj ne rečem. Pač, Ae nekaj. Grem, da temu ciganu glavo aldatim a tilnika." Toda Dimač je bil za diplomacijo. Se tiato noč, ko je naaelbina ječala in apala, oziroma ko je ječala In ni apala, je odšel k Wenthwortho-vi nerazavetljenl koči. "Poaluiajte me, Wenthworth," je rekel. "V roki držim vrečico, v kateri je za tisoč dolarjev zlatega prahu. Bogat aem za te kraje ln ai lahko privoAčim tako potrato. Stianite mi v roko en aam krompir ln vrečica z zlatom Je va-Aa. Potežkajte jot" Dimač je trepetal od veselja, ko mu je Wentworth v temi prožil roko in potežkal zlato. Potem ga je sliAal iztikati po odejah in kmalu je začutil, da mu je atianil v peat ne vrečico z zlatom, ampak krompir, kakor kurje jajce debel krompir, ki je bil Ae topel od Wentworthovega Života. Dimač in Cok niata čakala jutra. Vaak hip je bilo pričakovati amrtl dveh najbolj onemoglih bolnikov. OdAla sta v njuno kočo. V akode-lici ata zmečkala tiaočdolarakl krompir z olupkom, klicami In pratjo vred, ki ae ga je držala. Dobila ata goato tekočino, ki ata jo po kapljicah spuAČala akozi gnusni odprtini, ki ao jima nekoč rekli uata. Pri tem poslu sta se vrstila vso noč. Vtirala sta zdravilno tekočino v uboge otekle-dlesne, v katerih so se zobje majali ln šklepetali, Ur silila bolnika, naj požirata krepčilne kapljice. Na večer drugega dne se je obema bolnikoma tolikanj obrnilo na bolje, da se je vae čudilo. Nič več nista bile najbolj slabotna. V oaemln-Atiridesetih urah sta bila reAena smrtne nevarnosti. Seveda Jima je Ae doati manjkalo do rea- ničnega zdravja. Takrat je poiel krompirjev aok. "Veate, kaj," je Dimač rekel Wentworthu. "V tej deželi imam precej poeeati in moje čeke vam izplačajo povsod. Zjl vaak krompir Vam dam peta to dolarjev in ga kupim za petdeeet tiaoč dolarjev. Dajte mi ato krompirjev." "Ali je bilo tiato zlato, ki ate mi ga dali oni večer, vae, kar ate ga imeli a aeboj T' je sladko vprašal Wenthworth. "Vae. Ampak rečem Vam, da ava a Čokom več milijonov težka." "Krompirja nimam več," je končno rekel Wentworth. "Pa bi ga rad imel. Tisti, ki aem Vam ga prodal, je bil ladnjl. Vao zimo aem ga hranil, ker aem ae bal, da bo akorbut pograbil tudi mene, in prodal aem ga le zato, da bom lahka plačal vožnjo domov, ko ae bo apomladi začela plovba po rekah." Navzlic temu, da niata amrtl reAena bolnika nič Meč dobivala krompirjevega aolca, ae jima je tfretji dan Ae vedno boljialo. Drugim bolnikom je pa šlo od slabega na hujše. Četrto jutro ao pokopali tri oatudna trupla. Ko af je Cok vrnil od pokopa, je stopil k Dimaču in dejal: Mr-ai po avoje poakuAal dobiti« krompirju Zdaj al bom pa jaz rokave zavttiaL" ' K' * Odkorakal je naravnoet f Wentworthovo 1a* čo. Kaj ae je nilno*ti gotovo ne bi več r<*lil v hlevu, ampak v baraki. bivališču današnjega trpina. -- Barake. Pred njimi dvorišča in vrtovi. Da. barake! Pa ne malo števl-lo: Maj ae je v njih nanelilu večina dela\ stva. unluJtlMMiega po mestnih tovarnah ip obratih. Ni jih som vleklo udobje; primoral jih je, — sicer normalen, — toda vrndar premajhen zaslužek: inirih oM*mnajNt dinarjev dnevno. Naj bi lahterali s trm kaj več kot Ntaiunanjr v baraki? Igor je bil podnajemnik pri (■enku Pravzaprav ie ni več \e-del, ali je Ae iNHiiiajcmnik, ali je stanovanje Ae njegovo. Pred letom dni je Cenku umrla žena; pred tremi mruni še otrok. Oba ta Jetiko. In v trh trrh menecih s* je. prej tako solidni Cenek, I* »poln um m spremenil. Preveč na» enkrat ga je bilo udarilo. V prvem (mmi ni t<va na\ada Ostajal je tem ure in tire "" ta hotel potolažiti Č«A: Bog Upe najbolj onega, ki ga ima rad, — ga ni bilo več spregled. Cerkvenega praga aploh nI preatopil več. Na delo je hodil neredno. Ce je te priAel, je zvečer gotovo zavil v gostilno ln nI bilo redko, da je priAel domov Aele zjutraj. Za de.net let" postaran. Prebudil je Igorja, se mu blazno smejal in mu vedno in vedno pripovedoval : "Ig-gor! Hp! — hp! — me I-mu rad. zato —- hup! — me tepe! Igor! Hp!" Igor ga je miril in ga počasi pripravil na druge miali in drug pogovor, dokler ni Cenka premagala utrujenost, da mu je zdr knil kar ob poatelji na tla in zaspal. Prenesel ga je \ posteljo, ter ga gledal, gledal. Kako ao ga spremenili zadnji meeeci! Zavrgel se je in |>oata) pijanec. Ali je res postal pijanec? Ver ao val pijanci res pijanci? NI morda med njimi tudi takih* ki Jih glo-h ji vzroki ailljo, de a« opijajo?! HtafUrino je »edaf plačeval I-gor. Tudi stenovenje je poapra-vljal, —- kolikor je utegnil, — on. Streha je pričela puščati. Te ¡je zjutraj domneval, da bo del. . je |ioata\il ne meato, kamor je *kofti luknjo kapela voda. velik lonec. SIcer ne pe radi tega ni pritoAeval. V dnevih, ko je bil Tudi z tupmkom ae je mno- sam doma. mu je bik» še celo pri-go pogovarjal, tod« odkar g« jeljetno, če je deževalo. Prijeten mu je bil šum dežnih kapelj; pa-dajočih na streho: kar vidift tfh je kako se na njej mebijajoin ;vorijo nizek, toda gost obisk bele megle. In kaplje, ki so padale lonec, so mu «a avejimi udarci si i ¿i le udarcem, kijih je vaak dan poslušal pri svojem dehi, mu enakomerno pele in pripovedova le: 'Tik, — tok, — tok. — <-". "Barake bodo podrli!", se je nenadonu in sam Bog ve odkod, razneslo med neštevllnimi prebivalci. Spočetka ni hotel tega nf-kdo verjeti; — vsakemu ae je «delo nemogoče, da bodo podirali naenkrat ono. kar je stalo že cel vek. Toliko in toliko let! Sedaj v teh ¿asih! Cea par dni se je vest izkazala tal za resnično. Mestno olepševalno društvo je na zadnji občinski aeji sprožilo pereče vprašanje delavske kolonije. Barake nikakor niso mestu v okra%; škodujejo tujskemu prometu in pametno ter koristno bi bilo. da b ae na mestu, kjer sedaj stojijo, uredil velik, lep park. Saj tujsk promet je dandanea važna postavka narodnega goapodaratve Odgovorni činiteljl ao rea uvideli potreUi. da *e stvar čimpre uredi, — m podiraftje je bilo ma lodane soglasno sprejeto. Vest o (»odiranju je bila torej le reani ¿na; njena reaničnoet pe je bi la še bolj potrjena a pismenimi pozivi stanovalcem, naj ae y do- ločenem roku» — do tega in toga dne, — izaelij«* . V koloniji je n«et*l« mala revolucij«. Raslimi j i vo. Gruča tukaj, — ffuče tam. Razburjeni pogovori. Jok. Jeza. "Hudiča I Kje bom iakal aedaj drugo luknjo?", je zaakrbelo nekoga. | "Ah! Saj ne bodo tftko kmalu podirali!" "Sicer pa ni treba, da ae kar tako meni nič, tebi nič, puetimo. Pojdimo na magistrat! Morda ae bo vendar dalo kaj tifediti ali apremeniti". "Kaj bi hodili! Saj nima ami-ala! Cemu bi se upirali! Podrli jih bodo tako ali tako! "Da! Kar podrli jih bodo! C« jih 2« hočejo, zakaj nam nieo poprej preskrbeli drugih stanovanj. Sicer pa kar molči! ta nobeno stvar ne premakneš svoje iedn-jice, kadar se nanjo veedaš!" "Molčita vendar že enkrat! Nikar ai ne bodita večno v laaeh kot pea in mačka!" "Dvomim tovariši, da bo kaj z deputacijo. Za prevelike aocija-liste nas imajo. Se za boM- rdeče, kot amo v reanici! Sicer pa po-pjcusimo!" mili» deWfci4eb*tefc>#Q nOju Sfuttrtp tako bprkenia^po-»tali vei, da jih je hotelo Videpur tacijo več, kot je bilo »etr^lh. /€C U kU j iifj - J t C lJ I JbCiSO Igor je' bil vodja depuiacije. Čeprav le pHproat delavec/lltična organiaacija, katere po-cret ae je posebno v zadnjem času zelo razmahnil v višjih krogih n med študenti. Zadnje je privlačilo najbrž (predvaem to, ker ae je mnogo govorilo, 0a bo £lai nom te organfaacije. kot zvestim nacijonaJnim bercem, dovoljeno noaltl orožje. Organliacij« je i-mel« precej attkov a cerkvenimi krogi, — zato je umevno, d« njeni pripadniki niao gojili prevelikih aimpatij da naših barakar-ev. Da je bilo Ao res tako, Je dovolj jaano pričeto dejstvo, da so nazvali delavsko kolonijo: "Rdeče barake". Deputaci j« je vsbudll« njihovo pozornost že Ukoj, ko so stopili iz svojih društvenih prostorov. Niso si mogli kej, d« si jo ne bi ogledali nekoliko bliže. |"Hola f«ntje! Rdeči gredo!", ae je oglasil nfek študent Iz skupine "Borcev", ter ae mimogrede ozrl za mlčno frajlico v rdeče-pikčaati obleki.* "Saj veš ti mlečnosobec, da rdeče nase vlede," me je odbrueil Igor. "Sider ai pa še frremlaA da b) se a tabo menil! Kar mirno pojdi naprej in nikar ne izzivaj. ■Hor je ailil avoje naprej. Preveč reano stvar ao imeli pred aa-bo, da bi t^ mogli spuAČav^ti v prerekanje»! n izgubljati čas. 8kur pina "Bo«ev",> krmila sa nji miija postajala vedno bojev|tW Aa "Kmalu boA molčal ti bara-kar!", ae je repenčil isti študent. "Saj vemo kam in po kaj greste! Toda ne nadejajte se pre več! Tam so naAi ljudje! Nikake ga usmiljenja ne bodo imeli z vami — s socialisti!" Morda bi bilo Ae vae mirno poteklo, da se ni baš med tem prerekanjem pridružil deputaciji,— Bog ve odkod, — Nnek. Precej okrogel in dobre volje je izgledal, — prav pripravljen za sodelovanje v perečem aporu. Nikdar se nI mešal v politiko; nikdar se ni udeleževal sestankov, ki so Jih ob nedeljah in drugih prostih večerih prirejali njegovi toveriši; — toda aedaj. — v vinu bo menda rea reenka! — je privrelo iz njega, kar je občutil podzavestno: "Dol z županom! Dol s krvosesi rTuj! Živijo demokracija! Zivljooo!" je kričal na ves glas "Oenek, daj mir! Proait smo prišli, ne demonatrirat!", so ga mirili tovariši. Napetoet je naraščala Stražar, ki je oddaleč opesoval sumljivo gručo, se je približal. — s«m p« se ni upal posredovati., Tod« nujno potrebno bi bilo! Kako? - \ Srečna ideja mu je močne lajšala reAitev. Stopil je k mestnima ualušbencema, ki aU apira-la cesto. Nista se mU mogla upirati, ko jima Je vzel iz rok cev ter nameril vodni curek na vročo maso, ki ae je a somišljeniki ene in druge strani in nič manj z radovedneži, močno poveCal«. Mrmranje, šum in krič«nje je n«polnilo ulico. Se enkrat in zadnjikrat ae je mogel Cenkov glas povzdigniti nad vae to: "2ivljo svoboda! Dol bur-žo—" iNi utegnil izkričati zadnje be-aede. Močan curek vode je opravil avoje in Cenek je bil, — kljub ponočnemu popivanju, — na mah trezen. Tudi drugim ae ni godilo bolje. Vsi so se ohladili in ulica, — prej še tako Živahna, — je bila v par trenutkih izpraznjena. Spor je bil rešen. Se celo na nekrvav nečin. Z deputacijo seved« ni bilo nič. Po Ukih dogodkih bi jih — čim bi se pokazali v poslopju, — vrgli čez prag. e Igor se je ves izmučen od dela «tikanj« za ijovim atanovan-vr«4al zvečcaf dpmov f. Iko je smisel s« vsako pro-iti«,4*m seved« tadi vs«kû upanje, de ne b#dft podirali, odpadlo, — je vaak večer po delu Öbredel . vse predmeetje, da bi lierkoli našel kakšno sobico, ki »u W ml TakO j; danes, Se bog izmučenega še je čutil, ker mu je bilo mraz od dežja, ki je že vea dan padal in ki ga je močil, kjer ae ni mogel akrivati pod priatreškl. Razburjeni glasovi na dvorišču mu niso obetali nič dobrega. jOči, navajene teme, so mu kmalu povedale, da ne samo s ljudmi, ampak tudi z barakami ni nekaj v redu. Brez streh so bile ... Stanovalci so se sicer po nesrečnem izidu deputacije namenili, da se ne bodo umaknili, pa naj pride kdericoli; — toda Uktika onih, ki so ukaz&li podiranje, je bil« boljša. Pričeli so podirati strehe. In to v največjem dežju !, Voda je opravila svoje dvakrat: pri demonstraciji in pri deloiaci-ji. Barakarji ao morali, — ho-čeA-nočeš, v naglici znašati avoje stvari v razne zaklone, da bi jim do kraja ne zgnilo Ae ono, kar je že aumljivo dišalo po gnilem. Prav aedaj ao odnaAall tudi I-gorjeve in Cenkove stvari. Seveda vse premočene. Nem srd je objel Igorja. Čutil se je po krivici tepenega. Mislil je, da ga bo raznealo, toda iz sebe nI spravil več kot: "Fuji Ničevo!" Cenek ae j« to noč obeail. Slabo atanovanje mu je požrlo ženo in otroka, včeraj je izgubil delo, — danes ao mu podrli Ae atanovanje. Kaj mu je oaUlo? Samo Ae prijatelj, ki pa mu ni hotel biti v breme. e Prostor, kjer so stale barake ln ki je bil namenjen sa park, je ostal Ae dolgo, dolgo čas« nespremenjen. Krasili so ga tu pa tam ,poganjajo^ Aopi trave ter kosi razbite opeke, ometa in.sUrih desk.—Po Svobodi. v . , Ibr ' V piaanlMBH^H CHTTRTEK, 19;N0VEMRfti Več kot 60 milijonov se udeležuje Lucky Strike Sweepstok AU se Američani zanimajo ca znano godbo? Sleherni moški ali ženska na gornjih slikah vam lahko odgovori na to vprašanje. Tukaj jih j« nekaj ismed stoterih, ki so dobili delo pri pevskih sweepstakes, ki jih vodijo Lucky Strike cigarete vsak teden v sveti s "hit parade" petnajstih najbolj znanih pesmi. Ti moški in ženske so pomagali urejati več kot 60,000,000 vstopnic issa meseca maja, ko se je začel kon-test. Imeli so priliko spoznati, kako veliko zanimanje vlada med narodom za sodobne pesmi. Zgoraj je naslikan del nadstropja, Id služi za glavni stan sweepstakes, dočim kaže druga sliga moške pri g< tiranju vstopnic po državah in jk>I nih uradih, odkoder so dospele. I Udeleženci kontesta. ki pravilno berejo tri najbolj priljubljene pegi katere je določil splošni pregled podlagi več kot 200 virov, dobe i grade v obliki Lucky Strike cigar lahke kaje bogatega, zrelega dela baka. Dosti kadilcev se je seznanilo n slavno vrsto cigaret potom pevil sweepstakes ter sedaj cenijo kskovi v cigaretah in blagoglasno melod pesmi. Ko so poskusili ugodnost ke kaje, so začeli kaditi Luc Strikes. — (Ad BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo PARNIKI IZ NEW YORKA: EUROPA . . 5. decembra NEW YORK . 10. decembra HAMBURG . IS. decembra BREMEN . . 16. decembra Brzovlak eb BREMEN in EUROPA v Brewer-haven sajamčl udobno potovanje do Ljubljsnr. I zborne železniške svese od Cherbourg sli Hamburga. Z« pejaralls T»rUajU Uk»ln«c> mmU »II ISO WEST RANDOLPH ST., CHICAGO, ILL HAMBURG-AMERICAN LINE v Î Jg NORTH GERMAN LLOYD Želodčno zdravilo iskrena priporočeno TMNER'S ELIXIR OF BITTER WINE Ne bodite »sužnji neprebavnosti — NaaočiTK ai raoan vroazc-1 Triner's Bitte. Wine Co. | I 544 S. Wells St., Chicago, III- , 1 Pošljite mi brezplačni vzorec. , Ime .. Naslov i "Gospodje," de predatojnik, /'Dana«, je v časniku oamrtnica za naAin» dragim prijateljem in toveriAem Trebuhovičem. Izgubili smo dobrega tovariša, požrtvovalnega sodelavca, ki se je odlikoval ziaati a svojo pridnoatjo, vestnostjo in marljivostjo. Zato gospoda moja . . .** "Oproatite". ga prekine knjigovodja. "ta Trebuhovič, ki je umrl, ni naš Trebuhovič P "Strela!" vzroji predstojnik, "ta lenuh Ae živi? Gospoda, ničesar nisem rekel, sicer ai utegne U mož še kaj domišljati!" • tiaetsi "Včeraj s«?m imel grosno smolo. Denarnico so mi ukradli." "Kakšna je pa bila?" "Velika, plavolum in vitka!" odgovori gizdalin. \SV.\.KS!)i;\ / w a F M C. t Vedno nizke sa X-RAY Ure: «Jo do «:S0 zvoter Phone: Harrisea 0711 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa sklepu 10. redae konvencije se lahko naroči na list Prosvetsls prišteje eden, dva. tri. štiri ali pet članov Is ene drašlne k eni nsroc-ninl. List Proaveta stane sa vae enako, za člane ali nečlsne ena letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmentu »i z» tednik, ae jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj ai vzroka, rsci. Je I lat predrag za člane S.N.PJ. Liat Prosveta Je vaša lastnmsj« gotovo je v vsaki drnilni nekdo, ki M rad čltal Ust vaak dsn listu Proaveta Je: Za Zdrul. drla ve ln Kanado. fS.SO Za Cieero In Chkago Je. 1 tednik in..............4.S0 1 tednik ln............ 2 tednika In.............S.S0 2 tednika In........... S tednike la.............2.40 S tednike la.......... 4 tednike In............. 1.20 4 tednike" ln........... 5 tednikov In............ nič 5 tedniko» ............ Za Evrope je.............. Ispolaite spodnji kupon, prilošlte potrebno vsoto drnsrjs sli Monef Order v pismu in al naročite Prosveto. list. ki je »a*s Isitnins. Pojaanllo:—Vselej kakor hitro kaUri teh članov prem-hs biti SNPJ. ali če se preseli proč od druiine in bo sshhevel ^sm svoj tednik, bode moral tisti član is dotlčne drufine, k! j* «■*» " naročena na dnevrfk Prosveto, to takoj naznaniti upravn.ltvu ' ia obenem doplačati dotično vsoto listo ProsveU. AkoJtega ni tedaj mora upravnlštvo zniiatl datum za to vsoto nsročnina. Cess I7.S» ft.SI 5.1® J.H 271 isê Chic» ff«. III. PROSVETA, SNPJ, 2S57 So. Lewndsle Are Priloženo poil I ja m naročnino sa list Promete I........... I) Ime..................................;.Cl. drains It........ Naa lov .................................................. Ustavite lednik in ga priplilte k ««H nsročninl od sfcderih rlsaef meje druiine: ......Ô. droit»« «.......... «).... IK..V 4).... 5).... Meato ................................ft. JreMvs « ..........ft. dn»*t»s K .........CLdrsHisK. Nov aaročnlk ., ......Drftara . (Mar narečeih wsassmsisssssi »so*****^ Naročite MUdinafci list, najboljši «esečalk ti mUŠisil